Manager
Batagelj v nadzornem svetu Certe, delničarjem 0,19 evra bruto dividende
27.06.2018 14:37
Delničarji cerkljanske Certe so na današnji skupščini sklenili, da se od nekaj več kot 490.500 evrov bilančnega dobička za dividende nameni skoraj 387 tisoč evrov oziroma 0,19 evra bruto na
Več ▼

Delničarji cerkljanske Certe so na današnji skupščini sklenili, da se od nekaj več kot 490.500 evrov bilančnega dobička za dividende nameni skoraj 387 tisoč evrov oziroma 0,19 evra bruto na delnico. Preostanek ostane nerazporejen. Delničarji so za naslednja štiri leta imenovali tudi nov nadzorni svet, v njem bodo sedeli Marjan Batagelj, Marko Simšič in Špela Rihar, poroča STA.

Postojnska jama, katere solastnik in direktor je Batagelj, je lani jeseni postala skoraj 50-odstotna lastnica Certe Holding, ki ima v lasti dobrih 54 odstotkov Certe. Letos spomladi pa se je z DUTB in konzorcijem prodajalcev dogovorila o nakupu 23,93-odstotnega deleža v družbi Certa.

BMW po osmih letih napovedal upad dobička, kje se mu je zalomilo?
12 min
Nemški BMW je pod pritiskom okoljskih predpisov, trgovinskih vojn med Kitajsko in ZDA ter cenovnih vojn znižal napovedi dobička z osem- do desetodstotne na le sedemodstotno dobičkovno maržo.
Na članek...

Poslovno okolje pa se je za prestižno znamko v le nekaj mesecih tako spremenilo, da je prvi človek BMW Harald Krüger v javnost moral poslati dobičkovno svarilo. »Dobičkovna marža bo letos najmanj sedemodstotna,« je povedal. Zadnjih 33 četrtletij oziroma dobrih osem let je dosegal dobičkovno maržo od osem do deset odstotkov.

Prvi človek BMW za slabše napovedi krivi trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA, ta je povzročila 40-odstotne tarife v ZDA izdelanih BMW na Kitajskem. Tovarna BMW v Spartanburgu je lani izdelala 371 tisoč vozil, 70 odstotkov jih je izvozila na Kitajsko. V Evropi izdelani tekmeci na Kitajskem plačujejo le 15-odstotne carine.

Visoki stroški uvedbe standardov

Drug razlog za slabše napovedi so visoki stroški prilagoditev novim okoljskim predpisom Evropi Euro 6d ter stroški z novimi meritvami porabe in izpustov WLTP. Oba protokola sta začela veljati septembra letos. BMW je avgusta letos na servis vpoklical 324 tisoč dizelskih avtov, poleg tega je kot manjši razlog za slabitev navedel tudi večjo prijaznost pri sprejemanju garancijskih zahtevkov.

Upadla je tudi vrednost delnic Daimlerja in VW

Torkova napoved manjšega dobička je povzročila štiriodstotni upad vrednosti delnice BMW, hkrati se je za 2,4 odstotka znižala vrednost delnic Daimlerja ter za dva odstotka Volkswagna. Analitiki opozarjajo, da lahko napoved BMW povzroči strah vlagateljev v celotno avtomobilsko panogo.

Dobiček vselej na prvem mestu

Zakaj je novica tako posebna, nevsakdanja za to znamko? Nemški BMW poznamo kot podjetje, ki je med trojico nemških prestižnih avtomobilskih znamk dobiček vselej postavljalo na najvišje mesto. BMW se je zaradi dobička pred leti odpovedal prestižnemu prvemu mestu v prodaji premijskih znamk, na vsaki od tiskovnih konferenc je poročal o dobičkonosnosti posameznih programov, tudi butičnega Rolls-Roycea, in skupine kot celote.

Previden pri naložbah

Hkrati pa se ni spuščal na področja, ki ne prinašajo vsaj srednjeročno hitrega pokritja naložbe – zato se je tudi elektromobilnosti lotil previdno. Poleg tega je vsa leta povečeval prodajo, tudi z uvedbo manjših modelov in varčevanjem z delitvijo platform in tehničnih delov. Povprečna cena avtomobila je sicer upadla, a je proizvajalcu vseeno uspelo ohraniti enako visoko dobičkonosnost.

Objava je šokirala delničarje

Zaradi vsega navedenega je objava Haralda Krügerja, predsednika uprave skupine BMW, da podjetje letos ne bo doseglo koridorja dobičkovne marže od osem do deset odstotkov, šokirala predvsem delničarje nemške skupine. Tudi zato, ker je nemški proizvajalec še v začetku tega leta napovedal doseganje rezultatov v okviru lanskih.

BMW po osmih letih napovedal upad dobička, kje se mu je zalomilo?
Sredi oktobra prenos projekta drugi tir na družbo 2TDK
29 min
Direkcija za infrastrukturo bo projekt drugi tir sredi oktobra prenesla na družbo 2TDK, je danes ob robu odprtja posodobljene regionalne ceste pri Radečah za STA povedala infrastrukturna ministrica
Več ▼

Direkcija za infrastrukturo bo projekt drugi tir sredi oktobra prenesla na družbo 2TDK, je danes ob robu odprtja posodobljene regionalne ceste pri Radečah za STA povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Dejala je, da ne vidi razloga, da do takrat to ne bi bilo storjeno. Ne želi se ukvarjati s tem, zakaj projekt doslej ni bil prenesen.

Na vprašanje, kdaj bo na vladi potrjen investicijski načrt za drugi železniški tir Divača-Koper, je odgovorila, da je osnutek investicijskega načrta že pripravljen in je trenutno v pregledu na ministrstvu. Takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, bo načrt šel na vlado, je še dejala Bratuškova.

Projekt drugi tir je do zdaj v imenu države vodila direkcija za infrastrukturo, ki je objavljala tudi vse razpise. Julija letos je začel veljati zakon o drugem tiru, ki je prestal dve referendumski preizkušnji. Ta določa, da bo za gradnjo, upravljanje in gospodarjenje s projektom odgovorno podjetje 2TDK. A tudi dva meseca po tem, ko je nov zakon začel veljati, projekt še vedno vodi direkcija. (STA)

Žirovski Poclain Hydraulics z nagrajenimi mladimi strojniki v Francijo
40 min
Dijaki strojništva navdušili z nalogo Sledenje in kalibracija orodij, študenti s tematiko uporabe in delovanja hidravličnih ventilov v nizkih temperaturnih pogojih
Na članek...

V podjetju Poclain Hydraulics iz Žirov, ki že več kot desetletje posluje v okviru mednarodne skupine Poclain, so zmagovalce najbolje ocenjenih razpisanih seminarskih nalog nagradili z obiskom tovarne Poclain v Verberieju v Franciji in jim omogočili vpogled v kompleksnost področja fluidne tehnike.

Kot je pojasnila Tina Menard, vodja enote ravnanje s človeškimi viri v Poclain Hydraulicsu, štipendijski politiki v podjetju posvečajo izjemno skrb in si v svoje vrste prizadevajo privabiti še več talentiranih mladih izobražencev.

»Širitev sodelovanja s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, ki skozi projektne naloge vključuje še praktično izpopolnjevanje dijakov in študentov, se je izkazalo kot uspešno. Zgolj čakanje na odločitev mladih, da jih bodo v dobi izobraževanja med razpoložljivimi zanimali prav naši programi, ni dovolj. Želeli smo jih motivirati tudi skozi druge oblike sodelovanja, zato so naši razvojniki in vodje v proizvodnji zanje že v lanskem šolskem letu razpisali zanimive seminarske naloge, ki so jih po projektnih skupinah in pod vodstvom svojih mentorjev reševali dijaki na Srednji šoli za strojništvo v Šolskem centru Škofja Loka in študentje na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Tako smo jim lahko še bolj podrobno predstavili vsebine, ki so relevantne za naše delovno okolje, in jih vključili v aktualne okvire, kjer vidimo priložnosti za uveljavitev njihovih inovativnih rešitev v praksi,« navaja Tina Menard.

Najboljši dijaki in študenti

Med tremi razpisanimi temami so svoje delo najbolje opravili dijaki Ažbe Kavčič, Gal Dobravec in Primož Peterman, bodoči strojni tehniki, ki so izdelali nalogo z naslovom Sledenje in kalibracija orodij. Na fakulteti za strojništvo pa je 16 študentov do marca letos reševalo osem projektnih nalog, povezanih z delovanjem hidravličnih ventilov. Nace Remih in Gregor Urankar sta se lotila tematike uporabe in delovanja hidravličnih ventilov v nizkih temperaturnih pogojih in si po oceni strokovne komisije prislužila prvo mesto.

Svoje zmagovalne projekte so mladi strojniki sredi septembra v družbi svojih mentorjev predstavili tudi na sedežu skupine Poclain v Verberieju v Franciji, kjer jih je po ogledu tovarne sprejel tudi njen predsednik in izvršni direktor Guillaume Bataille.

Kot pravi direktor žirovskega Poclain Hydraulicsa Aleš Bizjak, bodoče strojne tehnike in inženirje v tovarni v Žireh v prihodnje čakajo odprta vrata oziroma delovna mesta, omogočajo pa jim tudi nadaljnje izpopolnjevanje in usposabljanje, tudi možnost dela v tujini.

Žirovski Poclain Hydraulics z nagrajenimi mladimi strojniki v Francijo
Nekdanji minister Koprivnikar gre v družbo BTC - zaupali so mu poslovno transformacijo
1 ura
Minister za javno upravo prejšnje vlade Boris Koprivnikar bo svojo pot nadaljeval kot izvršni direktor za poslovno transformacijo v družbi BTC, so sporočili iz družbe.
Več ▼

Minister za javno upravo prejšnje vlade Boris Koprivnikar bo svojo pot nadaljeval kot izvršni direktor za poslovno transformacijo v družbi BTC, so sporočili iz družbe.

Nekdanji minister Koprivnikar gre v družbo BTC - zaupali so mu poslovno transformacijo
Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo
1 ura
Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo
Na članek...

Ste vedeli, da največja slovenska farma krav mlekaric šteje 1.600 glav črno-bele pasme govedi, ki je sicer doma na petih lokacijah v okolici Kočevja? Podjetje Go-Ko, ki je v lasti Farm Ihan, kmetijskega podjetja, ki je nenehno v težavah, je naprodaj. Za nakup družbe je že prišlo približno 10 nezavezujočih ponudb, v kakšnem tednu, dveh, pa bo od tri do pet zainteresiranih kupcev povabljenih k skrbnemu pregledu poslovanja družbe. Če bo šlo vse po načrtih – in za zdaj je odziv boljši od pričakovanj, se sliši – se bodo lahko Farme Ihan od konca leta posvečale le še prašičereji, ki je precej šibkejša kmetijska panoga pri nas.

Za družbo Go-Ko je eno najuspešnejših let – lani je prvič po letu 2008 poslovala z dobičkom. Zakaj? Ker se je za dobro petino (21,5 odstotka glede na leto 2016) zvišala odkupna cena mleka. In to kljub temu, da je vsa leta družba dobivala razmeroma visoke subvencije. V povprečju je Go-Ko med letoma 2015 in 2017 na leto dobil 767 tisoč evrov subvencij. Lani, recimo, so prihodki iz subvencij (bilo jih je za nekaj manj kot 756 tisoč evrov) pomenili dobrih 20 odstotkov vseh prihodkov, ki so znašali 3,71 milijona evrov.

Kaj in kje je največja farma mlekaric?

Go-Ko deluje na petih lokacijah v okolici Kočevja, v Cvišlerjih, Livoldu, Mlaki, Koblarjih in Koprivniku. V hlevih redijo skupno približno 1.600 glav črno-bele pasme govedi. Od tega je približno 800 krav, okoli 650 mlade plemenske živine in približno 150 telet. Obdelujejo še približno 1.700 hektarjev zemljišč v najemu državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, vso osnovno krmo (travno in koruzno silažo in seno) pridelajo sami.

Lani so pridelali 7,69 milijona litrov mleka, njihove krave pa so dale več mleka kot leta prej, s tem se je povečala tudi količina prodanega mleka na kravo. Večino prihodkov od prodaje družba ustvari s prodajo mleka, manj kot desetino pa s prodajo govedi.

Družba ima, poleg kmetijske mehanizacije in strojnega parka, ki med drugim zajema tudi 12 traktorjev različnih velikosti, tudi lastno veterinarsko družbo, ki oskrbuje tudi lastniško farmo prašičev. Go-Ko je ob koncu leta 2017 zaposloval 39 oseb.

Na lokaciji Mlaka ima sicer Go-Ko že pridobljeno gradbeno dovoljenje za širitev hleva, s tem pa možnost za povečanje črede na 1.200 krav molznic in 1.200 telic.

Zanimanje večje od pričakovanj, prodaja do konca leta?

Po naših neuradnih informacijah je v fazi nezavezujočih ponudb prispelo približno 10 ponudb, ki so boljše od pričakovanj prodajalcev. Go-Ko je v lasti Farm Ihan, ki so v sanaciji pod okriljem DUTB. V načrtu je, smo izvedeli neuradno, da bo v nekaj dneh narejen kratek seznam treh do petih ponudnikov, ki bodo povabljeni k skrbnemu pregledu poslovanja, do konca leta pa naj bi bil izbran novi lastnik.

S kupnino se namerava lastnik delno razdolžiti, Farme Ihan pa naj bi se nato posvetile zgolj prašičereji, kjer skupna slovenska proizvodnja dosega zgolj okoli tretjino povpraševanja.

Kdo vse se zanima za nakup družbe in kakšno prodajno ceno pričakujejo, v družbi niso želeli komentirati. Po neuradnih informacijah pa je večina zainteresiranih kupcev domačih kmetov ali podjetij.

Kriptomilijonar Damian Merlak tudi goji krave

Eno večjih kmetij s kravami molznicami pri nas ima tudi Damian Merlak, bolj znan kot soustanovitelj kriptomenjalnice Bitstamp in ustanovitelj menjalnice Tokens.net. Merlak ima v lasti tudi kmetijsko podjetje s 1.100 glavami živine in je lastnik veterinarske ambulante. Za komentar se nam ni oglasil, po neuradnih informacijah pa ni med tistimi, ki se zanimajo za nakup Go-Ko.
Merlakova kmetija KZK, ki ima sedež v Žabnici, je sicer po prihodkih od prodaje za približno milijon evrov manjša od Go-Ko. Subvencije so lani dosegle dobrih 15 odstotkov skupnih prihodkov, leta prej so tudi okoli četrtine skupnih prihodkov.

Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo
Kako dolgo bodo zavarovancem še dostopna nova draga zdravila?
2 uri
Izdatki za zdravila za raka so v štirih letih poskočili za 36 odstotkov, za vsa nova draga zdravila pa za 44 odstotkov
Na članek...

Dostopnost do zdravil v Sloveniji je za zdaj še precej dobra: zavarovancem večinoma ni treba doplačevati za zdravila na recept ali pa so doplačila nizka (nekaj evrov za škatlo), brez doplačil so jim dostopna tudi najnovejša draga zdravila za hude bolezni. A kako dolgo bo še lahko tako? Na ZZZS opozarjajo, da dosedanji ukrepi za obvladovanje izdatkov več ne zadoščajo in da prihaja do vse več zavrnjenih vlog za razvrstitev in financiranje novih zdravil.

V izdatkih že skoraj tretjina dragih zdravil

Izdatki za zdravila na zelene recepte, torej v breme obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vključno z doplačili, so lani znašali 476 milijonov evrov, kar je 3,7 odstotka več kot leto prej. Močno se povečuje delež dragih zdravil: ta zdaj znaša že 31 odstotkov vseh izdatkov, medtem ko je bil delež denimo pred desetimi leti le 13-odstoten.

»Obvladovanje izdatkov je vse težje, saj za vse novosti, ki jih ponuja farmacevtska industrija in jih pričakujejo bolniki in zdravniki, preprosto ni dovolj sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« je v zadnji publikaciji ZZZS Recept opozoril vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst. Zato bodo potrebni dodatni ukrepi.

Kaj je drago zdravilo in kdo ga lahko dobi

Na trg v zadnjih letih prihaja vse več novih dragih zdravil za raka in druge bolezni, narašča tako število prejemnikov kot tudi izdatki zanje. Med draga zdravila po definiciji ZZZS sodijo biološka, tarčna in druga zdravila, ki stanejo več kot dva tisoč evrov na pacienta na leto. Nekatera najdražja zdravila stanejo celo od 10 do 20 tisoč evrov na pakiranje (škatlo ali vialo).

Lani je draga zdravila dobilo 18.493 pacientov (4,9 odstotka več kot leto prej), povprečen strošek zavarovalnice na pacienta pa je znašal 7.927 evrov (oziroma 5,6 odstotka več kot leto prej). Draga zdravila imajo natančno določene indikacije oziroma omejitve, ki jih morajo upoštevati zdravniki, preden jih lahko predpišejo pacientu, v nekaterih primerih je potrebno še soglasje ZZZS.

Rak, hepatitis C, psoriaza, multipla skleroza

Za draga zdravila je šlo lani že 146 milijonov evrov, v breme obveznega in dopolnilnega zavarovanja. V zadnjih štirih letih so se izdatki za draga zdravila povečali za 44 odstotkov, samo lani pa za 11 odstotkov, kažejo podatki ZZZS.

Med posameznimi zdravili, ki pomenijo največjo rast izdatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar v nekaterih primerih pomeni tudi podvojitev ali potrojitev izdatkov v letu dni, je 11 zdravil za zdravljenje raka, dve za zdravljenje hepatitisa C, dve za psoriazo in dve za multiplo sklerozo, ugotavlja ZZZS. Več v spodnjem okvirju.

Ukrepi doslej

Doslej je ZZZS izdatke za zdravila na recept med drugim obvladoval z ukrepi, kot so:

- referenčne cene, ki jih določa javna agencija za zdravila (JAZMP),

- pogajanja ZZZS, pri čemer denimo pri sklepanju krovnih dogovorov s proizvajalci pri originalnih zdravilih v povprečju doseže devetodstotni popust na najvišjo dovoljeno ceno (NDC), ki jo za vsako zdravilo določi JAZMP na osnovi povprečja cene v Franciji, Avstriji in Nemčiji;

- uvajanje terapevtskih skupin zdravil in najvišjih priznanih vrednosti (TSZ je skupina zdravil z različnimi zdravilnimi učinkovinami za isto bolezensko stanje). Doslej je bilo uvedenih enajst TSZ, še tri bodo ta petek. V praksi večina proizvajalcev zniža ceno na najvišjo priznano v skupini, saj želijo vsaj ohraniti tržni delež, v nekaterih primerih pa morajo pacienti, če želijo točno določeno zdravilo, zanj doplačati, večinoma od enega do petih evrov na pakiranje. Zaradi uvedbe TSZ prihranki obveznega in dopolnilnega zavarovanja za ta zdravila znašajo 30 milijonov evrov letno, od tega za obvezno zavarovanje skoraj 14 milijonov ali 27 odstotkov vrednosti, navajajo na ZZZS.

Lani 14 zavrnjenih vlog za zdravila

A vse to več ne zadostuje, opozarja Fürst. »Strožja pogajalska izhodišča za razvrščanje zdravil na listo se kažejo z vse več zavrnjenimi vlogami za nova zdravila.«

Lani je ZZZS obravnaval 188 vlog proizvajalcev zdravil, večinoma za razvrstitev zdravil oziroma za financiranje iz naslova zavarovanja. Na liste zdravil za predpisovanje na recept ter na seznam B bolnišničnih zdravil in seznam A ambulantnih zdravil so razvrstili 32 novih zdravil. Zavrnjenih je bilo 14 vlog za nova zdravila; za primerjavo, predlani so zavrnili eno, še leto prej tri vloge. Komisija ZZZS pri odločanju upošteva več kriterijev – ne le finančnih, ampak tudi etične, poleg podatkov o učinkovitost zdravil; večina zavrnitev financiranja pa je ravno zaradi previsoke cene, ki pretehta druge razloge.

Bodo zdravniki obvezno predpisovali učinkovino, ne več lastniških imen zdravil?

Med možnimi ukrepi, ki jih še ni, je gotovo tudi ta, da bi morali zdravniki obvezno (če ni medicinskega razloga pri pacientu) predpisovati zdravila s splošnim imenom, torej le zdravilno učinkovino, ne pa več z lastniškimi imeni (zdravilo določenega proizvajalca). S tem bi vzeli kar nekaj vetra iz jader farmacevtskih družb glede agresivnega pospeševanja prodaje zdravil na recept z milijonskimi plačili zdravnikom in pri zdravnikih omejili favoriziranje dražjih zdravil kljub obstoju cenejših, kar naj bi prineslo prihranke zdravstveni blagajni, tako da bi lahko namenila več denarja za zdravstvene storitve.

Drugi možen ukrep pa je, da bi ZZZS tudi v primeru bolnišničnih in ambulantnih zdravil (seznam A in B) uvedel podoben sistem najvišjih priznanih cen, kot velja pri medsebojno zamenljivih zdravilih ali pri terapevtskih skupinah zdravil.

Zdravniki, farmacevtska industrija in tudi bolnišnice se bodo obojemu, to lahko zanesljivo napovemo, upirali z vsemi štirimi. Oba ukrepa sta že bila v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (ZZVZZ), ki pa v času prejšnje vlade nazadnje ni šel v parlamentarni postopek. Novi minister za zdravje Samo Fakin napoveduje, da predloga ZZVZZ ne bo vrgel stran, ampak ga bo nadgradil; pričakovati je, da bodo ukrepi za obvladovanje izdatkov za zdravila v njem ostali. Javni interes za čim bolj dostopne cene zdravil in obvladljive izdatke zanje je pač veliko pomembnejši od finančnih interesov farmacije in zdravnikov.

Kako dolgo bodo zavarovancem še dostopna nova draga zdravila?
Razkrito ime žvižgača za škandal Danske bank 3
2 uri
Časopis, ki je prvi razkril sume, da Danske Bank pere denar, je zdaj razkril tudi ime žvižgača. Časopis Berlingske je tako povedal, da gre za Howarda Wilkinsona, poroča Bloomberg. Razkritje
Več ▼

Časopis, ki je prvi razkril sume, da Danske Bank pere denar, je zdaj razkril tudi ime žvižgača. Časopis Berlingske je tako povedal, da gre za Howarda Wilkinsona, poroča Bloomberg. Razkritje imena je dogovorno.

Kolumno, da je nekaj gnilega v deželi Danski, je za Finance napisal Tadej Kotnik. Vabimo k branju.

Katar napoveduje še 10-odstotno zvišanje proizvodnje plina
2 uri
Katar je danes napovedal, da namerava še drugič, odkar je lani poleti v Zalivu izbruhnila diplomatska kriza, zvišati obseg proizvodnje zemeljskega plina. S tem se obmorski emirat upira
Več ▼

Katar je danes napovedal, da namerava še drugič, odkar je lani poleti v Zalivu izbruhnila diplomatska kriza, zvišati obseg proizvodnje zemeljskega plina. S tem se obmorski emirat upira gospodarskemu bojkotu tekmecev pod vodstvom Savdske Arabije.

Prvi mož energetske družbe v državni lasti Qatar Petroleum Saad al-Kaabi je na novinarski konferenci povedal, da namerava država do leta 2024 povečati proizvodnjo za dodatnih deset odstotkov, to je s 100 na 110 milijonov ton letno. Že lani poleti je Katar napovedal povečanje obsega proizvodnje za 30 odstotkov. (STA)

Ryanair bo v petek zaradi stavke kabinskega osebja odpovedal 150 letov
3 ure
Nizkocenovna letalska družba Ryanair je danes sporočila, da bodo v petek, ko je napovedana stavka kabinskega osebja po Evropi, odpovedali 150 letov. Sprva so sicer napovedali odpoved 190
Več ▼

Nizkocenovna letalska družba Ryanair je danes sporočila, da bodo v petek, ko je napovedana stavka kabinskega osebja po Evropi, odpovedali 150 letov. Sprva so sicer napovedali odpoved 190 poletov.

Irski prevoznik je sporočil, da bodo zaradi stavke kabinskega osebja v Belgiji, Italiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji odpovedali šest odstotkov poletov.

V nemškem sindikatu Verdi so povedali, da bodo v četrtek zvečer sporočili, ali se bodo pridružili petkovi stavki.

Kot so dodali v Ryanairu, "ta nepotrebna stavka" ne bo vplivala na večino od 2400 predvidenih poletov, ki bodo opravljeni po voznem redu.

Evropska komisija je danes opozorila Ryanair, da mora ob stavki spoštovati pravila EU. "Spoštovanje zakonodaje EU ni nekaj, o čemer bi se morali zaposleni pogajati, ali nekaj, kar lahko vsaka država počne drugače," je dejala evropska komisarka za zaposlovanje Marianne Thyssen po današnjem srečanju s prvim možem Ryanaira Michaelom O'Learyjem. "Nič nimam proti Ryanairu ali nizkocenovnemu poslovnemu modelu. Vendar z velikim uspehom pride tudi velika odgovornost," je dodala. (STA)

Dodatki na FF: Papič o pritiskih, Kalenić Ramšakova zavrača očitke 2
3 ure
Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je danes dejal, da nekateri pritiskajo nanj, naj spornih izplačil na filozofski fakulteti ne razčiščujejo, čemur pa se ne namerava ukloniti. Napovedal je
Več ▼

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je danes dejal, da nekateri pritiskajo nanj, naj spornih izplačil na filozofski fakulteti ne razčiščujejo, čemur pa se ne namerava ukloniti. Napovedal je več ukrepov, s katerimi bi preprečili nepravilnosti v prihodnje, odgovornost za sporna izplačila pa bodo iskali potem, ko svoje delo opravijo organi pregona.

O tem, kdo pritiska nanj, Papič na današnji novinarski konferenci, na kateri se je odzval na razkritje o spornih izplačilih zaposlenim na filozofski fakulteti, ni želel govoriti. Dejal je le, da pritiskajo tisti, ki ne želijo, da se sporna izplačila obravnava na tak način. "Globoko obžalujem, da nekateri razmišljajo na način, da naj se stvari ne razkrijejo. Vsem tistim, ki izvajajo pritisk, sporočam, da bomo vztrajali in da ne želimo pometati stvari pod preprogo," je dejal.

Zdaj nekdanja prorektorica za pedagoške zadeve na ljubljanski univerzi Branka Kalenić Ramšak pa zanika "vrsto neustreznih interpretacij in zaključkov," ki se, kot navaja v sporočilu za javnost, pojavljajo v javnosti. Kot pravi, je ves čas svojega mandata postopala strokovno in skrbno, kot prorektorica pa je sprejela svojo objektivno odgovornost in odstopila.

Izpoved tujca ali kako sem začel pogrešati slovenske uradnike 2
3 ure

Pred približno dvema letoma sem zapustil Slovenijo. Še vedno sem davčni rezident, še vedno imam tu stalno prebivališče in še vedno pridem kar pogosto na obisk. Celo civilnodružbeno sem kot član uprave Inštituta Libertas še vedno dejaven – kolikor čas pač dopušča. In čeprav manj kot poprej, še vedno pišem, analiziram, komentiram, kritiziram in iščem rešitve za te in one institucionalne zablode doma. Sem pa za študijske in raziskovalne potrebe dolgoročno postal zdomec in domovino spremljam od zunaj, dogajanja v Sloveniji pa so vse bolj dobila prizvok nečesa, kar se dogaja drugim, ne več meni.

Težko je soditi, kako pogosto postaja med slovensko mladino takšno zdomstvo. Surs iz leta v leto beleži največji odliv slovenskih državljanov prav v moji starostni skupini od 25 do 30 let (okoli 1.500 vsako leto). Ugibam, da ga uradna statistika precej podcenjuje (ne nazadnje tudi moja relokacija ni nikjer zabeležena), gotovo pa ne gre več za kakšno posebnost. Tako akademski kot poslovni prostor v Sloveniji je precej zadušljiv, in ko človek prvih nekaj formalnih referenc v zgodnjih dvajsetih spravi pod streho, je priložnosti in izzivov zunaj polno, doma pa bolj tako tako.

Sam sem se najprej dobro leto dni mudil v Pragi za interdisciplinaren magistrski študij filozofije, politologije in ekonomije, ko sem opravil izpite, pa hop čez lužo na serijo seminarjev in konferenc v ZDA in za približno pol leta v rezidenco ameriškega inštituta za ekonomske raziskave (AIER), nekje sredi gozdov zahodnega Massachusettsa, kjer sem kot gostujoči raziskovalec do konca spisal svojo magistrsko nalogo, hkrati pa se posvetil tudi drugim raziskovalno-izobraževalnim projektom. Fenomenalni izkušnji.

V teh prvih dveh etapah svojega zdomstva se nisem nikoli zares počutil kot tujec. Na Češkem je bilo v mnogočem kot doma. Evropski kulturno-zgodovinski prostor, mojim brbončicam domača in ljuba hrana, sorodna tranzicijska izkušnja in celo sodobna politična situacija so poskrbeli za številne vzporednice; od tranzicijskih tajkunov do komunistične stranke – da, na Češkem so ohranili transparentno ime –, ki sicer ni vstopila v vlado, jo je pa podprla. Nisem bil ravno doma, a okolje sem zlahka razumel. Močne vzporednice so kvečjemu naredile bolj očitno tisto, kar je drugače in morda zgleda vredno.

Na primer propulzivnost njihovega gospodarstva, velik pritok tujega kapitala, posledično pa zaposlitvene možnosti za izobraženo mladino tako rekoč na vsakem koraku. Redno sem spoznaval študente in mlade profesionalce, ki so že med študijem našli resne službe. Prihodnji ekonomisti, pravniki in programerji, ki sem jih spoznaval, niso stregli v bifejih kot pri nas – vsi po vrsti so zbirali pomembne izkušnje za svoj življenjepis. Začenjali so kariero tako, kot se pri nas zdi bolj redkost kot pravilo.

Predvsem pa sem bil na Češkem le še en državljan članice Evropske unije. Češka birokracija se ni kaj veliko zmenila zame in jaz ne za njo. V trenutkih, ko se zdi, da Evropejci to pozabljamo, velja spomniti, da ne gre podcenjevati, kako dragoceno je to!

Naslednjega pol leta v ZDA je bilo precej nenavadnega. Obiskal sem pet zveznih držav, nekako vsake tri tedne sem sodeloval na kakšnem strokovnem seminarju ali konferenci, vmes pa užival verjetno sanjski scenarij vsakogar z nekaj akademske žilice – gostoval sem v podeželskem dvorcu s knjižnico in razgledom na manjše jezerce in v miru raziskoval. Bral, pisal, s kakšnim od kolegov predebatiral iskrive misli tistega dne in naslednji dan po istem kopitu. Čudaško in nereprezentativno za življenje kjerkoli pravzaprav – a meni nadvse ljubo. In tako še vedno nisem bil zares tujec, bil sem pač gost na podaljšanem profesionalnem obisku s kupom raziskovalnega dela in z razmeroma malo vsakdanjimi skrbmi.

In zdaj tretja etapa. V ZDA sem konec poletja začel opravljati tudi doktorski študij. Tokrat v šesti zvezni državi, ki sem jo obiskal – Teksasu. Slaba dva meseca sem tukaj in v nasprotju s prejšnjima etapama se tokrat počutim kot tujec. To ima svoje svetle plati. Homo americanuse spremljam s skoraj otroško radovednostjo in razmišljam o logiki mnogih njihovih (vsaj meni) čudaških šeg. Za nadobudnega ekonomista fascinantno, saj ravno odtujenost omogoči, da o silnicah, ki vodijo vedenje posameznikov, kritično razmisliš, namesto da to vedenje pač vzameš kot kakšno samoumevno danost.

Ima pa tujstvo tudi manj prijetne strani. Nepopisno več dela imam na primer z birokracijo. Zdaj namreč nisem več gost, naenkrat sem eden od tistih nebodigatreba tujcev, ki jih je treba nadzorovati kot kakšno žigosano govedo, da se morda kateri ne odloči kaj preveč delati, kaj nepričakovano potovati, ali kaj tretjega, kar oblasti ne bi bilo po godu. Pa tudi ob najemnih pogodbah in raznih obveznih zavarovanjih (moji domači so lahko prešerne volje ob misli, da bo moje truplo v primeru smrti vrnjeno domov – to in še kup neuporabnosti je namreč del dragega zavarovalnega paketa, ki mi kot nosilcu vizuma F-1 bojda pritiče) se človek res težko znebi asociacije z (molznim) govedom.

Izkušnje z ameriško birokracijo so me tako večkrat v teh tednih pripravile do tega, da sem slovenske uradnike skoraj začel pogrešati. Tukaj me od pisarne do pisarne pošiljajo, kot da smo v šestdesetih letih in še nihče ni slišal za elektronsko poslovanje. Ne vem, ali sem imel le jaz nesrečo, ampak rada se jim pripeti tudi kakšna napaka in glej ga, zlomka, pol popoldneva si čakal zaman, nesi dokumentacijo nazaj prvemu birokratu in nato pridi nazaj k današnjemu ... In ko ena državna agencija ali center pridobi vse tvoje podatke, to še zdaleč ne pomeni, da si jih bodo zmogli posredovati med seboj, zakaj le ne bi ti izvajal še kurirskih storitev. In če bi človek mislil, da so na univerzi, kjer študentje plačujejo tisoče in desettisoče dolarjev šolnin (oziroma so za te zneske pač pridobili štipendije), kaj bolje organizirani kot na državnih agencijah, bi se prav tako zmotil.

Nekatere izmed teh izkušenj delim s sodržavljani in neredko dobim odzive v slogu: »A, še vedel nisi, kako dobro ti je doma, kajne!«. Ali pač kaj drugega v smeri, da očitno moje pogoste kritike čez te ali one administrativne ovire in razvojne cokle doma le nimajo takšne teže, kot sem včasih mislil. In se spomnim na svoj nagovor odboru za finance državnega zbora RS leta 2015 v okviru pobude Za privatizacijo. Poslance sem takrat opozoril, da gre pri vprašanju privatizacije in ekonomske politike širše pravzaprav za vprašanje o tem, ali Slovenija bo država, kjer si bo vredno ustvarjati kariero, dom, družino ..., ali pač ne.

Nisem opozarjal, ker bi želel obče razglasiti, kako zanič je vse doma. Nasprotno! Slovenska mladina nima pred seboj iste poslanice kot recimo moji ukrajinski kolegi, kjer upanja, da se institucije spravijo v red tako rekoč ni, vsem pa je ambicija predvsem to, da se čim prej spravijo nekam v tujino. Novopečeni tujci iz Slovenije po drugi strani po navadi ohranjamo misel, da bi se bilo nekoč lahko prav lepo vrniti domov. Slovenija je namreč lepa dežela, v mnogih pogledih je nadpovprečna. Kaj nadpovprečna – po tem, kako varna, čista in naravno pestra je, sodi v sam vrh. Standard življenja je razmeroma visok, najhujših oblik pomanjkanja skoraj ne poznamo in vsakdo, ne glede na socialni položaj svojih staršev, ima dostop do izobraževanja, s tem pa tudi priložnost, da nekaj naredi iz sebe.

Vse to se mi zdi dragoceno! Prav zato se mi zdi vredno govoriti o tem, kaj je treba ohraniti in kaj izboljšati, da Slovenija vzdržno bo država, kjer si bo vredno ustvarjati kariero, dom, družino. Ne le država, kamor bo vredno priti preživet stara leta.

Ko novopečeni tujci poročamo domov o tem, da tudi drugje marsikaj ne štima, to ne bi smel biti signal za samozadovoljno pozo, češ saj potem imamo pa tako dovolj dobro doma. To je luzerska mentaliteta. Marsikje je marsikaj še slabše. Zgledovati se velja po tistem, kar je boljše – in tudi tega je precej, če le malo manj iščemo izgovore in malo več poti k izboljšavam. Slovenija je država, kjer imamo vse nastavke za izjemnost, potem pa kup nepotrebnih neumnosti, ki jo zavirajo. In pristanek na mediokriteto samo nadalje pohablja. Postavljajmo višje cilje.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Izpoved tujca ali kako sem začel pogrešati slovenske uradnike
Lastniški premiki v Zagrebški borzi: kdo je novi največji lastnik in kaj ima s kriptosvetom?
4 ure
Zagrebška borza je stoodstotna lastnica Ljubljanske borze
Na članek...

Na Hrvaškem odmevajo lastniške spremembe v Zagrebški borzi, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze. Največji, 11,28-odstotni lastnik Zagrebške borze je po poročanju hrvaških medijev postala družba Eunex-C. Ljudje, ki stojijo za njo, prihajajo iz »kriptosveta«. Kdo so in kaj imajo s Slovenijo?

Hrvaški Jutarnji list poroča, da je največji lastnik Zagrebške borze postala družba Eunex-C, ki jo vodi Milan Horvat. Gre za človeka, ki je bil pred leti vpleten v tako imenovano afero Spice – bil je v krogu ljudi, ki so se na sodišču znašli zaradi domnevno spornega poskusa prevzema Podravke. Na koncu so bili oproščeni.

A Horvat je le direktor družbe Eunex-C, za njo po pisanju Jutarnjega lista stoji Malezijec Zong Xin Yeap, azijski vlagatelj, ki naj bi trgoval s kriptovalutami. Tudi Horvat ima na Hrvaškem kriptomenjalnico.

Zong Xin Yeap in Slovenija

Zong Xin Yeap je član svetovalnega odbora v Sloveniji ustanovljenega European Blockchain HUB. Omenjeno organizacijo vodi Blaž Golob iz Slovenije. Xin Yeap se je v Sloveniji na začetku septembra udeležil tudi dogodka ob ustanovitvi EUBC Huba. Na dogodku je bil po poročanju STA tudi Tadej Slapnik, nekdanji državni sekretar v kabinetu Mira Cerarja.

Xin Yeap je po podatkih iz javnodostopnih baz udeležen v dveh slovenskih podjetjih: Je petinski lastnik aprila ustanovljene družbe Bittech Solutions iz Kobarida in 100-odstotni lastnik konec avgusta ustanovljene družbe Eunex-E.

Horvat je za Jutarnji list pojasnil, da je Zong Xin Yeap za delež v Zagrebški borzi plačal devet milijonov kun (okoli 1,2 milijona evrov).

Lastniški premiki v Zagrebški borzi: kdo je novi največji lastnik in kaj ima s kriptosvetom?
ECB: ZDA bi izgubile v trgovinski vojni s svetom 12
4 ure
Raziskovalci Evropske centralne banke (ECB) so danes opozorili, da bi gospodarska dejavnost ZDA v enem letu padla za dva odstotka, če bi Washington sprožil vseobsežno trgovinsko
Več ▼

Raziskovalci Evropske centralne banke (ECB) so danes opozorili, da bi gospodarska dejavnost ZDA v enem letu padla za dva odstotka, če bi Washington sprožil vseobsežno trgovinsko vojno.

Strokovnjaki iz Frankfurta so scenarij, po katerem bi ZDA sprožile globalno trgovinsko vojno, preizkusili z različnimi ekonomskimi modeli, ki sta jih izdelala ECB in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Ugotavljali so, kaj bi se zgodilo, če bi ZDA uvedle desetodstotne carine na ves uvoz, ameriški trgovinski partnerji pa bi odgovorili z enakim ukrepom, kar je sicer precej bolj drastičen scenarij kot ta, s katerim se je do zdaj poigraval ameriški predsednik Donald Trump.

"Gospodarstvo, ki uvede carine, ki sprožijo protiukrepe drugih držav, je nedvomno na slabšem. Življenjski standard pade in delovna mesta so izgubljena," so ugotovili ekonomisti. (STA)

Janković bo moral na zatožno klop tudi v primeru Stožice 20
5 ur
Obtožnica zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića in še osem soobtoženih v zadevi Stožice je pravnomočna, so za STA potrdili na Specializiranem državnem tožilstvu. Tožilstvo je
Več ▼

Obtožnica zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića in še osem soobtoženih v zadevi Stožice je pravnomočna, so za STA potrdili na Specializiranem državnem tožilstvu. Tožilstvo je obtožnico šest let po prvih hišnih preiskavah vložilo 18. maja letos, obdolženi so nanjo sicer vložili ugovore, vendar jih je sodišče zavrnilo.

Obtožnica devet fizičnim osebam očita več kaznivih dejanj, med drugim zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, goljufijo na škodo EU, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Janez Koščak, odvetnik župana Mestne občine Ljubljana (Mol), je po vložitvi obtožnice za STA sicer ocenil, da tožilstvo z vložitvijo obtožnice, ki Jankoviću očita zlorabo položaja in goljufijo, išče dlako v jajcu.

Poleg Jankovića naj bi tožilstvo ovadilo še nekdanjega obrambnega ministra Romana Jakića kot nekdanjega direktorja Zavoda Tivoli, Uroša Ogrina in Zlatka Srako iz podjetja Gradis-Energoplan (Grep), ki je gradilo Stožice, ter nekdanjega direktorja Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Sama Lozeja, ki zadnja leta vodi družbo Energetika Ljubljana-Termoelektrarna Toplarna Ljubljana.

Poleg tega naj bi bile ovadbe vložene še zoper vodjo občinskega oddelka za šport Marka Kolenca, direktorja projekta gradnje Športnega parka Stožice Andreja Lavriča, Boruta Skubica in Milana Črepinška. Vseh devet obdolženih je sicer vložilo ugovore, vendar je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani ugovore zavrnil kot neutemeljene, tako je obtožnica z 19. septembrom postala pravnomočna, čaka se na razpis predobravnavnega naroka, so pojasnili na Specializiranem državnem tožilstvu.

Glavni akterji gradnje kompleksa Stožice so leta 2010 podpisali domnevno sporno pogodbo v višini 1,8 milijona evrov za domnevno fiktiven najem parkirišč v Stožicah. S to potezo je Grep postal kreditno sposobno podjetje in je pri NLB lahko najel več kot 50 milijonov evrov kredita. Občina pa je s tem prišla do 9,4-milijonskega sofinanciranja iz slovenskega proračuna in evropskih sredstev.

Janković bo moral na zatožno klop tudi v primeru Stožice
TOP ČLANKI - Kaj danes berete 3
6 ur
1. (TOP 10) To so najdražje prodana ljubljanska stanovanja letos2. Na dražbo gre grški »biser« padlega pidovskega barona Darka Zupanca3. Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in
Več ▼

1. (TOP 10) To so najdražje prodana ljubljanska stanovanja letos

2. Na dražbo gre grški »biser« padlega pidovskega barona Darka Zupanca

3. Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in zaposlujejo

4. Nekaj gnilega je v deželi Danski (in Estonski)

5. Ruski jeklarji slovenske piščance prodali ukrajinskemu milijarderju

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (iTunes),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Finance med top digitalnimi inovatorji v skupini Bonnier 12
6 ur
Časnik Finance je v Stockholmu prejel nagrado za digitalno inovacijo, ki jo podeljuje založniška hiša Bonnier, lastnica Financ. Nagrado smo dobili za orodje CES (Customer engagement score), ki
Več ▼

Časnik Finance je v Stockholmu prejel nagrado za digitalno inovacijo, ki jo podeljuje založniška hiša Bonnier, lastnica Financ. Nagrado smo dobili za orodje CES (Customer engagement score), ki točkuje aktivnost uporabnikov Financ, to pa nam pomaga pri spoznavanju navad kupcev, prodaji digitalnih naročnin in preprečevanju odpovedi.

Orodje smo od začetka do konca razvili v razvojnem oddelku Financ, ki ga vodi Jure Gostiša. »Nagrada nam bo omogočila, da bomo uporabo orodja hitreje razširili tudi v druge medije skupine, pri nekaterih to že počnemo,« je povedal Gostiša. V tekmi za nagrade je bilo skoraj 100 projektov iz 14 držav, Bonnier pa je nagradil še šest drugih projektov.

Ekipo razvojnega oddelka poleg Gostiše sestavljajo še Peter Kuzma, Črt Jakhel, Tjaša Perme, Tomaž Kos in Dejan Pehlić. Vsi si zaslužijo čestitke!

Barve Financ so v Stockholmu zastopali Kuzma, finančna direktorica Dunja Turk in Gostiša (na fotografiji od leve).

Tu pa še povezava na druge inovativne projekte, da boste morda lažje razumeli, kakšni so izzivi in s čim se ukvarjajo mediji.

Finance med top digitalnimi inovatorji v skupini Bonnier
Rast proizvodnih podjetij odkriva nove možnosti za naložbe v IT
6 ur
Celostne informacijske rešitve rastočim podjetjem pomagajo pri dvigu produktivnosti, izboljšanju kakovosti in hitrem prilagajanju potrebam trga.
Na članek...

Industrijska proizvodnja skokovito raste. Po podatkih Statističnega urada RS so proizvodna podjetja v Sloveniji leta 2017 prodala za približno 23,8 milijarde evrov industrijskih izdelkov in storitev, kar je za 11,7 odstotka več kot leta 2016 in za 18,3 odstotka več kot leta 2015. V zadnjih treh letih je vrednost prodanih industrijskih izdelkov in storitev presegla prodajo iz leta 2008, iz obdobja pred gospodarsko krizo.

Zaradi hitre rasti proizvodna podjetja izgubljajo nadzor nad poslovanjem

Vendar se za temi spodbudnimi kazalniki skrivajo tudi manj uspešne zgodbe. Prav pospešena rast lahko podjetjem povzroči velike težave, saj tako rekoč čez noč zrastejo iz majhnega v srednje podjetje. Veliko malih podjetij je v zadnjih petih letih prešlo v položaj, ko povečanega poslovanja ne morejo več obvladovati. Dogodkov je preprosto preveč, da bi jim še lahko sledili, kaj šele, da bi se nanje pravočasno in pravilno odzivali. To v praksi pomeni, da zamujajo z dobavami, zaradi hitenja ne obvladujejo kakovosti pa tudi dobičkonosnosti. Napake, ki nastajajo skozi celoten proces, ustvarjajo izgube in na prvi pogled uspešni projekti se spreminjajo v nočno moro, ki se neusmiljeno kaže v bilancah.

Težave nastajajo predvsem zato, ker niti direktorji niti zaposleni nimajo informacij, kaj se dejansko dogaja v poslovnih in proizvodnih procesih. Vsak oddelek uporablja svoje Excelove tabele, podatki se še vedno vodijo po zvezkih, na listkih … Ne samo, da ima vsaka služba svoj pogled na uspešnost, napake je mogoče enostavno prikrivati, zaradi množice nedostopnih podatkov pa jih je pravzaprav nemogoče odkriti. Podjetje se lahko ukvarja samo s posledicami in gasi požare, pravih razlogov pa ne odpravi.

V takšnih okoljih sta še posebej žgoči težavi tudi sam obračun proizvodnje in sledljivost. Namesto da bi imeli informacijo o doseženi razliki v ceni na voljo že takoj po zaključku delovnega naloga, se podatki o opravljenem času in porabljenem materialu zbirajo še dolgo po tem, ko je naročilo odpremljeno kupcu, ali pa natančnih informacij sploh ni mogoče dobiti. Podjetje tako zelo težko ugotovi, kako naj kaj proizvaja, da bo dobiček čim večji, oziroma kje izgublja denar.

Naložbe v proizvodne zmogljivosti so nujne, vendar ali so dovolj izkoriščene?

Ena izmed težav, ki jih opažamo v podjetjih, je povečevanje produktivnosti. Proizvodna podjetja so na rast povpraševanja praviloma odgovorila z naložbami v nove proizvodne prostore, stroje in skladišča. V enem izmed takšnih podjetij so zaradi povečanja poslovanja veliko vložili v povečanje proizvodnih zmogljivosti in povečali število zaposlenih, vendar niso dosegli velikega izboljšanja produktivnosti, kaj šele dodane vrednosti. Srečujemo se s podjetji, ki se dejansko bojijo sprejeti nova naročila, stroje pa imajo zasedene denimo samo 60-odstotno. Težave spet najdemo v slabi informatizaciji, tokrat na področju načrtovanja in spremljanja proizvodnje. Kot kažejo dobre prakse, se s sodobnimi metodami, kot so vizualizacija planiranja, uporaba umetne inteligence ter samodejno zajemanje podatkov iz proizvodnje, lahko učinkovitost strojev in naprav (OEE) hitro poveča za 10 ali celo 20 odstotkov. Izboljšanje je lahko tako občutno, da podjetju ni treba kupiti novih strojev, temveč povečan obseg naročil izpolni s trenutnimi zmogljivostmi in zaposlenimi.

Nove tržne razmere silijo v spreminjanje poslovnih modelov

Številna podjetja so že med zadnjo gospodarsko krizo morala spremeniti poslovni model. In kdor v to ni bil prisiljen že takrat, ga zdaj v spremembe sili trg. Proizvajalci se srečujejo s čedalje manjšimi naročili, kar pomeni, da morajo poleg velikoserijske proizvodnje obvladovati tudi maloserijsko ter naročniško oziroma posamično proizvodnjo. In prav pomanjkljivo obvladovanje posebnosti teh novih oblik proizvodnje v veliko primerih onemogoča ustvarjanje razlike v ceni, ki bi podjetju zagotavljala pogoje za obvladljivo rast in razvoj.

Drug izziv, ki ga opažamo, je razširjanje dejavnosti podjetij. V nekem velikem podjetju, kjer se ukvarjajo s prodajo barvnih kovin, se je denimo obseg dodelavnih storitev v kratkem povečal za 50 odstotkov. Zato so morali uvesti že čisto pravi informacijski sistem za podporo proizvodnji.

Po drugi strani dejavnost razširjajo tudi proizvajalci. Tako se je denimo v podjetju, ki proizvaja energetske sisteme, obseg vzdrževalnih storitev tako povečal, da procesa, ki je potekal prek papirnih delovnih nalogov, preprosto niso več obvladovali. Povečanje poslovanja iz segmenta storitev je pričakovati v marsikateri industrijski panogi.

Ali je ERP lahko čarobna palčka?

Praksa kaže, da podjetja ne glede na panogo od sistema ERP pričakujejo rešitev večine, če že ne kar vseh poslovnih izzivov: od podpore osnovnim dejavnostim na enem mestu do celostno informatiziranih poslovnih procesov. Še več, sistema ERP ne vidijo samo kot temeljno zbirko podatkov, ampak od ponudnika vse bolj pričakujejo znanje in podporo za upravljanje različnih segmentov poslovanja, kot so kadri, kupci in dobavitelji, poslovna sredstva in storitve, pri čemer se sistem ERP razširja tudi z vidika vsebine, saj hranijo čedalje več dokumentov, obogatenih vsebin in delovnih postopkov. Nanje se priklaplja tudi čedalje več zunanjih aplikacij, tudi iz oblaka, s katerimi podjetja razširjajo nabor storitev bodisi za zaposlene bodisi za poslovne partnerje in končne kupce.

Spremenjene tržne razmere in predvsem čedalje večja dinamika poslovanja podjetja spodbujajo, da svoje poslovanje krmilijo na podlagi realnih podatkov, ne pa na pamet, kot so lahko to počela do zdaj. Vendar se z informacijskega vidika še vedno ukvarjajo predvsem sami s seboj. Iskanje možnosti v notranjih procesih vsekakor ni slabo, saj jim omogoča izboljšanje učinkovitosti. Ne moremo pa prezreti, da jih čaka veliko dela z digitalizacijo poslovanja oziroma procesov, ki so obrnjeni navzven, k dobaviteljem in kupcem. V tem segmentu je skrite veliko vrednosti, ki pa je ni mogoče sprostiti s stroji v proizvodnji, ampak samo s pametno uporabo podatkov in, za zdaj še, z ljudmi.

Marjeta Povalej je direktorica podjetja MIT informatika.

Rast proizvodnih podjetij odkriva nove možnosti za naložbe v IT
Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in zaposlujejo 1
6 ur
Še pred desetletjem so Kočevci zase rekli, da živijo v črni luknji, kjer ni napredka, danes pa so na vrhu razcveta. Preverili smo, kako jim je uspelo.
Na članek...

Kjer je volja, je pot. Po tem receptu so se poskušali Kočevci vrsto let izvleči iz črne luknje, v katero jih je potisnil gospodarski zlom kmalu po osamosvojitvi Slovenije (takrat so lesna in kovinarska podjetja drugo za drugim zapirala vrata), a preobrata v Kočevju zlepa ni bilo. »Ker se je ves čas ponavljalo, da so našli pot, takoj zatem pa nanjo nasuli četo dvomov, in to zaradi črnoglede miselnosti, ki se je zažrla globoko v njihove mikročipe,« se spominja vodja kočevske urgence Primož Velikonja, ki se je iz optimistične Primorske pred slabima dvema desetletjema preselil v kočevsko dolino in pod črne oblake.

»Takrat sem sprevidel, da je najhuje v življenju spremeniti miselnost ljudi, in še vedno bi bilo po starem, če ne bi doline prevetril nov župan Vladimir Prebilič, ki vlada drugi mandat. Kočevcem je pokazal pot do drugačne miselnosti, k temu pa dodal še zglede,« zaokroža vodja urgence, Andrej Mladenović iz podjetniškega inkubatorja pa dodaja, da čim je občina začela vrteti kolesje in njim uresničevati številne projekte, so se v dolino vrnile pozitivne misli.

»Čeprav je začel podjetniški inkubator delovati leta 2006, smo potrebovali skoraj desetletje, da so se zgodili premiki. Prej so imeli Kočevci premalo poguma in preveč dvomov, zato so šli raje v varne izbire, kot je ustanavljanje društev, šele v zadnjih treh letih so začeli ustanavljati podjetja. Vse bolj se dokazujejo tudi z inovacijami. Ena izmed njih je aplikacija TravelAR Slovenia, ki so jo razvili naši podjetniki z belokranjskimi, omogoča pa ogled turističnih znamenitosti v 3D-obliki in rekonstrukcijo izgubljene kulturne dediščine, zgodovinskih dogodkov. Inovacija je v svetu prava uspešnica,« dosežke navaja Mladenović.

Med kočevske inovacije sodijo tudi leseni supi (izumitelj sicer prihaja iz sosednje občine, a je zaradi boljših pogojev in razumevanja podjetje ustanovil v Kočevju), pa lesene naprave za fitnes, prebudila se je kovinska panoga. »Številna novoustanovljena družinska podjetja so za naše gospodarstvo izjemnega pomena, saj poslujejo predvsem kot podizvajalci velikih kočevskih podjetij. Z novim županom se je torej v dolini prebudilo povezovanje, sodelovanje, zavedati smo se začeli, da smo na skupnem vlaku in ne vrtička več vsak sam zase in samo za lastne koristi, kot je bilo prej v navadi,« še enega od razlogov za vzpon kočevske občine riše Mladenović.

Investitorji zahtevajo industrijsko zemljišče s pentljo in v Kočevju jo dobijo

Posledice vzpona pa: v Kočevju in okolici se je že začel boj za kader. Kako tudi ne, če pa se v novi obrtni coni Lik na robu Kočevja na veliko gradi. S 50 milijoni evrov dve tovarni postavlja japonska Yaskawa, gradijo še Gozdarstvo Grča, Rotis, DB Schenker, lesna družba Koles in nogavičar Intersocks. Številni bodo tudi zaposlovali: Japonci snujejo 500 novih delovnih mest, druga podjetja še dodatnih sto, rekordna brezposelnost v Kočevju pa skokovito upada, saj so s 25-odstotne brezposelnosti padli na 15-odstotno, in to v manj kot dveh letih.

In s čim so Kočevci prepričali tuje vlagatelje? Zasluge gredo, sliko ostrijo sogovorniki, županu Prebiliču, ki mu tuji jeziki več kot ležijo, saj je znanje nabiral tudi v tujini. Velik adut so tudi nižji davki za podjetja, ker vlagajo v manj razvito regijo. Poleg tega so, našteva župan, pomembne še tri stvari.

1. V občinskem svetu ni in ne sme biti prostora za politiko, ampak izključno za enotnost in sodelovanje. »Pri vsakem projektu se temeljito pogovorimo, razčistimo vse dileme, iščemo konsenze, saj delamo za skupno dobro, za razvoj občine. Takšna stabilnost je za vlagatelje najpomembnejša, saj se nočejo ubadati s politiko,« prvi adut za privabitev tujcev na rob kočevskih gozdov razodeva župan Prebilič, sicer tudi predavatelj na fakulteti.

2. Ko na občinska vrata potrkajo vlagatelji, mora občina imeti že urejeno industrijsko cono z vsemi dovoljenji, saj bi radi začeli graditi takoj, pripoveduje župan. »In ker je prva cona polna, je že stekel projekt za novo. Ta bo imela v dveh letih vse potrebno, urejena bo tudi komunalno, in ko bodo k nam prišli novi vlagatelji, bodo dobili zemljo s pentljo,« nadaljuje župan.

3. Za vlagatelje je pomembna tudi infrastruktura, zato so Kočevci v zadnjih letih skoraj v celoti poskrbeli za prenovo cest, z evropskimi in državnimi sredstvi so v sodelovanju s sosednjima občinama Ribnica in Sodražica zgradili vodovodno infrastrukturo s čistilnimi napravami, uredili so večino fekalne kanalizacije (manjka je le še nekaj malega na obrobju), kjer gradnja tovrstnega omrežja zaradi redke poseljenosti ni smiselna, pa je župan občanom omogočil subvencije za čistilne naprave. »Pri tem občane spodbujamo, naj se odločijo za skupne čistilne naprave, saj je to zanje in za občino cenejša naložba,« dodaja župan, ki bo do leta 2022 celotno občino prepredel s kolesarskimi stezami, za kar je pridobil sedem milijonov evropskih sredstev.

»Prihodnjo pomlad bomo dočakali še železno cesto, za kar gredo vse pohvale prejšnji vladi, saj bodo z vlaki na delo v Ljubljano varneje in bolj ekološko potovali številni naši občani, poleg tega bo našim podjetjem omogočila večjo konkurenčnost, saj so najbolj konkurenčni tisti, ki znajo prihraniti pri logistiki,« poudarja župan, ki bi rad pri slovenski politiki dosegel tudi gradnjo obvoznic okrog Kočevja, Ribnice in Velikih Lašč, saj vsako leto na pot iz Kočevja proti Ljubljani potuje 250 ton tovora, kar pomeni, da gre vsak dan na pot 25 težkih vlačilcev.

Se bojite medvedov? Pojdite v Kočevje in premagajte strah

Največ tovora v svet iz doline pošilja največji kočevski delodajalec s tradicijo – leta 1954 ustanovljena kemijska tovarna Melamin, ki je v nasprotju z drugimi podjetji gospodarska kriza ni zlomila in zdaj zaposluje 200 delavcev.

»Imamo konstantno rast in lani smo dosegli rekordnih 50 milijonov evrov prihodkov, zato nam bo še kako prav prišla obujena železniška vez s svetom, saj smo v prvi vrsti izvozno podjetje. Kot naročena pa ne bo samo za družbo Melamin, ampak tudi za našo novo hčerinsko podjetje SmartMelamine, v katerem smo začeli poskusno izdelovati flis decembra lani, ko smo zaposlili 26 delavcev,« uspehe deli Damjan Murn, eden izmed direktorjev Melamina in direktor nove hčerinske družbe, v kateri je solastnik nemški partner OMPG, ki je razvil tovrstno izdelavo flisa, a ker bi naložba stometrske linije pri njih stala 30 milijonov evrov, v Kočevju pa je bil znesek sedem milijonov, so združili moči in ekipo.

»Še posebej, ker verjamemo v uspeh, saj takšnega flisa, ki slovi po lahkosti, negorljivosti, zvočni in termični izolaciji, uporablja pa se v avtomobilski, letalski, železniški industriji in kot polnilo profesionalnih oblačil, na svetu do zdaj ni bilo,« podrobnosti navaja Murn, ponosen Kočevec, ki skupaj z drugimi vodilnimi iz Melamina prisega na čisto okolje, zato so velike korake naredili pri zmanjšanju okoljskih izpustov. »To je bilo seveda nujno, če se želimo promovirati kot zelena in čista turistična občina. Pri tem gredo pohvale seveda spet županovi ekipi, saj smo postali zelo trendovska občina,« dodaja Murn.

Kar je, pogovor nadaljuje lokalna turistična vodnica in naravovarstvenica Petra Draškovič Pelc, bilo vzrok za to, da se je tudi Kočevje nazadnje le znašlo na slovenskem turističnem zemljevidu. »Iz leta v leto beležimo večji turistični obisk, k nam pa prihajajo predvsem popotniki iz Tajvana, Avstralije, Singapurja, Nemčije, Francije, Belgije in Nizozemske, vsem pa je skupna želja preživeti počitnice v naravi in spoznati življenje zveri. Med drugim medveda, in ne boste verjeli, vsak, ki se z nami poda na pot po njegovih stopinjah, premaga strah pred njim, ker spozna njegove navade,« razvoj kočevskega turizma preleti Prelčeva, ki jo je v Kočevje pred šestimi leti iz Štajerske pripeljala ljubezen. »In od takrat je v občini res viden skokovit napredek,« dodaja poznavalka kosmatincev.

Nekoč so se ga sramovali, zdaj ga imajo radi – Kočevje

»Napredek pa ni viden samo na gospodarskem in turističnem področju, ampak tudi kulturnem, kar je za Kočevce izjemnega pomena. Prej smo imeli velik kulturni mrk, zdaj je ponudba zelo bogata, med drugim zaradi nove kinodvorane, kjer imamo na ogled tudi gledališke predstave in koncerte. Imamo vse, kar imajo veliki,« v smehu pravi prvi mož SmartMelamina in dodaja: »Vse zato, ker so vrata župana vedno na stežaj odprta in ker si župan za vsakega vzame čas, mu prisluhne, ga razume in z njim išče rešitev.«

Našel jo je tudi za gorske kolesarje, ko so poskušali dobiti dovoljenja za ureditev 12 kilometrov dolgih gorskih kolesarskih poti. »Takrat se je na Kočevsko vrnil trend, da otroci zaradi adrenalina ob vzponih, spustih, skokih in ovirah na koncu šolskega leta spet zbirajo denar za kolo,« pripoveduje gorski kolesar Janez Dejak, ponosen na posluh župana in njegove ekipe, ki ju večkrat omeni, saj ga gorski kolesarji iz drugih koncev Slovenije nemalokrat pobarajo, kako je njihovemu MTB trail centru uspelo dobiti vsa dovoljenja, da zdaj lahko pripravlja tudi največja kolesarska tekmovanja.

»Pred 15 leti v Kočevju ni bilo lepo, zdaj pa se pri nas dobro živi. Imamo službe, stanovanja so ugodnejša, kulturni utrip je na vrhuncu in imamo prekrasno naravo,« zaokroža Murn, pogledujoč na vse bolj čisto Kočevsko, za kar gredo v prvi vrsti pohvale Tini Kotnik z zavoda za gozdove. »Pred leti so številna slovenska podjetja vso umazanijo in nesnago skrivaj vozila v kočevske gozdove, zato ni presenetljivo, da sem v njih odkrila kar 374 divjih odlagališč, med drugim v kraških jamah. Pa smo se lotili čistilnih akcij, iz gozdov v desetih letih odpeljali skoraj 550 ton smeti, najpomembneje pri tem pa je, da smo drug drugemu postali smetarski policaji. Kočevci so se začeli zavedati, da je čista narava ključ do čiste vode, čistega pridelka, do zdravega življenja,« ponosa ne skriva Kotnikova. Prav takšnega, kakršnega seje kočevska mladež.

»Ko smo mi "rasli gor", smo sanjali o tem, kako bomo iz Kočevja pobegnili, zdajšnji otroci pa govorijo: Radi te imamo, Kočevje. To je projekt kočevskih vrtcev in šol, ki je padel na plodna tla. Si mislite, da se zgodi tako velik preobrat v pičlih nekaj letih?« dodaja Kotnikova, ne skriva pa ga niti vodja tržnice Mateja Žvab. »Zdaj smo se le začeli zavedati, da si tudi mi zaslužimo lepo in urejeno mesto. Pa tudi, da potrebujemo tržnico, ki so jo župan in njegova ekipa po dolgih letih obudili in prenovili. Ni sicer velika, je pa bogata in raznovrstna. Predvsem pa diši po domačem, kar si občani ob Rinži tudi zaslužimo in kar smo dobili z zdajšnjim županom, ki drži besedo in je zaupanja vreden,« piko na i h kočevskemu utripu piše Žvabova, župan pa k povedanemu pristavlja naslednje sporočilo:

»Odstopanj ne sme biti niti za milimeter. Še posebej, ko na vrata potrkajo vlagatelji. Naš moto je, da vse storimo pred rokom, če se znajdemo v nemogočih situacijah, pa o tem spregovorimo in se pogovorimo. Le tako pridobiš zaupanje,« zveni osrednje županovo sporočilo o delu na kočevski občini, ki slovi po tem, da zna in zmore iz enega evra dobiti tri ali več. »Ves čas smo na preži za projekti, ki so sofinancirani in za katere potrebujemo največ 30 odstotkov lastnih sredstev. Po tem ključu smo lahko zgradili kinodvorano, nogometno igrišče, po enakem receptu bo zaživel projekt izposoje koles in vsi drugi,« pogovor strne župan, zazrt v prihodnost. »Na vse se je treba pravočasno pripraviti. Tako smo nared tudi na to, da se zaradi novih delovnih mest začenja boj za kader. Nekatera podjetja plače že višajo, samo letos so jih za deset odstotkov, nekatera usposabljajo brezposelne, dejstvo pa je, da nam vseh ne bo uspelo zaposliti, saj je sedem odstotkov trajno nezaposljivih. Kje je torej rešitev? Da v domače loge zvabimo tiste, ki se vsak dan po nevarni kočevski cesti vozijo na delo v prestolnico. Teh občanov je več kot 1.200,« rešitve stresa župan, in to po zgledu vseh tistih, ki so se leta in leta vozili na delo v Ljubljano ali tam celo živeli, pa so se vrnili v domače mesto: od Pelčeve do Murna, Mladenovića, Velikonje.

Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in zaposlujejo
V Daimlerju maja prihodnje leto menjava vodstva
7 ur
Prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche bo maja prihodnje leto odstopil, so danes sporočili iz tega nemškega avtomobilskega koncerna. Na položaju ga bo nasledil sedanji vodja razvojnega oddelka v
Več ▼

Prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche bo maja prihodnje leto odstopil, so danes sporočili iz tega nemškega avtomobilskega koncerna. Na položaju ga bo nasledil sedanji vodja razvojnega oddelka v družbi Ola Källenius.

Zetsche je bil na položaju glavnega izvršnega direktorja koncerna 13 let. Po zaključku vodenja Daimlerja in enote za izdelavo osebnih vozil Mercedes si bo vzel dve leti "za umiritev", nato pa bo prevzel vodenje nadzornega sveta koncerna in tam zamenjal Manfreda Bischoffa, ko mu bo leta 2021 potekel mandat, so še sporočili iz Daimlerja.

65-letnemu Zetscheju bi pogodba izvršnega direktorja Daimlerja sicer potekla konec prihodnjega leta, tako da se bo s položaja umaknil le dobrega pol leta prej. (STA)

V Daimlerju maja prihodnje leto menjava vodstva
Siol: vodenje Bajrovićeve Sportine prevzel Sašo Pušnik
7 ur
Vodenje tekstilne verige Sportina, ki je v lasti Bahtiarja Bajrovića, je konec avgusta prevzel Sašo Pušnik, dosedanji prvi finančnik družbe, poroča Siol. Iz družbe je odšel Žiga Čebulj, ki
Več ▼

Vodenje tekstilne verige Sportina, ki je v lasti Bahtiarja Bajrovića, je konec avgusta prevzel Sašo Pušnik, dosedanji prvi finančnik družbe, poroča Siol. Iz družbe je odšel Žiga Čebulj, ki pravi, da je bil odhod sporazumen. "Moje delo v Sportini je končano, tak je bil dogovor z lastnikom. Zdaj bom delal to, v čemer sem izvrsten in v čemer uživam, to je digitalna transformacija oziroma evolucija, novi poslovni modeli in strategije rasti. Obliko sodelovanja z naročniki in novimi klienti se se določam," pravi Čebulj. Simon Jereb, dodaja Čebulj, ostaja v Sportini kot član uprave za informatiko.

Bajrovića širša javnost pozna predvsem iz pomilostitve obsodbe oziroma priznanja krivde za ponarejanje listin v zadevi Bavčar-Šrot iz leta 2015 - več o tem v članku Gospod Kozina, gospod Pahor, a na Boška Šrota sta pa pozabila?!