Manager
Eba poziva banke k okrepljenim pripravam na popoln brexit 1
25.06.2018 14:10
Evropski bančni organ (Eba), ki ima za zdaj še sedež v Londonu, je danes evropske banke pozval, naj okrepijo prizadevanja za odgovor na izzive v primeru scenarija popolnega brexita, če Združeno
Več ▼

Evropski bančni organ (Eba), ki ima za zdaj še sedež v Londonu, je danes evropske banke pozval, naj okrepijo prizadevanja za odgovor na izzive v primeru scenarija popolnega brexita, če Združeno kraljestvo in EU pred marcem 2019 ne bi uspela najti skupnega jezika glede pogojev izstopa in prehodnega obdobja.

Na podlagi poglobljene analize Eba namreč v danes izdanem mnenju ocenjuje, da številne banke v uniji niso ustrezno pripravljene na najbolj negativni scenarij, ko bi zaradi propada pogajanj in pomanjkanja politične volje Velika Britanija konec marca 2019 izstopila iz povezave brez ustreznega dogovora o pogojih izstopa, prehodnem obdobju za blažji in bolj nadzorovan prehod na novo realnost ter o prihodnjih gospodarskih, finančnih, administrativnih in varnostnih odnosih. (STA)

Potrošniki v Sloveniji čedalje bolj pesimistični
8 min
Razpoloženje potrošnikov v Sloveniji se je tudi septembra poslabšalo, predvsem zaradi bolj pesimističnih pričakovanj o gospodarskem stanju v državi, zmožnosti za varčevanje in finančnega
Več ▼

Razpoloženje potrošnikov v Sloveniji se je tudi septembra poslabšalo, predvsem zaradi bolj pesimističnih pričakovanj o gospodarskem stanju v državi, zmožnosti za varčevanje in finančnega stanja v gospodinjstvu. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je na mesečni ravni znižala za pet in na letni ravni za šest odstotnih točk.

Kot so danes sporočili iz državnega statističnega urada, se zaupanje potrošnikov niža že zadnje tri mesece, v tem času se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnika poslabšala za 10 odstotnih točk. Kazalnik zaupanja potrošnikov za september je sicer še vedno višji od dolgoletnega povprečja, a le še za 11 odstotnih točk.

Zaupanje potrošnikov se je glede na september lani poslabšalo predvsem zaradi veliko bolj pesimističnega pričakovanja potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi, ki se je poslabšalo za 20 odstotnih točk. Poleg tega je bilo slabše tudi pričakovanje potrošnikov glede števila brezposelnih (za sedem odstotnih točk), medtem ko se je pričakovanje glede zmožnosti za varčevanje nekoliko izboljšalo (za dve odstotni točki). Pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu je ostalo enako. (STA)

Tehnični trgovec Big Bang tudi uradno Klaričev
9 min

Družba Adventura Holding je v stečajno maso Merkurja nakazala 18,61 milijona evrov kupnine in postala stoodstotna lastnica Big Banga, največjega trgovca z elektronskim blagom pri nas. Varuh konkurence je namreč Adventuri oziroma njenemu hčerinskemu podjetju Bidigital dal soglasje za prevzem, okrožno sodišče pa je pred dnevi tudi potrdilo prodajo družbe.

Bidigital je v 60-odstotni lasti Adventure Holdinga, 40-odstotni delež pa je v lasti hčerinskega sklada York Capital Management Global Advisors, ki ga pri nas poznamo predvsem kot kupca terjatev različnih družb, denimo tudi DZS Bojana Petana. Adventura Holding je družba, ki je del poslovnega omrežja Darka Klariča. Enega od najpomembnejših delov holdinga, prevozniško-izletniškega, je pred meseci združil v družbi Nomago.

Več o Klariču lahko izveste v člankih Imperij Darka Martina Klariča se širi: kaj vse je kupil in kaj ga še mika, Spoznajte serijskega nakupovalca podjetij, ki je prejšnjega prodal sinu in Darko Klarič: Imam čisto vest in se lahko vsak dan pogledam v ogledalo

Kaj sporočajo novi lastniki?

»Big Bang je danes dobil več kot le finančno stabilnega in močnega lastnika. Dobil je partnerja za prihodnost. Skupaj z vodstvom Big Banga bomo v prihodnjih mesecih posodobili strategijo, pospešili digitalizacijo poslovanja ter pripravili zdrave temelje za nadaljnjo rast. Z današnjim dnem so se torej Big Bangu na stežaj odprla vrata v prihodnost, ki bo na eni strani zaznamovana z digitalizacijo poslovanja in vseh prodajnih poti, na drugi strani pa kupci danes ne želijo več zgolj izdelka, temveč celostno storitev na enem mestu. Prepričan sem, da bo Big Bang, ki je po več kot desetletju dobil finančno močnega lastnika, kos vsem izzivom,« sporoča Aleš Škerlak, direktor Adventure Holdinga.

Adventura je za Big Bang odštela precej več, kot so pričakovali upniki Merkurja, ki ga je na kolena spravil Bine Kordež. Spomnimo, da je zdravi trgovski del oziroma trgovsko dejavnost starega Merkurja (gre za podjetje Merkur Trgovina) konec leta 2017 kupil ameriški investicijski sklad HPS Investment Partners in v ta namen ustanovil družbo Mercury Holdings s sedežem v Luksemburgu. HPS je za Merkur Trgovino odštel 28,56 milijona evrov. Za 13 centrov, ki jih najema Merkur Trgovina in so bili v lasti avstrijske slabe banke Heta, pa je sklad odštel še 49 milijonov evrov. Obe kupnini sta bili višji od pričakovanj, šli pa bosta na račune Merkurjevih upnikov.

Spomnimo, prvi krog prodaje MerkurjaTrgovine je propadel, kronologijo pa lahko preberete tukaj.

Tehnični trgovec Big Bang tudi uradno Klaričev
Šef Alibabe: Trgovinske vojne bodo ZDA stale milijon delovnih mest
33 min
"Ne morem več obljubiti, da bo moje podjetje zagotovilo milijon delovnih mest v ZDA," je izrekel direktor kitajske spletne trgovine Alibaba Jack Ma, poroča Reuters. To obljubo je izrekel
Več ▼

"Ne morem več obljubiti, da bo moje podjetje zagotovilo milijon delovnih mest v ZDA," je izrekel direktor kitajske spletne trgovine Alibaba Jack Ma, poroča Reuters. To obljubo je izrekel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ob njunem srečanju januarja letos. Kot razlog navaja trgovinsko vojno in gospodarske napetosti med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma. Hkrati napoveduje, da se bo njegovo podjetje osredotočilo na jugovzhodno Azijo, Afriko in Evropo.

Konec nekega obdobja v kriptosvetu? 2
49 min

Konec prejšnjega tedna je podjetje Cofound.it, ki je delovalo kot platforma za zagonska podjetja, ki so se odločila svoje delovanje financirati prek izdaje kriptožetonov, objavilo, da ustavlja svoje poslovanje in bo investitorjem vrnilo vloženi denar. Ta poteza je zelo podobna prostovoljni likvidaciji družbe, pravno in tehnično gledano, pa je zadeva nekoliko drugačna, saj je »kapital« podjetja sestavljen iz kriptožetonov (CFI). Skladno z objavljenim načrtom zapiranja podjetja naj bi to prodalo svoje premoženje, poplačalo obveznosti, preostanek pa razdelilo imetnikom žetonov. Prve ocene kažejo, da bo preostalega premoženja za »lastnike« približno toliko, kolikor je bilo prvotnega vložka v podjetje. Objavljena novica je približno sovpadla z vnovičnim upadom cen večine kriptovalut in kriptoimetij, z manjšo izjemo bitcoina. Po eksplozivni rasti v letu 2017 so tako v letu 2018 kriptotrgi izgubili kar dve tretjini svoje vrednosti oziroma več kot tri četrtine od absolutnega vrha v decembru 2017, medtem ko jo je bitcoin kot dominantno imetje na kriptotrgih odnesel nekoliko bolje, saj je letos izgubil le dobro polovico vrednosti z začetka leta.

Zaradi tega se številni sprašujejo, ali to pomeni skorajšnji konec kriptomanije. Po mojem mnenju so takšne bojazni pretirane, smo pa verjetno priča koncu nekega obdobja v kriptosvetu – podobno, kot je pok balona tehnoloških delnic leta 2000 pomenil konec nekega obdobja na tistem trgu. A tako kot takratni pok tehnoloških delnic ni pomenil konca tehnoloških podjetij – prav nasprotno, podjetje Amazon je leta 2001 na borzah izgubilo 90 odstotkov svoje vrednosti, danes pa je drugo podjetje, ki je na trgih vredno prek biljon dolarjev –, tudi taki dogodki ne pomenijo (nujno) konca razvoja kriptopodjetij in projektov. Pomenijo pa vsekakor streznitev in priložnost za razmislek, kako naprej.

Zakaj se je podjetje Cofound.it odločilo za to potezo? Kot sem uvodoma zapisal, gre v tem primeru za kriptoekvivalent redni likvidaciji podjetja. Podjetja se za tako potezo odločijo takrat, ko imajo pozitiven kapital (več sredstev kot obveznosti) in ocenjujejo, da so »mrtva« vredna več, kot pa bi bila vredna, če bi nadaljevala poslovanje. Podjetje Cofound.it je v svojem blogu objavilo, da to počne zaradi spremenjenih razmer na kriptotrgih, na katerih vsaj trenutno ni prostora za storitev, kot jo je ponujala ta platforma. Platforma je bila ustanovljena kot prostor, v katerem se je lahko skoraj vsak mali vlagatelj preizkusil kot vlagatelj tveganega kapitala – združevala je financiranje množic (crowdfinancing), delo množic prek ocenjevanja ICO-projektov (crowdsourcing) in ne nazadnje ponujala možnost ocenjevanja projetktov prek modrosti množic (crowdwisdom). V razmerah do pomladi 2017, ko je bilo na kriptotrgih razmeroma malo imetij, ponudbe žetonov (ICO) so bile redke, projekti zanje dobro pripravljeni in taki, ki so imeli realno podlago za uspeh, vlagatelji pa pravi vlagatelji z vero v novo tehnologijo in željo vezati denar za dalj časa, je platforma delovala. Dobro pripravljene projekte je množica visoko motiviranih vlagateljev lahko podpirala in ocenjevala.

Evforija, ki jo je sprožila hitra rast na kriptoborzah, je popolnoma spremenila to sliko. Pravi kriptovlagatelji so ostali, a bili v čedalje večji manjšini. Veliki zaslužki na borzah so tja pritegnili kratkotrajne trgovce (traders), pa tudi čedalje več neukih špekulantov. Dobri ICO-projetki so še vedno bili, a so se začeli izgubljati v množici vse slabših projektov, ki pa jih je kitil dober marketinški načrt. Izdajatelji so se prilagodili okolju in optimizirali promocijo, ne pa kakovosti projektov. Do kakšnih skrajnosti je to šlo, ponazarja dejstvo, da so precejšnjo tržno kapitalizacijo dosegala celo kriptoimetja, ki so, odkrito priznano, nastala kot šala (na primer dogecoin), ali pa taka, ki so odkrito in brez sramu priznavala, da gre za goljufijo (na primer scamcoin). Temu se je seveda prilagodil celoten ekosistem kriptosveta.

Še v začetku leta 2017 je bilo mogoče kriptoimetja kupiti na razmeroma majhnem številu organiziranih trgov. Tudi ti so trpeli za pomanjkanjem regulacije in varnostnih elementov, kar lepo ponazarjajo vdor, kraja in poznejši propad priljubljene borze Mt. Gox leta 2014. A že leta 2017 so večje kriptoborze, kot so kitajski Binance, ameriški Bittrex in evropski (slovenski) Bitstamp, imele vzpostavljene številne mehanizme, ki so preprečevali hujše zlorabe in niso uvrščali slabih projektov v svoje kotacije. A kot gobe po dežju so rasle manjše menjalnice, ki so se spretno izogibale regulaciji, predvsem tako, da niso sprejemale ali izplačevale uradnega (fiat) denarja, ampak delovale samo v kriptosvetu.

Njihov poslovni model je temeljil na tem, da so v svoje kotacije uvrščale ICO-žetone ne glede na kakovost projektov, ampak predvsem glede na količino »podkupnine«, ki so jo bili izdajalci teh žetonov pripravljeni plačati. Uvrstitev na katero od borz je bila za izdajatelje žetonov odločilna, saj jim je to zagotovilo likvidnost in dejansko monetizacijo projekta. Na teh borzah so trgovali prevsem kratkotrajni trgovci, ki so jahali na valu naraščajočih vrednosti vseh imetij in jih dejanska kakovost projektov sploh ni zanimala. Svojo vlogo pri tem so dodali tudi informacijski kriptoportali, kot je CoinMarketCap, ki so izdajatelje za plačilo preusmerjali na takšne borze. Veliko ICO-izdaj je bilo bolj ali manj odkrito piramidne sheme. V takem okolju prostora za platformo, ki temelji na izboru in promociji kakovostnih projektov, seveda ni.

Strmo upadanje vrednosti kriptožetonov, ki smo mu priča zadnje mesece, je treba pripisati večinoma spoznanju številnih, da takšni ICO-projekti, kot jih je bilo prepolno v poznem letu 2017 in jih je še v letu 2018, preprosto ne morejo preživeti. Preštevilne izdaje iz leta 2017 so pokazale, da za njimi ni nikakršnega resnega poslovnega modela, da so koristi izdaje žetonov manjše od stroškov zamenjave. Vse kaže, da je neke dobe konec. A po drugi strani se v kriptosvetu dogaja marsikaj zanimivega. Razvoj večjih valut oziroma platform gre v smer večje varnosti in precej večje trajnosti. Kar nekaj dobrih in resno pripravljenih projektov s poslovno idejo in modelom, ki dejansko izkoriščajo prednosti tehnologije vreiženja blokov, čaka na to, da se trgi prečistijo in bodo časi za izdajo ugodnejši. Govoriti o slovesu kriptosveta je danes verjetno enako nesmisleno, kot bi bilo govoriti o koncu interneta leta 2001. Kriptosvet se spreminja in zori, njegovega zgodnjega otroštva je vsekakor konec.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Konec nekega obdobja v kriptosvetu?
Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane
19.09.2018 06:06
Dobro trženje lokalne hrane je intenzivno komuniciranje vsega, kar pridelovalec je in kar je dobrega pri njegovi ponudbi, kmetiji ali zadrugi.
Na članek...

Če kot kmetija, zadruga ali trgovec s slovenskimi izdelki nič ne vložite v trženje, ne morete pričakovati, da bodo kupci izvedeli za vas, ponovili nakup ali vas celo priporočali. Dobro trženje lokalnih pridelkov in živil je veliko več kot prodaja. Je intenzivno komuniciranje vsega, kar ste in kar je dobrega pri vaši ponudbi, kmetiji ali zadrugi. Navdušujte svoje kupce z dobro zgodbo, dovolj veliko in redno izbiro, novostmi, stalno kakovostjo, privlačno ureditvijo blaga, stojnice in prodajnega mesta. Kaj lahko pri tem še izboljšate?

Hrano je lažje pridelati kot prodati po cenah, ki bi kmetu omogočale preživetje. Odkupne cene lokalno pridelane zelenjave in sadja so v zadnjih letih upadle. Večina javnih ustanov, žal, ne pripravi javnih naročil tako, da bi lahko kmetje neposredno oskrbovali šole in vrtce. Male kmetije in čebelarji tako večino izdelkov prodajo kar doma ali na tržnici, saj se jim prodaja v trgovskih verigah ali javnih ustanovah večinoma ne izide. Preostane še prodaja zadrugam ali živilskopredelovalni industriji, ki išče lokalne surovine.

Večina kmetij v Sloveniji prodaja golo surovino, kot so poljedelski pridelki, sveže sadje in zelenjava. Če nimate velikih pridelovalnih površin, da bi bila lahko vaša proizvodna cena na enoto konkurenčna, sta edina možnost predelava v tradicionalna ali inovativna živila z dodano vrednostjo in prodaja po višji ceni.

Promovirajte kotičke z lokalno hrano v (zadružnih) trgovinah

Veliko zadrug je v svojih trgovinah postavilo slovensko ali domačo polico z lokalnimi izdelki. Potrudili so se in pripravili lepe prodajne kotičke, ki že po videzu dajejo občutek domačnosti, denimo kot lesene kašče, izdelke s kmetij pa so posebej označili, da jih kupec takoj opazi. Težava pa je v založenosti polic skozi vse leto in v omejeni izbiri, saj na območju zadruge navadno ni toliko raznovrstnih izdelkov. Še večja težava je, da zadruge in lastniki trgovin s slovenskimi izdelki premalo vlagajo v tržno komuniciranje in obveščanje kupcev z letaki v nabiralnike, kot to počnejo velike trgovske verige.

Tudi male butične trgovine s slovenskimi izdelki so za kmeta na prvi pogled odlična izbira, a kaj, ko jih le malo preživi dolgoročno. V tej tekmi zmagujejo tisti kmetje in trgovci, ki obvladujejo trženje in imajo denar za trženje. Uspešni so tisti, ki so svojo nabavo ali prodajo razširili vsaj nacionalno, še bolje pa čezmejno. Slovenski trg oljčnih ali bučnih olj je zasičen, saj olja ponujajo tako velike oljarne kot mali oljarji. V tem primeru je edina možnost širitev prodaje v tujino, vendar pazite, da pri tem ne zanemarite domačih kupcev.

Trženje zahteva čas in denar

Iz nič ni nič. Če kot kmetija, zadruga ali trgovec s slovenskimi izdelki nič ne vložite v trženje, ne morete pričakovati, da bodo kupci izvedeli za vas ali vas celo priporočali. Ne velja več, da se dobro blago samo hvali, ker je ponudbe kakovostnih kmetijskih izdelkov na trgu preprosto preveč, zlasti iz evropskih držav, kot so Španija, Nizozemska in Grčija.

V trženje je treba vložiti denar in čas, veliko ur lastnega dela. Tega se dobro zavedajo mlajše generacije in marsikateri mladi prevzemniki na kmetijah. Svojo zgodbo gradijo na tradiciji in družinskem izročilu. Prenovili so celostno podobo kmetije, razvili blagovno znamko, posodobili njen znak – logotip, morda celo ime kmetije. In še pomembneje – svoje živilo so nadgradili z inovativnimi okusi, drznimi kombinacijami, kot so čokoladne praline z bučnim oljem posestva Passero iz Prekmurja ali Medena pravljica čebelarstva, lectarske delavnice in apiturizma Šolar iz Laškega. Svojo ponudbo promovirajo z zanimivimi zgodbami, ki kupce prepričajo o nakupu.

Kdo so vaši kupci?

Zelo pomembno je, da veste, kdo so vaši kupci, za koga boste razvijali svojo zgodbo. So to »premium« kupci, ki želijo uživati v dobrem okusu, ali so to kupci, ki bi kupili domače za sprejemljivo ceno? Temu primerno fotografirajte svojo kmetijo, družino in izdelke, razvijte embalažo, oblikujte etiketo in prilagodite svoj načrt pojavljanja na trgu ali dogodkih. Izdelke na fotografijah predstavite tako, da se bodo kupcu cedile sline in si vas bo želel spoznati. Mojstra v izstopanju sta oljarna Kocbek in čebelarstvo Marka Cesarja, ki svoja bučna olja in druge dobrote z bučnimi semeni in iz medu predstavljata z ekskluzivno etiketo in jih promovirata na ekskluzivnih dogodkih, kot sta VinDel in Salon Traminec. Pomembno pri butičnem kmetijstvu, kar slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo, so, je, da ste drugačni, sicer si vas niti zapomnili ne bodo.

Iščite priložnosti za oseben stik s kupci

Če ste usmerjeni na slehernega Slovenca, je obvezno, da vas kupec sreča pri svojem trgovcu, kjer lahko pripravite pokušnjo svoje hrane, ali vsaj na večjih sejmih v Sloveniji, kot so Agra, MOS, Narava in zdravje ali Podeželje v mestu. Iščite priložnosti za oseben stik s kupci, da bodo pokusili vaše dobrote in se lažje odločili za nakup.

Če boste izdelke sami prodajali doma, bodo količine manjše kot pri prodaji v trgovinah. A kljub temu jih boste na dobro organiziran dan odprtih vrat vaše kmetije prodali veliko.

Najbolje deluje vsebinsko in izkustveno trženje

Tudi spletne prodaje, ki jo je treba podpreti z digitalnim trženjem, ne gre zanemariti. Le spletna stran kmetije je že zdavnaj premalo. Če prodajate po spletu, morate biti vsak dan dosegljivi za stranke, odgovarjati na njihova vprašanja, jih obveščati o novostih. Danes najbolje deluje vsebinsko trženje (content marketing), kjer kupci izvedo tisto, kar jih resnično zanima, denimo za kuharske recepte. Prazne zloženke z vašo predstavitvijo bo na sejmu redko kdo vzel.

Drugi pomemben element trženja kmetijskih izdelkov je izkustveno trženje, kjer kupec skozi izkušnje vrednoti kmetijo in njeno domačo hrano. Še vedno prodaja zaupanje v izdelke in tistega, ki jih pridela. Da kupci izvedo, da je kmet to resnično pridelal, želijo spoznati kmetijo, kjer izdelek nastaja, in želijo, da jih vsako leto razvajate z novimi okusi.

Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane
Uljanik na robu stečaja 2
1 ura
Bruselj ni potrdil načrta prestrukturiranja ladjedelniške skupine Uljanik, danes piše Jutarnji List. Ta načrt prestrukturiranja je bi eno izmed zadnjih upanj za Uljanik, ki je zdaj že bližje
Več ▼

Bruselj ni potrdil načrta prestrukturiranja ladjedelniške skupine Uljanik, danes piše Jutarnji List. Ta načrt prestrukturiranja je bi eno izmed zadnjih upanj za Uljanik, ki je zdaj že bližje stečaja.

Evropska komisija je načrt zavrnila saj je vključeval preveliko vključitev države. Po načrtu naj bi ta prispevala kar 60 odstotkov, strateški partner pa 40 odstotkov od 580 milijonov evrov, ki jih za prestrukturiranje potrebuje Uljanik.

Širitev Mlekarne Planika v turizem je dobra promocijska poteza
1 ura
Opažajo, da se gostje v Posočju vse bolj zanimajo za tukajšnjo tradicijo in lokalno hrano
Na članek...

Kaj imata skupnega mlekarna in turizem? V Posočju ju je prepletla Mlekarna Planika iz Kobarida. Zlasti zato, da velik turistični obisk v dolini Soče izkoristi za iskanje novih kupcev in povečanje prodaje. Po drugi strani pa tudi zato, da opozorijo na ohranjeno tradicijo mlekarstva, planšarstva in sirarstva, iz katere mlekarna izhaja in na kateri sloni tudi njena blagovna znamka.

Za Mlekarno Planika je uspešno poletje. V Posočju se je trlo gostov. Dobro obiskano je bilo tudi njihovo ogledno ekološko posestvo Bogata v Bovcu, ki so ga odprli junija. Tam imajo prirejo ekomleka za linijo svojih ekoizdelkov – mleka, jogurta s konopljinim oljem in sira.

V Bovcu je muzej na prostem

Da bi popestrili turistično ponudbo Bovca in zlasti družinam z otroki ponudili prijetno doživetje v naravi med živalmi, so posestvo priredili za oglede. Nastal je nekakšen muzej na prostem, kjer si lahko obiskovalci ogledajo krave in ovce na paši, spoznajo pa tudi zgodovino mlekarstva v Posočju. Izvedeli bodo, kakšna je razlika med ekološkim in konvencionalnim mlekom, in videli, kako mleko predelajo. Ker na tem oglednem posestvu ni trgovine, so se znašli tako, da so kavni avtomat pre­uredili v »siromat«. V njem so naprodaj tudi mesnine Salamerije Alpija iz Tolmina, ki sodi pod streho zadruge Tolmin, ta pa je lastnica Mlekarne Planika.

V Kobaridu pa muzejska zbirka sirarstva

Mlekarna Planika ima že dlje časa na svojem dvorišču v Kobaridu muzej planinskega pašništva in sirarstva. Na podlagi te dediščine in ohranjene tradicije je Mlekarna Planika tudi nastala. »Skupaj s Tolminskim muzejem smo postavili zgodovinsko-etnološko zbirko Od planine do planike, kjer to dediščino predstavljamo obiskovalcem, našim kupcem, šolarjem in izletnikom,« razlaga Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne. Tu se lahko preizkusite v molži, a ne na pravi, temveč na kravi iz lesa, ogledate si lahko staro sirarno z ognjem pod kotlom, planinski stan z opremo za predelavo mleka v sir in arhivsko klet, kjer zorijo stare sire tolmince.

Turizem povečuje njihovo prepoznavnost

»Opažamo, da se domači in tuji turisti, ki obiskujejo dolino Soče, vse bolj zanimajo za tukajšnjo tradicijo in lokalno hrano. Širitev v turizem je dobra promocijska poteza. Gostje pridejo na naše dvorišče in posestvo, spoznajo in poskusijo, kaj delamo. Kar jim je všeč, tudi kupijo. Zase in za darilo. Tako se prepoznavnost naše blagovne znamke krepi,« ugotavlja Anka Lipušček Miklavič.

Zadovoljna bo, če bodo letos ponovili lanskih 11 milijonov evrov prihodkov. Povečujejo letni odkup – prvič se bodo približali desetim milijonom litrov mleka. Z večjim odkupom raste tudi predelava, računajo tudi na večji izvoz v Italijo. Povečujejo tudi ponudbo, zadnja novost je namaz iz ekooljk s sirom tolminc, ki ga dela kmetija Torkla iz Izole.

Širitev Mlekarne Planika v turizem je dobra promocijska poteza
Tožilstvo ustavilo pregon nekdanjih lastnikov Aha Mure
1 ura
Specializirano državno tožilstvo je po izvedeni preiskavi suma sporne porabe večmilijonske državne pomoči Aha Muri odstopilo od pregona v tej zadevi. Kot so na tožilstvu pojasnili za STA, se v
Več ▼

Specializirano državno tožilstvo je po izvedeni preiskavi suma sporne porabe večmilijonske državne pomoči Aha Muri odstopilo od pregona v tej zadevi. Kot so na tožilstvu pojasnili za STA, se v preiskavi ni potrdil sum, da sta fizični osebi - šlo naj bi za nekdanja lastnika tovarne Mojco Lukančič in Nigela Petra Buxtona - storila kaznivo dejanje. (STA)

Bruselj je sprožil preiskavo o tem, kaj Amazon počne s podatki
2 uri
Glavni del postopka, ki je trenutno v fazi zbiranja informacij, zadeva poslovne prakse ameriškega e-trgovskega velikana Amazon pri ravnanju z množico podatkov, ki jih pridobiva kot upravljavec spletne trgovske platforme; medtem v ZDA razmišljajo o strožji regulaciji Amazona, pojavljajo se tudi predlogi, naj se Amazon sam razcepi na dvoje
Na članek...

Kaj ameriški e-trgovski velikan Amazon, ki ga vodi Jeff Bezos, počne z vsemi podatki, ki jih zbere od manjših trgovcev, ki na njegovi e-trgovski platformi prodajajo svoje izdelke oziroma storitve? Jih res uporablja samo za izboljšave v delovanju platforme – ali pač morda tudi za to, da bi lahko bolje tekmoval z njimi? Ne gre namreč pozabiti, da je Amazon ne nazadnje sam kot tak mega e-trgovec. Ta vprašanja so v osrčju postopka preliminarne konkurenčne preiskave o poslovnih praksah Amazona, ki so jo po besedah komisarke za konkurenco Margrethe Vestager sprožili pri evropski komisiji.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Preliminarni postopek je sidran okoli dejstva, da se Amazon v spletni trgovini pojavlja v dvojni vlogi.

»Po eni strani velike platforme nastopajo kot gostitelj za številne manjše trgovce, ki jim s tem omogočijo večjo vidnost na spletu, po drugi pa so ti gostitelji tudi sami e-trgovci, veliki trgovci,« je dejala Vestagerjeva sredi tedna na tiskovni konferenci.

Gre torej za to, da so taki tehnološki velikani gostitelji in hkrati tudi sami trgovci, je poudarila komisarka. Tu pa se postavlja vprašanje o podatkih, ki jih Amazon zbira od malih trgovcev, ki jih gosti na svoji e-trgovski platformi.

Kot je dejala Vestagerjeva, je lahko takšno zbiranje podatkov popolnoma legitimno, ker je lahko namenjeno temu, da gostitelj izboljša svojo storitev, ki jo ponuja manjšim trgovcem.

»Je pa tudi vprašanje, ali velika platforma zatem teh podatkov morda ne uporablja za lastne izračune, na primer o tem, kaj utegne biti naslednja velika prodajna uspešnica, po čem ljudje povprašujejo, zakaj kupujejo določene izdelke ... Takšna vprašanja so nas napeljala k temu, da smo začeli preliminarno preiskavo o poslovni praksi Amazona,« je pojasnila Vestagerjeva in dodala, da je zadeva sicer v zelo zgodnji fazi.

V tej zgodnji fazi gre za to, da pri komisiji predvsem zbirajo informacije, razposlali pa so številne vprašalnike, da bi bolje razumeli položaj. Nekaj informacij so namreč dobili že v sektorski raziskavi, ki se je začela leta 2015, v kateri so pridobili odzive od evropskih trgovcev na drobno. Če bi postopek prešel v dejansko preiskavo in bi bile ugotovitve negativne, je znano, da lahko po evropskih pravilih kazen za kršitve protimonopolnega prava v EU znaša do deset odstotkov globalnega prometa kršitelja.

Spomnimo, da je Vestagerjeva zaradi kršitve protimonopolnega prava EU ameriškemu tehnološkemu velikanu Google naložila 4,34 milijarde evrov kazni, in sicer zaradi kršitev prevladujočega položaja, ki ga ima na trgu zaradi operacijskega sistema Android. Prevladujoči položaj sam kot tak ni protikonkurenčen, je pa Google ta položaj zlorabil, so ugotovili pri evropski komisiji. Kot je znano, lahko prevladujoč položaj družbi omogoči, da omejuje konkurenco – za zlorabo pa se med drugim šteje to, če družba ta svoj prevladujoči položaj izkoristi tako, da tekmece izriva s trga.

»S prevladujočim položajem pride tudi odgovornost,« je julija letos ob izreku rekordne globe Googlu poudarila komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. In ta odgovornost, je dodala, je predvsem v tem, da drugim udeležencem na trgu ne onemogočajo poštene tekme, saj to ovira nadaljnje inovacije in povzroča škodo uporabnikom.

Na vest o začetku preliminarne preiskave so se takoj odzvali tudi na trgu, kjer je v ameriškem trgovanju tečaj delnice družbe Amazon včeraj upadel.

Medtem v ZDA razmišljajo o strožji regulaciji Amazona

Sicer pa se tudi na drugi strani Atlantika, v ZDA, krepijo vprašanja o moči in vplivu Amazona. Ameriški predsednik že dlje časa poudarja, da je Amazon problematičen s konkurenčnega vidika – leta 2016 je po poročanju Reutersa v intervjuju za televizijo Fox News dejal, da šef Amazona Jeff Bezos, ki ima v lasti tudi časnik Washington Post, prek medija vpliva na politike v Washingtonu, da mu pomagajo pri davkih.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Se pa tudi v ZDA pojavlja razmišljanje, da bi bilo mogoče treba velikane, kot sta Amazon ali Facebook, razbiti. Najbolj sveže pa je mnenje z oddelka za raziskave pri ameriški banki Citigroup: po njihovem mnenju bi bilo pametno, če bi vodstvo Amazona družbo razdelilo na dva dela (na enoto za trgovino na drobno ter enoto za spletne storitve), ker bi s tem močno omejili povečane pritiske na strožjo regulacijo ali pa se jim morda celo v celoti izognili (ob tem pa povišali vrednost za delničarje, je dejal analitik Citija).

Bruselj je sprožil preiskavo o tem, kaj Amazon počne s podatki
Furs ukinja stari portal eDavki
2 uri

Finančna uprava (Furs) vse zavezance poziva, naj začnejo uporabljati prenovljen portal eDavki, saj bo star portal deloval le še do 30. septembra 2018.

Spomnimo, sredi leta je Furs obvestil zavezance o prenovi portala eDavki. Nato so omogočili »mehak« prehod na prenovljen portal s tem, da sta bila dobra dva meseca za delo na voljo tako nov kot star portal. Od 1. oktobra dalje bo torej deloval samo še nov portal eDavki.

Nov portal eDavki se nahaja na povezavi edavki.durs.si

Trenutno sistem eDavki uporablja več kot 50.000 fizičnih oseb in vsi podjetniki in podjetja, ki morajo s Fursom poslovati elektronsko na podlagi zakona.

Obsežna prenova eDavkov (edavki.durs.si) torej zajema več faz. Prva je grafična prenova, pri kateri bo na novo strukturirana vsebina strani, sporočajo s Fursa. To pomeni, da bodo zavezanci do informacij po novem dostopali prek nove sheme opisa storitev oziroma bodo imeli na enem mestu opis storitve, ki jih bo vodila do oddaje obrazca. Zaradi tega bodo s spletne strani www.fu.gov.si postopoma umikali obrazce.

  • Konec leta bo fizičnim osebam na voljo mobilna aplikacija eDavki. Med novimi funkcionalnostmi bo mobilna aplikacija ponujala tudi personalizirani koledarček, prek katerega bodo zavezanci prejemali obvestila o svojih konkretnih obveznostih in pravicah (denimo obvestilo o izteku roka plačila določenega davka).
  • Prihodnje leto se bo začela tehnična nadgradnja sistema eDavki, pri tem pa bomo postopno uvajali poenostavitve, ki bodo zavezancem olajšale uporabo sistema. Med novostmi tako med drugim načrtujejo storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS, na podlagi katerega bodo lahko sistem eDavki nemoteno uporabljali vsi davčni zavezanci ne glede na to, kakšen računalnik ali operacijski sistem uporabljajo. Ta sistem je namenjen za osebe z dejavnostjo torej tiste, ki imajo tudi ustrezen certifikat za eDavke. Spomnimo, Furs je sicer dostop fizičnim osebam brez dejavnosti omogočil tudi zgolj z uporabniškim imenom in geslom, torej certifikat za te ni potreben.

Furs ukinja stari portal eDavki
Slovenske železnice posodabljajo vozni park tovornih vagonov 1
2 uri
Tovorni promet Slovenski železnic (SŽ) je prevzel stoti Inno vagon.
Na članek...

»Pred dvema letoma smo prevzeli prvih deset inno vagonov. Z njimi smo občutno izboljšali kakovost storitev za enega od naših ključnih kupcev. Slabi dve leti pozneje lahko s ponosom povem, da na evropskih progah vozi že sto naših inno vagonov. Z uvedbo novih vagonov in kontejnerjev smo občutno izboljšali naše storitve,« je sporočila Melita Rozman Dacar, direktorica - Tovorni promet.

Večja nosilnost in univerzalnost novih vagonov in kontejnerjev za SŽ pomenita pomemben korak v razvoju celovitih logističnih storitev. Z njimi bodo lahko izpolnili pričakovanja ključnih poslovnih partnerjev, za katere so kakovostne prevozne storitve nepogrešljive. Ponudili jim bodo prilagodljivost, kakovost, hitrost in učinkovitost.

Pričakujejo rast tovornega prometa

V prihodnosti v SŽ pričakujejo rast prevoza kontejnerjev, rast luškega in tranzitnega prevoza, povečanje prevozov blok vlakov s homogenim tovorom in eno serijo vagonov v sestavu. Glede na vsestransko uporabnost novih vagonov, s katerimi je možno prevažati skoraj vse vrste tovora, ocenjujejo, da bodo v prihodnje eni ključnih vagonov pri prevozu blaga.

Novi Inno vagoni bodo SŽ-Tovornemu prometu omogočili hitrejše prilagajanje na zahteve trga in povečanje konkurenčnosti.

Inno vagoni so univerzalni vagoni, ki z različnimi nadgradnjami omogočajo prevoz različnih vrst tovora. Novi vagoni, na katerih so nameščeni kontejnerji za prevoz razsutega tovora, prinašajo višjo kakovost prevozov. Razkladanje tovora se z njimi opravi bistveno hitreje kot doslej. En vagon Sggrrs, na katerem sta 2 kontejnerja, ima večjo nosilnost kot 2 do sedaj uporabljana Tadds vagona. Njihova uporaba pomeni večjo neto težo vlakov, boljšo izkoriščenost opreme, manj vlakov za prevoz enake količine tovora in manj premikov vagonov v Luki Koper ter pri kupcih.

Slovenske železnice posodabljajo vozni park tovornih vagonov
Stare vrednote novega volvovega karavana: varnost, udobje in prostornost
2 uri
Tako opevana dinamika v razredu poslovnih karavanov je pri volvu V60 postavljena na stranski tir. Izpostavljene pa so vrednote, ki jih dejansko najbolj potrebujemo - varnost, udobje in prostornost
Na članek...

Dinamika, športnost, nizko težišče in še kaj so vrednote, ki jih v razredu poslovnih karavanov, tudi športnih terencev opevajo prestižne znamke. Klasične jim sledijo in na koncu se zdi, da moram prav vsak avto biti športen, čeprav prostorneže uporabljamo na povsem običajni poteh, na poti v službo, šolo, na dopust. Res je, urežemo kakšen ovinek, a nič več ko to.

Podroben opis volva V60 iz prve predstavitve v Španiji

Volvov V60 je drugačen, ponuja odmik od zgoraj opisanih vrednot in, vsaj tako menimo, ponuja tisto kar kupci dejansko potrebujejo. Prostor - v tem je najboljši v razredu poslovnih karavanov (ima 530 litrski prtljažnik, precej več prostora za kolena zadaj kot prej), udobje sedežev, vzmetenja in tudi zvočne izolacije ter varnost, ki je prava vrednota podprta s karoserijsko čvrstostjo in asistenčnimi sistemi.

Na takšen način se predstavlja novi V60, karavan ki je nadomestil kar dva modela - V60 in V70 in z dolžino 4,76 metra vozi v zgornji del poslovnega razreda.

Je tudi eden zadnjih, ki ponuja dizelske motorje (limuzinski S60 bo imel le bencinske in priključne hibride). Na slovenski trg je zapeljal pretekli teden, najcenejši (a z bogatejšo opremo) D3 edition stane 37 tisočakov, bogatejši D4 A business pa 44 tisoč evrov. Bencinski T6 AWD s štirikolesnim pogonom in 228 kilovati (310 konjskimi močmi) ima redno ceno dobrih 56 tisoč evrov.

Dva priključna hibrida z najnižjo stopnjo davka

Priključna hibrida T6 twin engine AWD z 251 kilovati in T8 twin engine AWD z 290 kilovati pa bosta na voljo konec leta. Zaradi skromne obdavčitve, poraba 2,1 litra in izpusti 49 gramov CO2 na kilometer, zagotavljata najnižjo polodstotno stopnjo DMV, pričakujemo da cena ne bo bistveno odstopala od klasičnega bencinarja.

Stare vrednote novega volvovega karavana: varnost, udobje in prostornost
Gorenjeve nadzornike bo vodil Tang 3
2 uri
Potem ko je velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje v ponedeljek dobil nov nadzorni svet, vanj so prišli predstavniki kitajskega lastnika Hisenseja, se je ta sestal na prvi seji. Člani
Več ▼

Potem ko je velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje v ponedeljek dobil nov nadzorni svet, vanj so prišli predstavniki kitajskega lastnika Hisenseja, se je ta sestal na prvi seji. Člani nadzornega sveta so na dopisni seji, ki je trajala v sredo in danes, za predsednika izvolili Yegua Tanga, za namestnika pa Shaoqiana Jia.

Tang je postal tudi predsednik revizijske komisije nadzornega sveta, člana revizijske komisije pa sta postala Xin Liu in Yuling Gao, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Gorenja.

Poleg omenjenih so nadzorniki postali še Huizhong Dai, Caixia Chen in Wenzhong Liu, v ponedeljek jih je potrdila skupščina podjetja. Vseh sedem prihaja z vodilnih položajev v skupini Hisense.

Hisense ima v lasti 95,4 odstotka delnic družbe Gorenje, skupščina pa je v ponedeljek potrdila iztisnitev malih delničarjev iz lastništva in umik delnic Gorenja z ljubljanske in varšavske borze.

Hisense bo malim delničarjem za delnico plačal 12 evrov za delnico, toliko je za delnico plačal v prevzemni ponudbi, ki je trajala od 29. maja do 26. junija in v kateri je lastniški delež povečal na 95,42 odstotka. (STA)

Aston Martin bo s prodajo delnic zbiral 6,7 milijarde dolarjev
3 ure
Britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Aston Martin bo razpisal javno ponudbo delnic, poroča Reuters. Tako si želi zbrati za 6,7 milijarde dolarjev svežega kapitala. Na voljo bo 25 odstotkov
Več ▼

Britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Aston Martin bo razpisal javno ponudbo delnic, poroča Reuters. Tako si želi zbrati za 6,7 milijarde dolarjev svežega kapitala. Na voljo bo 25 odstotkov delnic.

V Aston Martinu računajo, da se bo prodaja delnic na londonski borzi začela 3. oktobra. Podrobnosti naj bi razkrili še danes.

Aston Martin bo s prodajo delnic zbiral 6,7 milijarde dolarjev
V Sloveniji rast brezstičnih plačil
3 ure
V Sloveniji je 54 odstotkov vseh kartičnih plačil izvedenih brezstično je razkrila najnovejša raziskava Mastercarda. To nas uvršča nad evropsko povprečje, kjer je brezstično izvedena skoraj
Več ▼

V Sloveniji je 54 odstotkov vseh kartičnih plačil izvedenih brezstično je razkrila najnovejša raziskava Mastercarda. To nas uvršča nad evropsko povprečje, kjer je brezstično izvedena skoraj vsaka druga kartična transakcija. Slovenija je letos, od januarja do konca avgusta, zabeležila 89 odstotkov več brezstičnih transakcij kot v enakem obdobju lani. (STA)

Pomurskim sadjarjem in vinogradnikom primanjkuje delavcev 5
3 ure
Sadjarji in vinarji v Pomurju vedno težje najdejo sezonske delavce, poroča portal Sobota info. Tako imajo kmetje veliko težavo pri obiranju pridelka. Po njihovem je glavni razlog v bližini
Več ▼

Sadjarji in vinarji v Pomurju vedno težje najdejo sezonske delavce, poroča portal Sobota info. Tako imajo kmetje veliko težavo pri obiranju pridelka. Po njihovem je glavni razlog v bližini Avstrije, kjer se da z enakim delom zaslužiti mnogo več. Naši kmetje pa ne morejo konkurirati Avstrijskim plačam, saj so cene sadja pri nas nižje.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
3 ure
Tako je izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018, strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje
Na članek...

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Tako pravi Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje, ki je v pogovoru strnil izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018. Zmagovalec izbora, ki ga v Časniku Finance pripravljamo prvič, bo znan 10. oktobra v Kranju, na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel.

V finalu tri podjetja od 14

Kot smo razkrili v začetku meseca, je družba KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta, v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta med finaliste uvrstila tri podjetja od 14, ki so bila v ožjem izboru.

Poleg uspešnosti poslovanja so po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene najbolj izstopali (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, farmacevtska družba Krka s svojim obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol 2 in proizvajalec kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom.

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2018 prejelo 10. oktobra, zmagovalca pa bo med tremi finalisti izbrala strokovna komisija, ki bo pred udeleženci popoldanskega dogodka finalistom izbora po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov. Udeležba na dogodku, na katerem si bodo udeleženci lahko ogledali tudi proizvodnjo podjetja Iskratel, je brezplačna, prijava nanj pa obvezna.

KPMG je obiskal 14 podjetij v ožjem izboru

Kako so julija in junija potekali obiski ekipe KPMG na terenu, ki je obiskala vseh 14 podjetij, ki so se podala v zahtevno tekmo za nagrado tovarna leta 2018 in zato do konca aprila izpolnila vprašalnik z 20 vprašanji, je v pogovoru strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje.

KPMG je po ovrednotenju vprašalnikov po petstopenjski lestvici zrelosti posameznega poslovnega področja v ožji izbor uvrstil vseh 14 podjetij, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi za izbor najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji.

Kakšen je bil profil sodelavcev v ekipah KPMG, ki so na obiskih v podjetjih podrobneje spoznale njihove dobre prakse, predstavljene v vprašalnikih, in se seznanile s celovitim poslovno-tehnološkim procesom podjetij?

Ekipa KPMG je bila multidisciplinarna, vanjo smo poleg vodje področja poslovnega svetovanja in vodje oddelka IT-svetovanje vključili več sodelavcev z znanji in izkušnjami s proizvodnimi podjetji. Ti so podjetjem svetovali – od strategije, kadrovske organizacije, optimizacije poslovnih in proizvodnih procesov do IT-podpore in tehničnega razvoja. Iz KPMG pri projektu Tovarna leta sodelujejo sodelavci, ki imajo vsaj desetletne izkušnje.

V fazi priprave metodologije za izbor Tovarna leta smo se naslonili tudi na mednarodne izkušnje svetovalne družbe KPMG ter na izkušnje strokovnjaka za industrijo 4.0 v KPMG v Združenem kraljestvu Aleca McCullieja.

Kako številčne so bile ekipe KPMG, ki so v juniju in juliju obiskale 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018?

Število sodelavcev v ekipi in njihov profil smo prilagodili posameznemu podjetju oziroma usmeritvi posamezne tovarne in poudarkom, ki jih dajejo posameznim področjem. Kot je bilo razvidno iz izpolnjenih vprašalnikov in predstavitev, ki so jih podjetja priložila ob prijavi.

Ekipa KPMG je štela od tri do šest članov. Ugotovitve s terena so ekipe po vsakem obisku pregledale in predebatirale, pri tem pa so se posebej posvetile vsakemu področju iz vprašalnika.

V avgustu smo skozi analizo in ocenjevalni model izdelali končne ocene vse sodelujočih podjetij v izboru ter zatem skupaj z ekipo Tovarne leta v končni izbor uvrstili tri podjetja, ki so v primerjavi z drugimi dosegala najboljše rezultate.

Koliko časa je ponavadi trajal obisk podjetja?

V povprečju smo za poglobljen pogovor s predstavniki ekipe in ogled proizvodnje potrebovali od tri do štiri ure. Vsi predstavniki podjetja niso bili ves čas na sestanku, ampak so se pridružili takrat, ko je bil govor o področju, za katero so odgovorni.

Za izhodišče pogovora je na obiskih podjetij torej bil vprašalnik z 20 vprašanji, ki so ga podjetja izpolnila do konca aprila in se tako prijavila za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2018?

Tako je. Ob naših obiskih podjetij smo skupaj pregledali vprašalnik, pri čemer smo se posvetili zlasti tistim vprašanjem, ki so bila odprta oziroma so zahtevala dodatno preverjanje.

Na obiskih vprašanj nismo postavljali samo mi, v podjetjih so zelo konkretna in dobra vprašanja postavljali tudi nam.

Zanimalo jih je denimo, kako stvari delajo drugje oziroma pri njihovih tekmecih, pa tudi na svetovni ravni, kar je KPMG ugotavljal z mednarodno raziskavo. Spraševali so nas tudi, v katero smer gre industrija in kakšen je položaj v panogi, v kateri deluje podjetje, v Sloveniji.

Ob tem so nam v podjetjih povedali, da se na področju industrije 4.0 tudi sami povezujejo z drugimi podjetji. A praviloma ne s podjetji iz svoje panoge, ampak s podjetji iz drugih panog, ter da za področja, kjer nimajo dovolj kompetenc, najemajo zunanje svetovalce - tako domače kot tuje.

Povezujejo se tudi z inštituti in fakultetami. Zlasti na področju optimizacije proizvodnih procesov in pri njihovih simulacijah. Vtis je, da je prehod znanja iz akademske sfere v gospodarstvo na tem področju precej močan.

Kdo so bili vaši sogovorniki ob obisku podjetja, kako številčne so bile njihove ekipe?

V povprečju so imele ekipe, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, od šest do osem članov. Večja podjetja imajo bolj razčlenjeno organizacijo, zato je bilo v teh sogovornikov oziroma strokovnjakov za posamezna področja več.

Dejavnost podjetja in njegovo proizvodnjo je uvodoma predstavil zastopnik vodstva – predsednik ali član uprave oziroma direktor –, zatem smo se z odgovornimi odpravili na ogled proizvodnje, med katerim smo se posvetili posameznim področjem iz vprašalnika. In se o teh z ekipo podjetja pogovorili še po ogledu proizvodnje.

To, da so na sestankih sodelovali vodilni menedžerji, priča, da iniciative na področju digitalizacije in industrije 4.0 uživajo podporo vodstva.

Iz pogovorov je bilo razvidno tudi, da menedžment ve, katere dele proizvodnje morajo v podjetju nadgraditi, da bi ta dosegala še boljše rezultate. Pa tudi, da menedžment dobro pozna smeri prihodnjega razvoja trga ter razvoj izdelkov ciljno prilagaja potrebam kupcev in uporabnikov, ob tem pa širi paleto izdelkov in storitev.

Nekatera podjetja tudi že prepoznavajo vrednost informacij oziroma podatkov, ki jih bodo s temi izdelki in storitvami lahko unovčevala. Zavedanje o tem, da ni le proizvod tisti, ki lahko podjetju prinaša denar in ustvarja dodano vrednost, se vse bolj prebuja.

Kako je potekal ogled proizvodnje, ki je sledil uvodni predstavitvi?

V podjetjih so bili na oglede proizvodnje zelo dobro pripravljeni. Če svojo proizvodnjo oziroma tovarno tako razkažejo tudi kupcem, nanje gotovo naredijo dober vtis in so korak bliže sklenitvi posla.

Prijetno presenečeni smo bili tudi nad pripravljenostjo podjetij, da z nami delijo informacije o svoji proizvodnji. Videlo se je tudi, da so podjetja sodobne informacijske tehnologije začela uporabljati v lastni organizaciji. Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo. Pa tudi, da se tega področja lotevajo celostno in premišljeno ter da v digitalizaciji, tudi v vizualizaciji podatkov v proizvodnji, vidijo prednosti in priložnosti.

Proizvodnjo smo si ogledali skladno s tokom materiala oziroma od začetka proizvodnega procesa do konca oziroma do skladišča.

Katere ugotovitve o proizvodnji podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018 bi še poudarili?

Predvsem to, da nekatera podjetja poleg industrije 4.0 velik poudarek dajejo tudi drugim področjem, denimo okoljskemu vidiku oziroma trajnostnemu razvoju, pa tudi skrbi za zaposlene oziroma kadrovskemu področju.

Nekatera med njimi imajo izjemno napredno proizvodnjo, najboljše primere si denimo hodijo ogledovat strokovnjaki za proizvodnjo z vsega sveta. To, da so nekatera naša podjetja kompetenčni razvojni centri mednarodnih skupin, dokazuje, da je v naših tovarnah koncentracija znanja in izkušenj resnično zelo visoka. In da v tovarnah dela visokokvalificiran kader. Prepričanje, da v tovarnah delajo manj kvalificirani delavci, je zgrešeno.

V vseh tovarnah so izjemno odprti tudi za inovativnost zaposlenih, ki jo sistematično spodbujajo ter v okviru kadrovske funkcije vlagajo v nova znanja zaposlenih in uporabo novih tehnologij.

Opaziti je tudi velik poudarek na robotizaciji. Tovarne robote uvajajo predvsem na delovna mesta, kjer je delo težko in zahtevno, ponovljivost človeških gibov je velika in je delo za ljudi monotono. Podjetja tako skrbijo za zaposlene in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje in odpravo določenih zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na takšnih delovnih mestih.

V ekipah, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, je bil večinoma mlad dinamičen kader. V njih je bilo tudi zelo veliko žensk. Te na položaju vodje proizvodnje niso nobena redkost, veliko žensk dela tudi v sami proizvodnji.

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Torej so tovarne, ki sodelujejo v izboru za nagrado tovarna leta 2018, na vas naredile zelo pozitiven vtis?

Čeprav podjetja poznamo, nas je vendarle nekoliko presenetilo, da je takšno število podjetij, ki so se odločila sodelovati v izboru, v samem vrhu razvojne usmerjenosti in vodilnih po naprednosti proizvodnje.

Zato lahko pričakujemo, da bodo podjetja, ki sodelujejo v letošnjem izboru, tudi v prihodnjih izborih visoko uvrščena.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
Dnevnik: nastavljene bombe za nekdanja šefa Javne razsvetljave 3
4 ure
Več medijev - citiramo Dnevnik - poroča o napadu na nekdanja vodilna v Javni razsvetljavi. “V Brezovici so policisti našli eksplozivno telo, v Črni vasi je eno eksplodiralo pod avtomobilom.
Več ▼

Več medijev - citiramo Dnevnik - poroča o napadu na nekdanja vodilna v Javni razsvetljavi. “V Brezovici so policisti našli eksplozivno telo, v Črni vasi je eno eksplodiralo pod avtomobilom. Uradne potrditve, da gre za povezana dogodka, nismo dobili, neuradno pa je skupni imenovalec dogodkov podjetje Javna razsvetljava. Oškodovanca sta po naših podatkih nekdanja solastnika in vodilna v tem podjetju Matej Počivavšek in Goran Bojović.”

Kaj je razlog za napad, razen poslovnega maščevanja, ni znano. JRL nekdaj v lasti nekaj manj kot polovica MOL , preostanek pa notranji delničarji, torej zaposleni. Potem so podjetje prevzeli Bojović in brata Počivavšek, nazadnje pa s še kar zapleteno transakcijo Kitajci. Pri tej transakciji z zapletenimi finančnimi operacijami in prenosi so imeli tudi zunanjo pomoč.

Nedavno je prišlo do sporov v družbi, Kitajci so dokončno zamenjali Bojovića, sumi nepravilnosti pa neuradno letijo tudi na samo transakcijo. Gradbeniški posel je seveda že sam po sebi velja za neredko povezanega s korupcijskimi in celo mafijskimi tveganji. Zato je kot motiv mogoče vse, od morebitnega neplačila podizvjalcem do mafijskega obračuna.

Pred par dnevi je tudi v Dnevniku v posebnebnem pismu o sodelovanju Kitajske in Slovenije JRL izpostavil kitajski veleposlanik.

“Kitajski srednje- in vzhodnoevropski sklad za naložbe je vložil dvaindvajset milijonov dolarjev v odkup 84,1 odstotka ljubljanske Javne razsvetljave” To ni prvič, da veleposlanik omenja 22 milijonski znesek, po neuradnih podatkih pa se poznavalcem ob tem znesku dviguje pritisk, ker ni nikomur jasno, kje je ta denar, če gre res za 22 milijonov, v resnici pristal.

Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka 6
4 ure
Pogovor z Zdravkom Poljaševićem, predstavnikom nemške družbe BronzMobile.de GmbH in slovenskih Kreativnih najemov, ki so zaslužni za to, da številna luksuzna vozila slovenskih lastnikov vozijo pod nemško tablico SIG.
Na članek...

Pred dnevi smo pisali o ne tako redki praksi nakupov in registracij močnejših luksuznih vozil v tujini z namenom neplačila davka na motorna vozila, v nekaterih primerih tudi davka na dodano vrednost. Kako je z najemom nemških vozil, smo vprašali Zdravka Poljaševića, direktorja BronzMobile.de GmbH.

Gre za hčerinsko podjetje slovenske družbe Kreativni najemi, ki poleg prodaje novih in rabljenih vozil ponuja storitev EU najem – dolgoročni najem vozil, prav tako pa kratkoročna doživetja s športnimi vozili, ki so na voljo tudi strankam iz Slovenije. Storitev EU najem je zamišljena kot alternativa lastništvu vozila. Povprečna doba najema je štiri leta, najdaljša doba najema je pet let.

Prosim, ali lahko opišete svojo storitev in podlage zanjo?

Matematika in izkušnje pokažejo, da je lahko najem vozila cenovno ugodnejši kot lastništvo vozila, če se upoštevajo vsi dejavniki, ki vplivajo na strošek uporabe in izgubo vrednosti ter posledično prodajo rabljenega vozila. Nemčija je država z najnižjimi posrednimi davki na uporabo vozila, zato je to manj davčno obremenjeno kot v drugih državah EU. Najemniki naših vozil so doma malone v vseh državah članicah EU, nekateri tudi zunaj Unije, eni so kratkoročni, drugi dolgoročni. Za čas uporabe vozil lahko s kombinacijo vseh dejavnikov in neoviranega pretoka storitev (eden štirih temeljev EU) ponudimo cenovno ugodno storitev. Ko pa najem poteče, imamo na razpolago preverjena vozila. Vsa naša vozila imajo popolno servisno zgodovino na pooblaščenih servisih ne glede na njihovo starost in veljavnost tovarniške garancije. Vsa vozila imajo izkazan davek na dodano vrednost, kar pomeni, da ob prodaji teh vozil naslavljamo najširšo javnost (cel svet). Pod črto, ko je najema konec, prodajamo brezhibna vozila s popolno servisno zgodovino, z nemškim poreklom (najbolj iskana vozila v Evropi) ter izkazanim DDV (možnost prodaje po neto ceni tujim pravnim osebam in v tretje države).

To pomeni, da če oprema, cena, starost in prevoženi kilometri ustrezajo potencialnemu kupcu, je ta lahko domača (nemška) ali tuja (države članice EU ali tretje države) fizična ali pravna oseba, ki bo vozilo kupila na podlagi predplačila ali pa ji ga bo financirala ustrezna institucija (v bistvu najširša definicija potencialnega kupca, pa tudi to ni vedno zagotovilo, da se bo vozilo zlahka prodalo). Izrazljivost DDV pomeni, da bodo ob nakupu našega vozila vsi, ki imajo pravico do odbitka vstopnega DDV, to tudi storili in tako pocenili uporabo/lastništvo vozila. Obenem to pomeni, da je nakup naših vozil primeren za vse, ki ponujajo storitev najema. Za vse kupce iz tretjih držav pa, da bo DDV plačan samo enkrat, in sicer ob uvozu v tretjo državo.

Lahko navedete kakšen primer vozila v lasti slovenske fizične ali pravne osebe, brez pravice do odbitka vstopnega DDV?

Predpostavljamo lastnika novega športnega vozila v vrednosti približno 400 tisoč evrov z dajatvami, ki je slovenska fizična ali pravno oseba v Sloveniji brez pravice do poračuna vstopnega DDV. Kadar tovrstni lastnik prodaja relativno novo vozilo, lahko z njim naslavlja izključno fizične in pravne osebe iz Slovenije ter morebiti fizične osebe iz drugih držav članic EU.

Ker je DDV “zapečen” v ceni, so ta vozila ob predpostavki enakomerne izgube vrednosti kot drugod po Evropi povsem nezanimiva za nakup pri pravnih osebah iz drugih držav članic s pravico do odbitka vstopnega DDV ter absolutna nezanimiva za kupce iz tretjih držav, saj morajo ti, čeprav je DDV plačan (a žal zapečen v ceni), tega še enkrat plačati ob uvozu v tretjo državo. Kdor je ponujal rabljena slovenska vozila v tujino, je na svoji koži občutil, da tudi če je vse drugo enako, so v Sloveniji registrirana vozila manj zanimiva za tuje kupce oziroma se izkustveno prodajo po nižji ceno kot istovrstno vozilo nemškega porekla. Preference kupcev pač. Žal preference kupcev in davčna obravnava delujejo v škodo omenjenega lastnika vozila.

Kje je vaša skrita provizija?

Nič ni skrito. Kot običajno se trudimo delati dolgoročno. Optimiziramo celoten proces od nakupa, prek uporabe do prodaje vozila. Naši stroški so prikazani, zaračunani in od njih so plačane dajatve. Storitev opravljamo dobičkonosno, ampak kljub vsemu rezultat pod črto pomeni prihranek v primerjavi z neposrednim lastništvom vozila.

Seveda je možno, da kak posameznik lahko do vseh parametrov, ki določajo ceno najema, dostopa ugodneje kot mi, vendar takih ni veliko.

Torej kupci vseeno plačajo DDV, prihranek je le DMV?

Evropa počiva na štirih temeljnih svoboščinah – ena od teh je prost pretok storitev. Edina dovoljena dajatev na storitve, ne glede na apetite, je DDV. Če je najemnik vozila domača pravna ali fizična oseba oziroma tuja fizična oseba, se DDV obračuna in plača v Nemčiji. Če je najemnik tuja pravna oseba, se izda račun za najemnino v neto znesku, pravna oseba pa se mora samoobdavčiti.

Če izhajamo iz slovenske zakonodaje, ima vlogo DMV v Nemčiji tako imenovani KFZ Steuer – taksa na izpuste, ki je vezana zgolj na izpust ogljikovega dioksida, na ceno vozila. Vsi, ki enako svinjajo, plačajo na cent enako. V Nemčiji lahko tovrstni davek v ekstremnih primerih doseže tisoč evrov na leto, in to samo, če je vozilo registrirano v tekočem letu, pri čemer pa so v Sloveniji najmočnejši bencinski oziroma dizelski agregati obremenjeni od 44 do 47 odstotkov ali več takoj ob nakupu vozila, odvisno od standarda Euro, ne glede na to, ali so registrirani ali ne, ali se vozijo ali ne.

Se uporabniki bojijo slovenskega Fursa?

Našim najemnikom se ni treba bati ne slovenske ne katerekoli druge davkarije, saj so dajatve plačane, kot morajo biti in tam, kjer morajo biti. Treba je ločiti apetite in zakonitost. Edini v EU dovoljeni davek na storitev je DDV in ta je ustrezno obračunan in plačan.

Ste vedeli, da se v Švici vsaka fizična oseba ob prodaji vozila v tujino obravnava kot zavezanec za DDV in lahko od države zahteva povračilo sorazmernega deleža DDV – posledično ima Švica manj rabljenih vozil kot preostale države. Če je starost voznega parka eden od dejavnikov onesnaževanja okolja, potem so očitno tudi drugačni ukrepi kot nenehno višanje davkov na lastništvo vozila.

Hrvaška in Nemčija že kaznujeta domače uporabnike s tujimi tablicami, ki avto večinoma uporabljajo v domači državi. Kaj pa Slovenija?

Hrvaška je omenjeno izrecno prepovedala, logičnega in vsebinskega razloga, zakaj bi Nemci imeli drugje registrirana vozila, ne vidim, v Sloveniji pa uporaba v tujini najetega vozila ni prepovedana.

Na avtomobilih slovenskih lastnikov smo opazili tablice z regijo SIG - Sigmaringen, Baden v Nemčiji, kaj je posebnega v tej regiji?

Prav nič posebnega ni v naši regiji, razen da je ena najuspešnejših v Nemčiji. Registracija vozil, cene vozil, davki, stroški, vse je bolj ali manj enako kot drugod po Nemčiji, mogoče je nekoliko nižja statistična verjetnost kraje in poškodbe vozila, kar naj bi se pokazalo pri ceni zavarovanj (žal ne vedno). Glede na to, da je BronzMobile.de registriran v okrožju Sigmaringen in da v Nemčiji posameznik ali pravna oseba ne more izbirati okrožja, v katerem bo vozilo registriral, imajo naša vozila registrsko oznako SIG. Prav tako ima registrsko oznako SIG še preostalih več kot sto tisoč vozil, ki so registrirana v tem okrožju.

Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka
E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo
11 ur
Na posvetu o zeleni mobilnosti v slovenskih podjetjih so sogovorniki predstavili prve poslovne izkušnje z električnimi vozili.
Na članek...

V Elektru Ljubljana imajo dve električni vozili, je povedal predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. Uporabljajo ju za kratke ali srednje dolge poti, je nadaljevala Uršula Krisper: »Vozili sta na voljo vsem zaposlenim, v dobrih dveh letih smo si nabrali dovolj izkušenj s polnjenjem, tudi na hitrih polnilnicah. Pridobili smo pozitivno uporabniško izkušnjo.«

Pomemben je nakup prvega e-avta

Ribič je predstavil primer uporabe električnega avta z dosegom 120 kilometrov za službeno pot iz Ljubljane v Žirovnico. V eno smer je bila potovalna hitrost 110 kilometrov na uro, nazaj pa je bilo treba peljati 80 kilometrov na uro. »Treba se je bilo prilagoditi, sicer pa je bila vožnja prijetna,« je povedal Ribič in dodal, da imajo tudi novo generacijo e-avta, ki omogoča še enkrat daljši doseg: »Za nas, ki smo vezani na območje Ljubljane, je to servisno vozilo za opravke. Ko bomo lahko dobili primerno vozilo, pa ga bomo zamenjali.«

Bi podjetjem svetovali nakup e-avta? »Če vozilo izpolnjuje potrebe podjetja glede transporta, na primer omogoča dnevni prevoz opreme, potem je odgovor pritrdilen. Pridržek pa je življenjska doba baterije,« je odgovorila Krisperjeva.

»Za podjetje je najbolj pomembno, da kupi prvi električni avto, kakršenkoli že,« se je odzval Marko Femc iz družbe Plan-net. »Težko je imeti konstruktivno debato z ljudmi, ki še niso poskusili voziti električnega avta. Že po sto metrih vožnje pa se debata in argumenti povsem spremenijo.« Femc sicer vozi električni avto šest let.

Dobra praksa na ministrstvih

»Pri voznikih je bilo treba spremeniti razmišljanje,« je pritrdil član uprave Pošte Slovenije Andrej Rihter. Na pošti so sprva kupovali vozila z baterijami, zadnjih 17 vozil pa so kupili brez baterij in baterije najeli. Amortizacijska doba vozila je namreč pet let, baterija se lahko obrabi že prej.

En električni avto in štiri Toyotine hibride uporabljajo tudi na ministrstvu za okolje, je povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte. Med zaposlenimi je bilo sprva nekaj nezadovoljstva, ker »nismo naredili preskoka oziroma jih nismo posadili v avto in pokazali, kako se morajo voziti«. Zdaj voznike usposobijo. Tudi v prihodnje bodo spodbujali e-mobilnost. Primer dobre prakse sta ministrstvi za javno upravo in za infrastrukturo, kjer so zaposlenim omogočili uporabo električnih vozil prek sistema Avant2go, je dodala Boltetova.

Električne avte uporabljajo tudi v družbi ELES. Pomočnik direktorja področja za strateške inovacije Gorazd Ažman je povedal, da so opravili pregled uporabe vozil. Med 60 in 70 odstotki službenih poti je dolgih do sto ali 150 kilometrov, pogosto potujejo iz regijskega centra v Ljubljano in nazaj oziroma v nasprotni smeri. S takšnimi informacijami so preverili, ali potrebujejo hitro polnilnico.

Floto bodo prenovili, je napovedal Ažman. Pomembna razlika pri izbiri vozila pa je, če voznik vrne avto še isti dan v podjetje ali pa ga če ga uporablja teden dni.

V banki so se e-avti dobro uveljavili

Nova ljubljanska banka ima dobro leto električna vozila v stalnem najemu pri družbi Avantcar, je razložil Matej Sojar. »Opravimo zelo veliko stokilometrskih poti iz Ljubljane in nazaj. Presenečen sem, da imajo ponekod težave z začetkom uporabe električnih vozil. V banki je namreč okoli 180 uporabnikov e-avtov in tudi tisti, ki niso vajeni avtomatikov, se zelo hitro privadijo. Več kot 80 odstotkov naših službenih uporabnikov uporablja e-avto tudi v zasebne namene. Slišal sem, da je nekdo prodal drugi avto in uporablja avtomobilsko souporabo za vožnjo v službo.«

Na mesec v NLB uporabijo e-avte okoli stokrat, povprečno z njimi prevozijo mesečno 1.200 kilometrov. Pripravili so e-točke pri poslovalnicah v Mariboru in Murski Soboti. Zaposleni uporabljajo e-avte za vožnjo med poslovnimi enotami v Ljubljani, kar pripomore k boljši izkoriščenosti delovnega časa. Dogovarjajo se tudi o pripravi Avantcarovih parkirnih mest, ki bi jih lahko uporabljale stranke, pri poslovalnicah.

Če ni izobraževanja, bo šlo vse narobe

V inštitutu Metron Andreja Pečjaka uporabljajo, če štejemo tudi zaposlene, 11 električnih avtov in eno vtično hibridno vozilo. »Vse zaposlene želimo v 12 mesecih navdušiti za uporabo električnih avtov,« pravi Pečjak.

Leta 2011 oziroma 2012 so na električni pogon predelali dve službeni vozili (dostavnika za razvoz delov po Ljubljani) in ju predali v uporabo podjetju Adel, Petrolu pa predelano dacio sandero. »Mislim, da je bila namenjena vožnji med transformatorskimi postajami,« se spominja Pečjak.

Pri tem so dobili izkušnje, ki jih uporabljajo pri svetovanju podjetjem pri pripravi na e-mobilnost: »Vsa podjetja potrebujejo neodvisno strokovno svetovanje svojih vodilnih oziroma odločevalcev. Nujno potrebujejo tudi izobraževanje uporabnikov. To sta glavni stvari, brez njiju gre lahko vse narobe.« Pečjak ob tem dodaja, da tudi v Metronu niso več povsem neodvisni.

Kaj gre lahko narobe? »Najprej smo ugotovili, da je največja težava dostavnik. Vozniki dostavnikov so posebna vrsta ljudi. Porabo jim uspe dvigniti na 300 ali 350 vatnih ur na kilometer. Pri njih bo baterija zmogljivosti 40 kilovatnih ur zdržala sto kilometrov. Naredijo vse, kar je možno. Če je neka stvar možna samo teoretično, jo bodo v petih letih izvedli. Vse to je treba načrtovati pri nabavi vozil in pripravi infrastrukture.«

V podjetju, ki ima 50 ali sto dostavnikov, bodo včasih izginili kabli. Zakaj? »V vsaki skupini ljudi se razvije omrežje, ki prodaja prek e-Baya,« je predstavil Pečjak eno od svojih izkušenj. Ni edina. »Pri omenjenem Petrolovem vozilu je vse teklo gladko, dokler ni prišla zima. Potem smo dobili pripombo, da je baterija uničena. Da zmore vozilo namesto 150 samo še 55 kilometrov. Avto smo testirali, a je še vedno zmogel 150 kilometrov. Morda deset manj zaradi mraza, baterija pa je bila kot nova.«

Avto so vrnili, a so dobili enako pripombo. »Potem je eden od naših sodelavcev prisedel kot sopotnik na službeni vožnji. Voznik je zaradi opravil občasno ustavil avto za pol ure, ugasnil je motor, vendar je pustil gretje vključeno. Na dan je tako izpraznil več kot pol baterije. Ko smo to pojasnili, so se stvari uredile. Takrat smo spoznali, koliko je težav, če uporabniki niso vnaprej izobraženi.«

V podjetju Adel je bila težava z dosegom vozila: »Seveda, šli so na obvoznico, vozili 150 kilometrov na uro in doseg je upadel na 70 kilometrov. Ker je bilo uporabnikov veliko, so zadevo rešili tako, da za avto niso kupili vinjete in ga uporabljali samo še za vožnjo po Ljubljani in na primestnem območju in doseg je spet zrasel na 150 kilometrov.«

»Logika električnega avta je nasprotna kot pri dizlu ali bencinarju. Na avtocesti je poraba največja, v mestu najmanjša, prelazi ga ne motijo preveč, ker se na poti navzdol regenerira,« je še povedal Pečjak.

Želijo sestaviti seznam podjetij, zagretih za e-mobilnost

Na ministrstvu za infrastrukturo so pred poltretjim letom najeli tri električna vozila za nekaj dni in tako zaposlenim zagotovili uporabniško izkušnjo. To bi bilo treba spodbujati, je povedal Bojan Žlender z infrastrukturnega ministrstva. »Zelo dober je avstrijski model: podjetja so ustrezno povabili in dvignili delež električnih avtov z 0,3 ali 0,4 odstotka na dva odstotka.« Na ministrstvu želijo sestaviti seznam podjetij, ki bodo ubrala pot e-mobilnosti.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

E-mobilnost: že po sto metrih vožnje se argumenti spremenijo