Manager
Žurnal24: Pro plus lani, ko je ugasnil prizemni signal, s štirimi milijoni evrov dobička 4
18.06.2018 09:12
Pro plus, založnik programov POP tv in Kanal A, je lani po javno objavljenih nerevidiranih podatkih ustvaril štiri milijone evrov dobička, medtem ko je imel leto prej 4,5 milijona evrov izgube,
Več ▼

Pro plus, založnik programov POP tv in Kanal A, je lani po javno objavljenih nerevidiranih podatkih ustvaril štiri milijone evrov dobička, medtem ko je imel leto prej 4,5 milijona evrov izgube, prihodki pa so se povečali za sedem milijonov evrov, poroča Žurnal24. Na Pro plusu poslovnih rezultatov za Žurnal24 niso želeli komentirati.

Spomnimo, Pro plus je lani v začetku leta ugasnil prizemni signal, kabelskim operaterjem in drugim distributerjem pa začel zaračunavati odjem za paket svojih programov. Po nekaj mesecih mu je sledila še Antenna TV, ki je založnik programa Planet. Prehod televizij z brezplačnega oddajanja prek zraka sicer preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Družba Slovenia Broadband medtem še vedno čaka zeleno luč Agencije za varstvo konkurence za prevzem Pro Plusa. Lastnik Slovenia Broadband je v lasti medijske skupine United Group, ki je v Sloveniji že lastnik telekomunikacijskega operaterja Telemach.

(grafi) Bilance poslovanja z odpadki: v Ljubljani šest milijonov izgube
3 min
Rezultati družb, ki ravnajo z odpadki: Snaga Ljubljana minus šest milijonov evrov, Snaga Maribor (napoved) minus 1,5 milijona, Komunala Velenje minus 0,38 milijona, Komunala Idrija minus 0,29 milijona… So pa tudi pozitivne zgodbe.
Na članek...

Pregledali smo lanske poslovne rezultate nekaterih družb, ki se ukvarjajo z odpadki. Komunalnim podjetjem in centrom za ravnanje z odpadki smo dodali družbi Kostak in Salomon, čeprav njuni rezultati niso povsem primerljivi s »specializiranimi odpadkarji«. V Kostaku se namreč ukvarjajo tudi z gradbeništvom, Salomon pa je po podatkih iz baze Bisnode GVIN tudi lastnik tržiške Lepenke, Eventa 24 in nekaterih medijskih podjetij.

Spomnimo, v Salomonovem obratu v Lenartu so letos že dvakrat zagoreli odpadki, goreli pa so tudi odpadki v Publikusu.

Snaga Ljubljana je globoko v rdečih številkah.

Razloga za visoko izgubo sta predvsem dva, smo februarja citirali sindikat v Snagi: visoki stroški za oddajo goriva iz odpadkov in več let nespremenjen znesek na položnicah. Snago so zato aprila pripojili k javnemu podjetju Vodovod–Kanalizacija.

Lanskih rezultatov Snage Maribor še ni v bazi Bisnode GVIN. Po marčevskih napovedih pa naj bi imela družba približno 1,5 milijona evrov izgube.

Prav tako ni rezultatov centra Ceroz z Dola pri Hrastniku. Predlani je imel Ceroz 630 tisoč evrov izgube, izguba se je po poročanju Dela potem še poglabljala.

Vrhniški Kemis je končal lansko leto s 164 tisoč evri izgube.

Poglejmo še poslovanje družb za ravnanje z odpadno embalažo. Odstopata Dinos in gorenje Surovina, treba pa je dodati, da družb ne moremo primerjati, ker se ne ukvarjajo samo z odpadno embalažo, ampak tudi s številnimi drugimi dejavnostmi.

(grafi) Bilance poslovanja z odpadki: v Ljubljani šest milijonov izgube
Foto: Borut Hočevar
S faktoringom hitro in ugodno do svežega denarnega toka (OGLAS)
5 min
Merilo uspešnega poslovanja podjetja določa v prvi vrsti denarni tok, ki mu zagotavlja likvidnost in nemoteno obratovanje. V najboljšem primeru so prihodki vedno višji kot odhodki in podjetju ustvarjajo dobiček, v najslabšem pa lahko slab nadzor nad odlivi graf z metrikami poslovanja obrne navzdol.
Na članek...

Do neke mere podjetje sicer zmore samo upravljati razmerje med odhodki in prihodki, če pa se sooča z neplačili svojih strank ali dolgotrajnim, večmesečnim čakanjem na dan zapadlosti računa, vsaj del zagotavljanja prilivov ni več v njegovih rokah. Stroški v podjetju so z opravljanjem storitve že nastali in do poplačila računa ustvarjajo vrzel v njegovem denarnem toku.

Zunanji dejavniki tveganja za poslovanje

Poleg tveganja neplačil in čakanja na datum zapadlosti lahko reden in zagotovljen denarni tok podjetij ogrožajo tudi drugi dejavniki, predvsem makroekonomski, ki jih podjetja ne morejo samostojno krotiti. Kot pravi Nejc Apšner, direktor podjetja Achilles, ki se ukvarja s faktoring financiranjem, se morajo gospodarstveniki temeljito pripraviti na razmere, ki že vplivajo in še bodo vplivale na finančno stanje podjetij.

Na eni strani opažamo povečano pregrevanje trga dela, na drugi pa ohlajanje avtomobilske industrije. Poleg tega padec borznih indeksov in večji donosi pri kratkoročnih kot dolgoročnih obveznicah nakazujejo na spreminjanje krivulje gospodarske rasti na mednarodni ravni.”

Vsi ti dejavniki po njegovem mnenju ne obetajo boljših pogojev poslovanja v naslednjih letih in dodaja: “V času negotovih gospodarskih razmer se po pravilu začnejo plačilni roki daljšati, pogoji pridobitve bančnih posojil pa postajati zahtevnejši, kar v podjetjih povečuje tveganje za nastanek neplačil in posledično nižje in neredne denarne prilive.

Pri pridobitvi dodatnih sredstev odloča hitrost in ugodnost, tradicionalnim finančnim mehanizmom pa manjka občutek za posojilojemalca

Pridobivanje prilivov k obratnemu kapitalu je ključnega pomena za rast in razvoj podjetij, vendar pa so tradicionalni načini financiranja neagilni, počasni in precej zahtevni z vidika administracije. Bančni kredit je klasična oblika posojila, vendar banke kot tradicionalne finančne inštitucije ne omogočajo hitrih odločitev in prilagodljivih finančnih rešitev.

Ena najhitrejših in administrativno nezahtevnih rešitev pridobitve dodatnega financiranja je faktoring, finančni mehanizem, ki prek odkupa odprtih oz. nezapadlih terjatev podjetjem omogoča nemoteno poslovanje že v enem dnevu od oddaje vloge.

Hitreje in ugodneje do zagotovljenih denarnih prilivov

Splet in digitalne rešitve so pospešile in optimizirale finančni sektor in omogočile razvoj novih produktov financiranja. Vlogo za faktoring financiranje se lahko odda kar prek spleta, sredstva pa se v nasprotju s klasičnimi oblikami odobri že v nekaj urah, najkasneje v roku enega dne.

Visoka hitrost odobritve faktoringa v kombinaciji z večjo stopnjo avtomatizacije postopka podjetju poleg časa prihrani tudi denar. Nižji stroški faktoring financiranja so tako dodatna ugodnost za podjetja, ki jim višina razpoložljivih sredstev veliko pomeni.

Čas čakanja na prilive je tako občutno skrajšan, saj nekatere stranke pri podjetjih uveljavljajo tudi večmesečne plačilne roke, faktoring financiranje pa sredstva od odprtih terjatev zagotovi takoj. To je predvsem koristno za mlada in hitro rastoča podjetja z visokimi stroški razvoja ter nizkimi prihodki od prodaje, obenem pa tudi pri poslovanju med podjetji (B2B podjetja).

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Financiranje brez zadolžitve in neodvisno od kreditne sposobnosti

Vir financiranja pri faktoringu predstavljajo odprte, nezapadle terjatve, ki jih bo poravnal kupec, za katerega je bil račun izdan. To pomeni, da se podjetju ni treba zadolžiti, pač pa odproda terjatve, ki jih ima v lasti in ki bodo poplačana s strani plačnika računa ob datumu zapadlosti oz. izterjavi, v kolikor pride do neplačila.

Prav tako kreditna sposobnost ne igra pomembne vloge, saj v nasprotju s posojilom faktoring podjetju zagotavlja ugodno financiranje na podlagi bonitete odprtih terjatev in ne trenutnega tekočega poslovanja. Ta lastnost faktoringa je še posebej pomembna pri pridobivanju svežih sredstev v mladih in zagonskih podjetjih, ki sicer bančnega posojila ne bi mogla pridobiti.

Konkurenčnejše poslovanje in boljša bonitetna ocena

Vzdrževanje in nadgrajevanje bonitetne ocene je pri podjetjih ena glavnih metrik uspešnega poslovanja. Bonitetno oceno pogojujejo skrb za likvidnost, sposobnost tekočega odplačevanja stroškov poslovanja in (ne)odvisnost podjetja od plačilnih rokov njihovih strank.

Faktoring izboljšuje likvidnost podjetja, ki lahko dodatna sredstva nato nameni za povečevanje prodaje, kritje tekočih stroškov in vlaganje v razvoj. Takšen, vse bolj zaželen način financiranja podjetjem olajša obvladovanje tveganje v poslovanju, obenem pa prispeva k ugodnejšim metrikam bonitete podjetja.

Financiranje, zavarovanje in upravljanje v enem

Faktoring je vedno bolj uveljavljen način spodbujanja tekočega poslovanja podjetij, saj zaradi svojih ugodnih pogojev in prilagodljivosti prinaša celovito rešitev za njihov denarni tok in dobro likvidnost.

Po besedah Nejca Apšnerja, direktorja podjetja Achilles, je faktoring izrednega pomena za podjetja v finančnih težavah, saj “financiranje zagotavlja hitre denarne prilive, zavarovanje pred neplačili poskrbi za nemoteno vlaganje podjetja v razvoj brez bojazni za nastanek likvidnostnih težav, upravljanje s terjatvami pa učinkovito prevzame skrb za zapadla neplačila, ki podjetju povzročajo preglavice.

S faktoringom hitro in ugodno do svežega denarnega toka
Kaj si želite od evroposlancev?
26.05.2019 00:42
Nad novoizvoljenimi poslanci najbrž ne bomo pretirano razočarani. Ampak najbrž predvsem zato, ker večina ljudi do njih niti nima pričakovanj.
Na članek...

Evropske volitve so minile, čestitke zmagovalcem. Kaj so volitve pokazale v Sloveniji? SDS je – nič kaj presenetljivo – znova zmagovalka, skupaj z SLS so dobili tri evroposlance. Precej presenetljivo: po dva evroposlanca sta dobili SD in LMŠ. Levica torej stranki SD še ni prevzela primata na levici, Levica je ostala celo brez evroposlanca. Šarčevi LMŠ slabi predvolilni nastopi niso škodili. NSi je lahko zadovoljna. Cerarjeva SMC je, kot kaže, končana zgodba, slabo se piše tudi Desusu in Stranki Alenke Bratušek.

»Želela bi slišati, kaj sploh delajo,« je rekla gospa, ki so jo na volilno nedeljo novinarji Pop TV spraševali, kaj si želi od evropskih poslancev. Žal se verjetno veliko ljudi lahko poistoveti s to željo, sploh ker se običajno po volitvah za poslanci nekako izgubi sled. Malokdo ve, kaj so – pa ne le oni, celoten parlament – v resnici delali. Zato smo jih letos mi prosili, naj naštejejo največje dosežke evropskega parlamenta v minulih petih letih.

Njihovi odgovori so bili v nekaterih točkah nekoliko nenavadni, denimo, »razprava o pranju denarja v NLB v evropskem parlamentu«, »ohranitev in celo okrepitev zaupanja državljank in državljanov v evropske institucije«, »sprožitev sedmega člena pogodbe o EU zoper Madžarsko« ... Te dosežke je težko imenovati dosežki. Le eden od slovenskih evroposlancev je denimo med dosežki navedel »dokončno odpravo pribitkov na stroške mobilnega gostovanja« (gre sicer za več let trajajoči projekt). To denimo je dosežek, ki ga občutijo prebivalci EU, pozna se jim v žepu. Na ravni unije bi si želeli še več tega – manj birokracije, nižje stroške, lažje poslovanje.

Evropski parlament seveda je pomemben. Kolegica Albina Kenda je pred dnevi lepo zapisala: »Evropske volitve štejejo zato, ker se na njih izbira, kdo bo v evropskem parlamentu prihodnjih pet let soodločal v zakonodajnih postopkih, ki ustvarjajo temelj, na podlagi katerega je oblikovanih okoli štiri petine vseh nacionalnih predpisov.«

Hudič je le, da evroposlanci dajejo vtis, da so zelo daleč od oči in srca. Na to kaže tudi nizka volilna udeležba, na to so kazala predvolilna soočenja. Nad novoizvoljenimi poslanci najbrž ne bomo pretirano razočarani. Ampak najbrž predvsem zato, ker večina ljudi do njih niti nima pričakovanj. Upajmo le, da kot največji dosežek novega parlamenta čez pet let poslanci ne bodo navajali »ohranitve in celo okrepitve zaupanja državljank in državljanov v evropske institucije«.

Komu so slovenski volivci namenili preferenčni glas - in komu je pomagal do evroposlanskega položaja
2 uri
Slovenci so na evropskih volitvah s preferenčnimi glasovi najbolj podprli tri kandidatke - Tanjo Fajon, Ireno Jovevo in Romano Tomc. Vse tri so bile izvoljene na položaj evroposlanca.A zgolj
Več ▼

Slovenci so na evropskih volitvah s preferenčnimi glasovi najbolj podprli tri kandidatke - Tanjo Fajon, Ireno Jovevo in Romano Tomc. Vse tri so bile izvoljene na položaj evroposlanca.

A zgolj preferenčni glasovi ne zagotovijo evroposlanskega položaja, pot v evropski parlament pelje prek kombinacije preferenčnih glasov ob zadostni podpori posamezni listi. To kaže primer Igorja Šoltesa, ki je dobil peto največje število preferenčnih glasov, se pa iz evropskega parlamenta poslavlja.

Komu so slovenski volivci namenili preferenčni glas - in komu je pomagal do evroposlanskega položaja
Bo SMC v domačem parlamentu dobila še enega poslanca?
3 ure
Če bo obveljalo, da bo Milan Brglez postal evropski poslanec, bo poslanska skupina SMC Mira Cerarja dobila še enega poslanca. Brglez je bil namreč izvoljen na listi SMC, ko se je s stranko
Več ▼

Če bo obveljalo, da bo Milan Brglez postal evropski poslanec, bo poslanska skupina SMC Mira Cerarja dobila še enega poslanca. Brglez je bil namreč izvoljen na listi SMC, ko se je s stranko razšel, pa je prešel v poslansko skupino SD - na tej listi je tudi kandidiral na evropskih volitvah. Ampak šteje pa rezultat državnozborskih volitev. Če bodo zdaj še delni uradni rezultati obveljali, pride v državni zbor na Brglezovo mesto Dušan Verbič, ki je že bil poslanec SMC v prejšnjem mandatu. SMC bi tako spet imela 10 poslancev, SD pa bi padla nazaj na 10 poslancev.

Več o delnih uradnih rezultatih v članku Evropske volitve: SDS+SLS 3 mandate, SD 2 mandata, LMŠ 2 mandata, NSi 1 mandat.

Bo SMC v domačem parlamentu dobila še enega poslanca?
Foto: Jure Makovec
Ford z množičnim odpuščanjem do velikih prihrankov
3 ure

Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford bo do konca avgusta letos zaprl sedem tisoč delovnih mest oziroma deset odstotkov vseh rednih delovnih mest po svetu. Zaposleni pri Fordu zadnje dni nimajo prav veliko razlogov za miren spanec, saj je ameriški velikan napovedal množično odpuščanje. Delovno mesto pri Fordu bo izgubil vsak deseti zaposleni, družba pa pričakuje, da bo s tem prihranila 530 milijonov evrov na leto. Reorganizacija predvideva odpuščanje ter tudi prerazporeditve in prostovoljne odhode. Predvideno je zaprtje sedem tisoč delovnih mest v pisarniškem delu, od tega 2.300 v ZDA. Vlagatelji kljub ukrepom ostajajo previdni, saj je Ford na newyorški borzi v minulem tednu izgubil 4,5 odstotka, v zadnjem letu pa dobrih 15 odstotkov vrednosti.

V Fordu so navedli, da so ukrepi nujni za uspešno poslovanje družbe. V podjetju so sicer že februarja in marca napovedali zaprtje pet tisoč delovnih mest v svojih nemških tovarnah, kjer zaposlujejo skupno 24 tisoč ljudi, opustitev proizvodnje avtomobilov v Rusiji in s tem zaprtje tri od štirih tovarn v tej državi ter ene od brazilskih tovarn. Ford je obsežno prestrukturiranje in reorganizacijo naznanil lani. V ZDA bodo tako skoraj v celoti opustili izdelavo manjših vozil in limuzin srednjega razreda, velike spremembe se napovedujejo tudi aktivnostim na Kitajskem in v Evropi.

Ford z množičnim odpuščanjem do velikih prihrankov
Borze navzdol že peti teden zapored
5 ur
Indekse že dober mesec navzdol tišči predvsem trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko.
Na članek...

Na svetovnih borzah razmere za vlagatelje niso ravno rožnate, saj so indeksi upadli že peti trgovalni teden zapored. Črnogledost najbolj krepi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Vlagatelji na delniških trgih po svetu zadnje tedne nimajo veliko razlogov za zadovoljstvo, saj se tečaji in indeksi večinoma nižajo že peti teden zapored. V začetku minulega tedna so indeksi nazadovali zaradi odločitve Googla, da bo spoštoval prepoved poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki ogrožajo nacionalno varnost ZDA, kar pomeni predvsem kitajski Huawei. Indeksi so si v torek opomogli, vzrok za to je bila odločitev ZDA, da prepoved poslovanja s Huaweiem preložijo za 90 dni. Nacionalno združenje nepremičninskih posrednikov ZDA je vmes poročalo, da je prodaja rabljenih stanovanj in hiš aprila v primerjavi z marcem nazadovala za 0,4 odstotka na letno prilagojeno raven 5,19 milijona enot. Prodaje niso spodbudile niti precej nižje hipotekarne obrestne mere. Borzni vlagatelji so sredi tedna znova ugotovili, da se trgovinska vojna nadaljuje, indeksi pa so nazadovali. Petek je bil vedrejši, Trump je namreč napovedal, da bo Washington najverjetneje dosegel dogovor s Pekingom in tako končal trgovinski spor. Industrijski indeks Dow Jones je na tedenski ravni izgubil 0,7 odstotka in upadel na 25.585 točk, širši indeks S & P 500 je nazadoval za 1,2 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 2,3 odstotka.

Nemško razpoloženje najslabše po letu 2014

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je maja še nekoliko poslabšalo, s čimer se nadaljuje negativno gibanje, ki se je začelo avgusta lani. Kazalnik gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut Ifo, se je v primerjavi z aprilom znižal za 1,3 točke, na 97,9 točke. Razlog je občutno slabša ocena trenutnih razmer. Majska vrednost kazalnika je najnižja po koncu leta 2014 in nižja od pričakovanj analitikov. Tudi na nemški borzi razpoloženje ni bilo kaj prida, indeks DAX je upadel za 1,9 odstotka, za odstotek se je skrčil britanski indeks FTSE.

Japonska presenetila z gospodarsko rastjo

Japonska je prvo trimesečje letos znova sklenila z gospodarsko rastjo, medtem ko so analitiki pričakovali rahel upad. Japonski bruto domači proizvod (BDP) se je med januarjem in koncem marca na četrtletni ravni okrepil za pol odstotka. Analitiki kljub ugodnim številkam opozarjajo, da so pred tretjim največjim gospodarstvom na svetu veliki izzivi. Japonski indeks Nikkei je v minulem tednu sicer upadel za 0,6 odstotka, v regiji pa vlagatelje še vedno skrbi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter njen negativen vpliv na svetovno gospodarsko rast.

Borze navzdol že peti teden zapored
Foto: Shutterstock
Krka za oceno odlično
5 ur

Na domači borzi smo bili v minulem tednu priča rasti indeksa, v ospredju so bile zaradi rezultatov delnice Krke. Poslovni rezultati še vedno krojijo večino dogajanja na domači borzi, bolj kot druge delnice je bila tokrat v ospredju Krka. Teden se je ob skromnem prometu sicer iztekel s pozitivnim predznakom, indeks SBI TOP je pridobil 0,26 odstotka in zrasel na 871,74 točke. Borzni posredniki so sklenili za okoli 5,2 milijona evrov poslov, 1,9 milijona je prispevala Krka, njen tečaj pa se je v zadnjem tednu zvišal za 2,4 odstotka, na 59,8 evra. Vlagatelje so k nakupom spodbudili rezultati poslovanja v prvem četrtletju. Krka je na ravni skupine v tem obdobju ustvarila 379 milijonov evrov prihodkov od prodaje oziroma 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani, ob tem pa čisti dobiček okrepila za 42 odstotkov, na 70,3 milijona. Delničarji bodo v začetku julija odločali tudi o predlogu, da se za izplačilo dividend nameni 101,8 milijona evrov, kar je 3,2 evra bruto na delnico.

V indeksu so se najbolj podražile Intereuropine delnice, in sicer za 6,8 odstotka. V prvem četrtletju je družba prihodke povečala za dva odstotka, na 39,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je upadel za 37 odstotkov, na 831 tisoč evrov. Zrasle so še delnice Uniorja (za 3,3 odstotka) in Luke Koper (0,4 odstotka), nespremenjen je ostal zaključni tečaj delnic Zavarovalnice Triglav in KD Group. Najbolj so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, in sicer za 2,5 odstotka. Za 1,7 odstotka je upadla Sava Re (delničarji si obetajo 95 centov bruto dividende), za slab odstotek Cinkarna Celje, 0,9 odstotka je izgubil Petrol, 0,7 odstotka pa NLB.

Krka za oceno odlično
Foto: Aleš Beno
V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil 3
6 ur
Mediji napovedujejo skorajšnjo naznanitev nove mega povezave med Fiat Chryslerjem in Renault Nissanom. V zvezo povezani avtomobilski proizvajalci bi dosegli prodajo prek 15 milijonov vozil na leto in bi krepko prehiteli vodilna Volkswagen in Toyoto. Cilj povezovanja je krčenje stroškov razvoja, logistike in proizvodnje.
Na članek...

Nove podrobnosti o tesnejši povezavi Fiat Chryslerja in Renaulta bodo objavili že jutri, pišejo tuji mediji. Po zapisu Bloomberga si bosta Fiat Chrysler in Renault izmenjala tudi deleže v podjetjih, Nissan pa bo iz tega izključen. Reuters je komentiral, da bo jutrišnja objava prinesla nekaj oprijemljivih informacij. Do sklenitve posla pa je še daleč.

Francoski časnik Le Figaro pa je zapisal, da se bosta upravi Renaulta in Fiat Chryslerja sešli že jutri zjutraj. Čeprav vodstvo Renaulta tega ni komentiralo.

Druga poročila omenjajo, da so pogovori še na začetku, zaradi napetosti med Renaultom in Nissanom pa uspešen konec še ni zagotovljen.

Če se bosta tesneje povezala Fiat Chrysler in Renault, s tem pa tudi Dacia, Mitsubishi in Nissan – del zveze Renault Nissan, se napovedujejo naslednji scenariji.

Razlog za tesnejšo povezavo so vse večji pritiski na področju elektrifikacije, strogih okoljskih ciljev in vse večjih investicij, ki slabijo bilance vseh udeleženih avtomobilistov.

Fiat Chrysler in Renault imata tržno kapitalizacijo 33 milijard evrov, skupna prodaja obeh proizvajalcev pa je 8,7 milijona vozil. Zveza med njima bi omogočila velike prihranke na več poslovnih področjih. Če k zvezi dodamo še prodajo Nissana, Dacie, Mitsubishija in nekaj drugih znamk (Samsung, Lada, Datsun, Infiniti…), bi prodaja v zvezo povezanih znamk presegla 15 milijonov vozil na leto.

Fiat Chrysler blesti na področju terenskih poltovornjakov – znamka RAM in z znamko Jeep. Čeprav druga v Evropi posluje negativno in jo čakajo veliki izzivi pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida.

Renault je pionir na področju električnih avtomobilov, skupaj z Nissanom imata vodilni položaj v svetu.

FCA in Renault bi lahko tesneje sodelovala v Evropi, denimo z razvojem skupnih osnov, kjer podjetji neposredno tekmujeta v razredu manjših avtomobilov. Povezava med njima pa bi lahko prinesla nemire v politiki in med delavci, še zlasti v Italiji. Večina tovarn FCA v Evropi posluje z manj kot 50-odstotno izkoriščenostjo zmogljivosti.

V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil
Foto: FCA in Renault
Najbolj brani članki danes
6 ur
1. Evropske volitve: volišča v Sloveniji so se zaprla; volilna udeležba 18,56-odstotna2. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani3. Tudi Šabeder ima državno
Več ▼

1. Evropske volitve: volišča v Sloveniji so se zaprla; volilna udeležba 18,56-odstotna

2. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani

3. Tudi Šabeder ima državno sekretarko, ki bo sedela na dveh stolih!

4. Šok in napredek pri tovornjakih in slovo od Nikija

5. (psihologija denarja) Zakaj se trg nepremičnin ne more vesti racionalno?

6. (Naj skladi 2019) Kam z denarjem? Izberite pravega konja!

7. IT-certifikati, ki informatikom zagotavljajo najvišje plače

8. Pregled programov na evropskih volitvah: Za kaj se zavzemajo vodilni kandidati, ki jim kaže najbolje

9. (test) Kdaj se splača najeti električni avto in kdaj poklicati taksi?

10. (Naj skladi 2019) To so najboljši upravljavci premoženja

Prve projekcije: v Nemčiji zmaga Merklovi, v Avstriji Kurzu, na Hrvaškem Plenkoviću
24.05.2019 16:04

Prvi uradni izidi volitev v evropski parlament bodo znani danes po 23. uri. Na strani evropskega parlamenta pa so že znane prve ocene oziroma projekcije volilnih izidov. V Nemčiji kaže na zmago CDU-CSU Angele Merkel, v Avstriji pa na zmago ÖVP kanclerja Sebastiana Kurza. Na Hrvaškem je po projekcijah zmagala vladajoča HDZ, ki jo vodi premier Andrej Plenković.

Nemčija:

Avstrija:

Hrvaška:

Slovaška:

Francija:

Prve projekcije: v Nemčiji zmaga Merklovi, v Avstriji Kurzu, na Hrvaškem Plenkoviću
Pop TV in projekcija Mediane: SDS+SLS bo prva, dobila bo do 23,8 odstotka glasov
7 ur
Zmagovalka volitev bo glede na projekcije Mediane skupna lista SDS in SLS, ki se ji obeta od 15,7 do 23,8 odstotka glasov oziroma najmanj en in največ trije od osmih poslanskih sedežev. Projekcija
Več ▼

Zmagovalka volitev bo glede na projekcije Mediane skupna lista SDS in SLS, ki se ji obeta od 15,7 do 23,8 odstotka glasov oziroma najmanj en in največ trije od osmih poslanskih sedežev. Projekcija je objavljena na portalu 24 ur.

Na drugem mestu je stranka SD, ki naj bi prejela med 11,3 in 18,6 odstotka glasov. Tesna borba se obeta za tretje mesto med NSi z Ljudmilo Novak so napovedali od 7,9 do 14,4, LMŠ z Ireno Jovevo pa od 7,5 do 13,8 odstotka glasov. Na peto mesto naj bi se uvrstil Desus z Igorjem Šoltesom, ki naj bi prejel od 4,6 do 9,9 odstotka, sledita pa Levica in SNS.

Projekcija so v Mediani izdelali glede na anketo, ki so jo izvajali med 14. in 23. majem, v kateri je sodelovalo 735 ljudi.

Pop TV in projekcija Mediane: SDS+SLS bo prva,  dobila bo do 23,8 odstotka glasov
Foto: Jure Makovec
Evropske volitve: SDS+SLS trije mandati, SD in LMŠ po dva mandata, NSi en mandat 32
7 ur

Danes so v večini držav EU, tudi v Sloveniji, potekale evropske volitve, na katerih so volivci izbirali svoje predstavnike v 751-članski evropski parlament (EP).

Izidi volitev v Sloveniji (delni uradni izidi):

  • SDS+SLS: 26,48 odstotka (trije mandati)
  • SD: 18,57 odstotka (dva mandata)
  • LMŠ: 15,61 odstotka (dva mandata)
  • NSi: 11,10 odstotka (en mandat)

Izvoljeni so:

  • Milan Zver, SDS
  • Romana Tomc, SDS
  • Franc Bogovič, SLS
  • Tanja Fajon, SD
  • Milan Brglez, SD
  • Irena Joveva, LMŠ
  • Klemen Grošelj, LMŠ
  • Ljudmila Novak, NSi

SDS kot zmagovalka evropskih volitev ostaja s tremi evroposlanci. Zmagovalka po povečanju števila mandatov v novem sklicu evropskega parlamenta je LMŠ – imajo dva mandata namesto nobenega. Tudi SD ima po novem dva mandata, doslej so imeli enega. NSi ostaja pri enem mandatu, zmagovalka volitev je Ljudmila Novak, dosedanjemu evroposlancu Lojzetu Peterletu tokrat niti s preferenčnimi glasovi ni uspelo.

Vse stranke, ki imajo vsaj enega evropskega poslanca, so se na tokratnih evropskih volitvah odrezale bolje kot na lanskih državnozborskih.

Koliko evropske volitve prekrojijo domačo politično krajino? Iz Evrope so »izpadli« Levica, Desus, SAB in SMC. Dom – domovinska liga in Bernard Brščič sta denimo dobila več kot SMC Mira Cerarja – 1,70 proti 1,59 odstotka. Koga od teh ne bo niti v slovenskem parlamentu?

Udeležba na današnje volitve v evropski parlament v Sloveniji je prišlo več volivcev kot pred petimi leti. Po zadnjih podatkih, ki pa še niso dokončni, je namreč na volišča prišlo 27,81 odstotka volilnih upravičencev, največ v volilni enoti Ljubljana Center, najmanj v volilni enoti Maribor. Pred petimi leti je na volišča prišlo 24,55 odstotka volilnih upravičencev, kar pomeni, da je volilna udeležba tokrat višja. Gre sicer za podatke, obdelane do 22.45.

Objavljena je bila tudi že prva ocena o udeležbi v EU – ta je bila v EU-27 blizu 51 odstotkov. Tudi ob upoštevanju Velike Britanije naj bi se gibala med 49 in 52 odstotki, je povedal uradni govornik evropskega parlamenta Jaume Duch Guillot.ž

Prve informacije o izidih v drugih državah

Nemčija: največ podpore so dobili pri desnosredinski CDU/CSU (28,6 odstotka), sledijo Zeleni (20,9 odstotka) ter levosredinski SPD (15,3 odstotka);

Francija: največ podpore so dobili pri skrajno desni Nacionalni fronti Marine Le Pen (23,7 odstotka), drugi so bili renesančna koalicija, v kateri je tudi Macronova stranka En Marche (22,5 odstotka), tretji po podpori so bili pri zeleni stranki Europe Ecologie Les Verts (12,6 odstotka).

Avstrija: največ podpore so dobili pri avstrijski ljudski stranki (ÖVP), in sicer 34,5 odstotka, sledili so socialdemokrati (SPÖ) s 23,5 odstotka, tretji so bili svobodnjaki FPÖ s 17,5 odstotka.

Hrvaška: največ podpore je dobila HDZ (23,04 odstotka), sledi ji socialdemokratska SDP s 17,9-odstotno podporo, na tretjem mestu pa je neodvisni Mislav Kolakušić (8,09 odstotka).

Po prvih informacijah se – v skladu s pričakovanji na podlagi predvolilnih projekcij – največ sedežev v novem sklicu evropskega parlamenta obeta desnosredinski politični skupini EPP. Na drugem mestu naj bi bili levosredinski S & D, na tretje mesto pa naj bi se uvrstili liberalci ALDE, ki so bili v zdajšnjem sklicu evropskega parlamenta šele četrta najpomembnejša stranka.

Škodina admiralska ladja z novimi dobrotami
7 ur
Škoda je osvežila svoj največji avto – limuzino in karavan superb. Oplemenitila ga je z nekaj oblikovnimi spremembami, pametnimi LED-žarometi, prvim priključnim hibridom in robustno različico scout.
Na članek...

Škoda superb je v zadnji generaciji postala izjemno priljubljen poslovni in družinski avto. S prodajo skoraj 74 tisoč vozil je bila lani drugi najbolje prodajan avto srednjega razreda, uspešnejši je bil le bratranec volkswagen passat.

Drugo mesto v prodaji ohranja tudi na slovenskem trgu. Lani je superb prepričal 570 kupcev, v prvih štirih mesecih letos pa 130.

Jeseni superb med kupce prihaja z osvežitvijo, sočasno z osveženim passatom, ki obsega kopico majhnih, a opaznih sprememb. Najvidnejše so oblikovne, ki zajemajo spremenjeno sprednjo masko in žaromete na sprednjem in zadnjem delu. Zaradi novih odbijačev je superb rahlo pridobil pri dolžini, limuzina osem in karavanski combi šest milimetrov.

Popolnoma nove so (doplačljive) matrične LED-luči na sprednjem delu, ki se ob zaznavi ovire, nasproti vozečega avtomobila ali pešca, samodejno temnijo. Poleg tega pa matrični LED-žarometi ponujajo tri programe za različne razmere na cesti. LED-sijalke za osvetljevanje zavojev brez temnenja, tanek trak LED-sijalk za smerne kazalce, dnevne in pozicijske sijalke in pozdravno animacijo LED pri odklepanju in zaklepanju vozila. LED-sijalke sestavljajo tudi meglenke.

Zmogljivejši aktivni tempomat deluje do ustavitve vozila. Ob neaktivnosti voznika pa vozilo parkira ob cestišču. Sistem za opozorilo mrtvega kota blind spot detect zaznava vozila do 20 metrov oddaljenosti, side assist za prepoznavo vozil s strani pa do 70 metrov. Front assist prepoznava nevarnost trčenja s pešci in poleg opozorila sproži samodejno zaviranje.

Poleg že znanih opremskih paketov je nov nekoliko robustnejši superb scout v različici combi in s štirikolesnim pogonom. Ta ima nova 18-palčna kolesa, nastavljivo in do 15 milimetrov višje podvozje, zaščito podvozja, dodatke na karoseriji in v kabini in novo svetlo modro barvo karoserije.

Motorna ponudba pri superbih vključuje bencinske in dizelske motorje, ki ustrezajo predpisom Euro 6d. Dizelski zmorejo 88, 11 ali 140 kilovatov. Bencinski pa 110, 140 ali 200 kilovatov.

Popolnoma nov je priključni hibrid v superbu iV. Sklop je znan iz passata GTE, sestavlja pa ga 1,4-litrski turbobencinar s 115 kilovati in elektromotor s 85 kilovati. Sistemska moč je 160 kilovatov oziroma 218 konjskih moči, največji navor pa doseže 400 newtonmetrov. Zmogljivost baterije je 13 kilovatnih ur, doseg na elektriko 55 kilometrov, polnjenje na polnilnici pa traja tri ure in pol.

Baterija zmanjša prostornino prtljažnika na 465 (limuzina) oziroma 510 litrov v različici combi. Klasični superbi imajo 625- oziroma 660-litrski prtljažnik.

V kabini je superb dobil kopico sprememb, ki se nanašajo na nove kromirane elemente na armaturni plošči in vratih, novih sedežnih prevlekah, barvne šive pri usnjenem oblazinjenju, osvetlitev predalov, samodejno zapiranje in odpiranje oken. Najbogatejši paket opreme Laurin & Klement ima še možnost oblazinjenja v alkantari na strehi, prezračevane in ogrevane sedeže in še kaj.

V osveženem superbu so na voljo trije različni multimedijski sistemi, velikost osrednjega zaslona je osem ali 9,2 palca, kupec si lahko izbere tudi digitalni virtualni kokpit.

Škodina admiralska ladja z novimi dobrotami
Izvozniki imajo pomembno vlogo v lokalni skupnosti, regiji, sežejo pa vse do Japonske
7 ur
Izpostavljamo najbolj zanimive vsebine preteklega tedna
Na članek...

V skupini Slovenskih železnic zdaj, ko letno ustvarijo okoli 30 milijonov evrov dobička, različno spodbujajo gospodarski, socialni in družbeni razvoj lokalnega slovenskega okolja, v katerem poslujejo in delujejo.

V Iskratelu se, čeprav so izrazito izvozno naravnano podjetje, dobro zavedajo pomembnosti soobstoja v lokalni skupnosti, zato se trudijo s svojim delovanjem in aktivnostmi doprinesti k boljšemu življenju v okolju, kjer delujejo.

V sodelovanju z Malo hišo za otroke na Pilštanju so v Termah Olimia s pomočjo lojalnih sledilcev in termalnih hedonistov s celotnega sveta v zgolj 48-ih urah zbrali 1.413 evrov, ki so jih namenili otrokom, potrebnih pomoči, sočutja in ljubezni. 100.000 všečkov so tako proslavili na veličasten način, skupaj z vsemi njimi.

Impol, ki ima v Evropi vodilni tržni delež pri aluminijastih palicah za kovaške izdelke v avtomobilski industriji, se z novimi izdelki pomika navzgor po verigi vrednosti. Postal bo neposredni dobavitelj (TIER1) družbi BMW, s katero so sklenili 40 milijonov evrov vreden posel za obdobje petih let, kar pomeni, da bodo od njega dobili v povprečju osem milijonov evrov prihodkov letno.

V proizvodnji ajdovskega Incom" title="Incom">Incoma na dan naredijo več kot 2,5 milijona kosov različnih sladoledov, ki jih izvažajo v 48 držav, med drugim tudi v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Ob vrhuncu sezone vsak dan izdelajo več kot sto ton sladoledne mase, pa tudi 12 ton čokolade.

Gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in jugovzhodno Evropo je močno prepleteno. Mednarodna poslovna konferenca Austria Connect Southeast Europe 4.0 je zato prejšnji teden na Bledu povezala avstrijske podružnice, investitorje in partnerje avstrijskih podjetij iz jugovzhodne Evrope.

V skupini LTH Castings, ki sodi med največje evropske visokotehnološke tlačne livarne aluminija, so končali naložbo v novo orodjarno. V podjetju, kjer so lani spet krepko povečali prihodke in dobiček, pravijo, da so naložbo izpeljali, ker nameravjo še naprej širiti poslovanje in zaradi povečanja razvojnega oddelka.

V Domelu so lani ustvarili skoraj 152 milijonov evrov prihodkov, a milijon, ki so ga lani po štirih letih truda prvič ustvarili na Japonskem, je zelo pomemben. Domel na Japonskem prodaja elektronsko komutirana puhala z vgrajeno programsko opremo, ki jo prilagodijo vsakemu kupcu, radi pa bi vstopili tudi v dobaviteljsko verigo Yaskawe.

Takoj po izvolitvi evropskega parlamenta bo sledil boj za top položaje v ustanovah EU 1
8 ur
Junija je pričakovati zabeljeno kadrovsko razpravo o tem, kdo naj zasede vodilne položaje v štirih evropskih ustanovah.
Na članek...

Takoj ko bodo v nedeljo pozno zvečer volivci na evropskih volitvah izvolili svoje predstavnike v evropski parlament, bo sledil naslednji korak. V torek, 28. maja, se bodo evropski voditelji - med njimi slovenski premier Marjan Šarec - sešli v Bruslju na izrednem, neformalnem vrhu EU, na katerem bodo začeli postopek imenovanja vodij evropskih institucij. Načrt je, da članice še v juniju odločijo, kdo bo po novem zasedel vodilne položaje v ključnih evropskih ustanovah.

Dejanje I – novi evroposlanci se bodo lotili oblikovanja političnih skupin

Novoizvoljeni evropski poslanci, ki bodo s petletnim mandatom člani 751-članskega evropskega parlamenta, se bodo že dan po sklepnem dnevu evropskih volitev lotili nekaterih potrebnih opravil – prvi korak je oblikovanje političnih skupin, v okviru katerih bodo delovali v novem sklicu 2019–2024. Kot je znano, je treba za oblikovanje politične skupine zbrati najmanj 25 evroposlancev, ki morajo prihajati iz vsaj četrtine različnih članic (v primeru EU-28 gre za sedem članic).

Dejanje II – evropski voditelji bodo zagrizli v kadrovska vprašanja

Medtem ne bodo počivali niti evropski voditelji, torej šefi držav in vlad članic EU na zasedanju evropskega sveta. Spomnimo: evropski svet je navišji politični organ EU, v okviru katerega se vsaj štirikrat na leto srečajo šefi(nje) držav in vlad ter v sodelovanju s predsednikom evropske komisije razpravljajo o strateških vprašanjih – splošnih političnih smernicah in prednostnih nalogah EU. Evropski svet ima pomembno vlogo tudi pri imenovanju oseb na najvidnejše položaje v EU.

V torek, 28. maja, se bodo evropski voditelji v Bruslju sešli s ciljem, da na neformalnem zasedanju evropskega sveta sprožijo formalni postopek imenovanja voditeljev oziroma voditeljic institucij EU. Poglejmo, na katerih položajih je pričakovati nove obraze v EU:

1) Išče se novi predsednik evropske komisije

Voditelji članic morajo – ob upoštevanju izida evropskih volitev – predlagati kandidata za novega predsednika evropske komisije. Predlaganega kandidata mora potrditi evropski parlament z večino članov (ker je Velika Britanija še članica EU, ima parlament še vedno 751 članov, kar pomeni, da mora biti kandidat potrjen vsaj s 376 glasovi). Če evropski parlament kandidata, ki ga je predlagal evropski svet, zavrne – mora evropski svet predlagati novega kandidata v roku enega meseca. Tudi o novem kandidatu EP odloča po enakem sistemu.

Bo šef komisije res Weber – ali dileme o postopku vodilnih kandidatov

Ker se je tudi letos v EU pred evropskimi volitvami zavrtel postopek vodilnih kandidatov (po postopku vodilnih kandidatov velja, da naj predsednik evropske komisije postane vodilni kandidat tiste politične opcije, ki ji volivci v novem sklicu evropskega parlamenta namenijo največ podpore), se kot možna kandidata za novega šefa evropske komisije najpogosteje omenjata Manfred Weber iz desnosredinske politične skupine EPP ter Frans Timmermans iz levosredinske politične skupine S & D.

A kot pravijo gotova je samo smrt. Tudi če na evropskih volitvah volivci največ podpore znova namenijo desnosredinski politični skupini EPP, njenemu vodilnemu kandidatu ni zagotovljen položaj na čelu evropske komisije ravno stoodstotno. Postopek vodilnih kandidatov namreč ni všeč niti vsem skupinam v evropskem parlamentu (razumljivo zanj najbolj navija EPP), poleg tega pa zbuja dvome tudi med nekaterimi evropskimi voditelji, s francoskim predsednikom Emannuelom Macronom na čelu.

Med možnimi kandidati za vodjo se tako omenjajo Francoz Michel Barnier (EPP), sicer glavni pogajalec za brexit, ki je za zdaj zanikal, da bi ta ga položaj zanimal, pa tudi Danka Magrethe Vestager (ALDE), komisarka za konkurenco, ki bi jo čeprav ne vodi skupine ALDE in je ena od več vodilnih kandidatk te politične skupine na čelu komisije rad videl Macron, v odgovorih na predvolilno anketo STA pa jo je izrecno podprl tudi premier Šarec, vodja LMŠ, ki sodi v ALDE. Dodatno se kot možno kandidatko za predsednico evropske komisije omenja tudi Christine Lagarde, Francozinjo, ki vodi Mednarodni denarni sklad.

Tik pred volitvami je bilo sicer objavljeno še pismo s 70 podpisniki s pozivom evropskim voditeljem, naj pri položajih razmislijo tudi o kandidatkah, ker da je čas, da bi evropske ustanove vodilo enako število žensk kot moških.

2) Iščejo se evropski komisarji za novo evropsko komisijo

Evropski svet tudi uradno imenuje celotno evropsko komisijo (s kvalificirano večino), kar stori šele, ko komisijo kot celoto potrdijo v evropskem parlamentu. Kot je znano, poprej evropski parlament zasliši vse komisarske kandidate, ki jih za člane nove komisije predlagajo države članice. Evropski parlament ne more zavrniti zgolj enega komisarja – lahko potrdi (ali zavrne) zgolj celotno komisijo, torej celoten kolegij komisarjev. O celotnem kolegiju evropske komisije parlament glasuje z večino oddanih glasov (metoda potrditve).

3) Išče se novi predsednik EU

Uradno gre za predsednika evropskega sveta (nekoliko bolj preprosto imenovan predsednik EU), izvoli pa ga kar evropski svet sam – in sicer s kvalificirano večino. Mandat tako imenovanega predsednika EU traja dve leti in pol, enkrat ga je mogoče obnoviti. Na tem položaju je zdaj Poljak Donald Tusk, ki je dolžnosti prvzel 1. decembra 2014, njegov mandat pa se izteče 30. novembra 2019.

Podpisniki prej omenjenega pisma sicer pozivajo, naj EU zdaj, ko je za to priložnost, izvoli vsaj eno žensko na položaj bodisi predsednice evropske komisije bodisi na položaj predsednice EU. Med možnimi kandidati za naslednika Donalda Tuska se sicer omenjajo Angela Merkel, ki za zdaj zavrača pripravljenost, pa tudi nizozemski premier Mark Rutte ali pa belgijski premier Charles Michel.

4) Išče se novi predsednik Evropske centralne banke (ECB)

Evropski voditelji v okviru evropskega sveta imenujejo tudi vseh šest članov izvršilnega odbora ECB, ki ga sestavljajo predsednik ECB, podpredsednik ECB ter štirje člani. Evropski svet o kadrovskih vprašanjih ECB odloča ob posvetovanju z evropskim parlamentom ter ob posvetovanju s svetom ECB. Svet ECB je sicer najvišji organ odločanja v ECB, poleg šestih članov izvršilnega odbora ga sestavljajo guvernerji nacionalnih centralnih bank vseh 19 držav članic evrskega območja. Evropski svet odloča s kvalificirano večino glasov.

Med možnimi kandidati za Draghijevega naslednika se omenjata dva Finca – nekdanji guverner finske centralne banke Erkki Liikanen, zdajšnji guverner finske centralne banke in nekdanji evropski komisar Olli Rehn, pa tudi guverner nemške Bundesbanke Jens Weidmann.

5) Išče se novi visoki zunanjepolitični predstavnik EU

Evropski svet je pristojen tudi za imenovanje visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, odločitev pa sprejme s kvalificirano večino. Mandat visokega predstavnika sicer traja pet let, trenutno pa ga zaseda Italijanka Federica Mogherini.

Takoj po izvolitvi evropskega parlamenta bo sledil boj za top položaje v ustanovah EU
Foto: Etienne Ansotte/Evropska Komsija
Pozabljene kraje v Rusiji razburjajo Putinove prelomljene obljube glede zdravstva 2
8 ur
Rusija je država s sto milijarderji, vendar v njej pod pragom revščine živi po državnih merilih 13 odstotkov prebivalcev, po mednarodnih merilih pa dvakrat toliko
Na članek...

Potniki na elegantnih, v Nemčiji izdelanih vlakih, ki z 229 kilometri na uro drvijo skozi rusko podeželje med Moskvo in Sankt Peterburgom, lahko okusijo življenje na visoki nogi. V jedilnem vagonu sta na jedilnem listu polovična steklenica francoskega šampanjca in žlica črnega kaviarja za 10.600 rubljev (145 evrov).

Za Okulovko, ki leži malo za točko, kjer se štiriurna vožnja prevesi v svojo drugo polovico, se verjetno niti ne zmenijo. Mesto je del Novgorodske oblasti, upravnega območja, na katerem več kot tretjina ljudi nima tekoče vode in na katerem v nebo vpijoča gospodarska neravnotežja niso nikakršna novost za Rusijo. Toda zdaj se Okulovka in mesta v ruski notranjosti, ki so v podobni krizi, zarisujejo na politični radar kot otoki nemira, redko videnega v času Vladimirja Putina.

Katalizator tega razburjenja poznajo tudi v drugih državah, od ZDA do Združenega kraljestva in celo Švedske: zdravstvo. Zdravniki in drugo bolnišnično osebje s tega območja so namreč pripravili proteste zaradi predsednikovih prelomljenih obljub o višjih plačah in ker klinikam grozi zaprtje. Podporo imajo v novem sindikatu, ta pa pri vodilnem kritiku Kremlja.

Kraji, kjer obljube o boljšem življenju zvenijo plitko

Podpora Putinu, ki je lani dramatično upadla, je po vsej državi trdna. Njegovo delo kot dobro ocenjuje več kot 60 odstotkov ljudi in za mnoge v Novgorodu še vedno ne more narediti ničesar narobe. Je pa zaradi strahu, da se nekateri deli prebivalstva, ki so bili tradicionalno zvesti oblasti, obračajo proti njej, po besedah dveh oseb, ki sta blizu predsednikovi administraciji, v ruski vladi že nastal preplah.

Medtem ko so bili protesti nekoč omejeni na velika mesta, so se zdaj pojavili v Putinovem zaledju – pogosto na nerodovitnih območjih, kjer obljube o boljšem življenju zvenijo čedalje bolj plitko. Po marca objavljenih statističnih podatkih za federacijo si nakupa dveh parov čevljev na leto ne more privoščiti več kot tretjina Rusov.

»V Rusiji imamo vse – naravna bogastva, izobraženo prebivalstvo,« pravi Dmitri Sokolov, 48-letni aktivist, ki je najbolj zaslužen za mobilizacijo nezadovoljnega zdravstvenega osebja v Novgorodski oblasti. »Težava je naše vodstvo – ker je pokvarjeno. Ljudje pa postajajo tega siti.«

Bolniki morajo s seboj prinesti rjuhe

V Okulovki, mestu z deset tisoč prebivalci, se je 15. marca letos okoli 500 ljudi zbralo na shodu, na katerem so javno obsodili oblasti in njihovo politiko »optimizacije« zdravstvenih storitev, ki si prizadeva za reze v zdravstvu in za zamrznitev plač zdravnikov in medicinskih sester. Mesečna plača člana reševalne ekipe in medicinske sestre znaša, kot smo se lahko prepričali ob nedavnem obisku, samo 10 tisoč rubljev. Sočasno, ko je potekal protest, ki je pri temperaturah pod lediščem trajal dve uri, je v mestnem Kulturnem domu potekal tudi koncert, namenjen praznovanju pete obletnice priključitve ukrajinskega Krimskega polotoka, vendar je privabil le peščico ljudi.

Šestdesetletni Juri Korovin je v okulovski bolnišnici, katere storitve so ogrožene, ker se oblasti osredotočajo na zagotavljanje zdravstvene oskrbe v večjem mestu Boroviči, še edini kirurg. Do lani so v njej delali štirje kirurgi, a so trije dali odpoved, od tega dva v marcu, ker sta odšla zaradi boljše plače v sosednjo administrativno enoto, Leningrajsko oblast.

»Vstopil sem in sestro vprašal, kakšna zdravila imamo na voljo. Odgovorila mi je: nikakršna,« je Korovin povedal 5. aprila v hotelski sobi v Okulovki, v kateri se zbirajo aktivisti. »Bolniki morajo s seboj prinesti svoje rjuhe.« Ker nimajo delujoče endoskopske opreme, je moral Korovin v drugi polovici prejšnjega leta odpreti bolnika, da je lahko ustavil krvavitev v njegovem želodcu.

Po nujno pomoč 50 kilometrov daleč

Toda Okulovka ni osamljen dogodek. V januarju je 200 ljudi protestiralo proti rezom v zdravstvene storitve v Šimsku, mestu s 3.500 prebivalci, prav tako v Novgorodski oblasti. V Saratovu, mestu na jugozahodu Rusije, so se prebivalci februarja zbrali na shodu proti zaprtju otroške bolnišnice. Demonstracije so sprožili tudi načrti, da bi smeti iz Moskve vozili v sosednje regije.

Sokolov se s svojim aktivističnim delom ta hip ne osredotoča samo na Okulovko, temveč tudi na kliniko v majhnem kraju Mošenskoje, od Okulovke oddaljenem približno 90 kilometrov vožnje po nevarno luknjičavih cestah. Sokolov, ki se preživlja s prodajo peči, pravi, da oblasti nadzirajo njegove komunikacije. Ko je prejšnji mesec obiskal kliniko, ki ji grozi zaprtje, ga je tam čakal varnostnik okrožnih zdravstvenih oblasti, da bi mu preprečil vstop vanjo.

Prvega marca letos so kliniki ukinili 24-urni delovni čas, zato bolniki v njej ne morejo več prenočiti. Zdaj je odprta od pol devetih zjutraj do petih popoldne, posledica tega pa je, da morajo prebivalci kraja Mošenskoje, kadar potrebujejo nujno pomoč, oditi v 50 kilometrov oddaljeno mesto Boroviči, drugo največje v Novgorodski oblasti, pravi Elena Serebrjakova. Triinštiridesetletnica je zaposlena v podjetju, ki deluje na področju električne energije, in se je Sokolovu pridružila pri njegovih prizadevanjih, da bi se zdravstveni delavci v kraju Mošenskoje vključili v sindikat Zdravniško zavezništvo.

Od skromne pokojnine še za taksi

Javni prevoz je nereden. Med krajema vozi samo en avtobus na dan. Poleg tega je v Mošenskoju le še eno reševalno vozilo, ki pokriva območje s 6.500 prebivalci. Zavezništvo pravi, da so bili prej štirje.

S tem najbolj izgubljajo ljudje, kot je 71-letni Valentin Fetodov, ki ima redko kožno bolezen. Od svoje pokojnine, ki znaša 12 tisoč rubljev na mesec, mora zdaj vsakič, ko mora iti k specialistu v Veliki Novgorod, prestolnico Novgorodske oblasti, odšteti 1.600 za plačilo taksija. Medtem ko dvigne hlačnico ter pokaže rdečo in krastavo kožo, pove, da mora sam plačati tudi za zdravila. Na vprašanje, ali misli, da bi protesti lahko kaj spremenili, odvrne: »Saj nima smisla. Ne verjamem več v nobeno stvar.«

Strah pred novimi sankcijami

Rusija je država s sto milijarderji, vendar v njej pod pragom revščine živi po državnih merilih 13 odstotkov prebivalcev, po mednarodnih merilih pa dvakrat toliko. Kljub vsej vojaški moči in položaju največje izvoznice energije na svetu, ki ju ima Rusija, je njeno gospodarstvo še vedno manjše od italijanskega ali kanadskega.

Putin je lani, ko se je potegoval za drugi mandat na položaju predsednika, obljubil zmanjšanje revščine v prihodnjih šestih letih za polovico. Toda ker se Kremelj zdaj zaradi strahu pred novimi sankcijami zahoda bolj osredotoča na to, kako milijarde, ustvarjene z dobički od nafte, prihraniti za hude čase, pride do navadnih državljanov bolj malo denarja. Da bi bilo še slabše, rast ruskega BDP po letu 2013 ni bila večja od nekaj več kot dveh odstotkov na leto.

»Ljudem so se 15 let njihovi prihodki povečevali, zdaj gredo stvari že pet let v nasprotno smer,« pravi Denis Volkov, analitik neodvisne agencije za raziskave javnega mnenja Levada iz Moskve. »Njihovo življenje se poslabšuje in nimajo nobenega upanja na boljšo prihodnost. Bomo na koncu kot Venezuela? Ne bomo. Vendar je nezadovoljnih čedalje več ljudi.«

Po izsledkih Fundacije za javno mnenje je bilo leta 2015 Putina pripravljenih voliti 75 odstotkov volivcev, sredi prejšnjega leta pa 45 odstotkov. Od takrat je njihov delež ostal približno enak. Njegov mandat poteče leta 2024.

Nepriljubljeni ukrepi za ene, priljubljeni za druge

Guverner Novgoroda Andrej Nikitin je del nove skupine zvestih Putinovih tehnokratov, ki jih je Kremelj razposlal po regijah, da v njih izboljšajo storitve in zmanjšajo nezadovoljstvo. Po njegovih besedah so težave v zdravstvu na njihovem območju kronične.

»Teh težav se zavedamo in vemo, da jih ni mogoče rešiti brez uravnoteženja proračunov zdravstvenega sistema,« je Nikitin 7. maja povedal po telefonu. »To pa je tudi tisto, kar počnemo. Zato moramo sprejeti ne najbolj priljubljene ukrepe. Toda končni cilj tega je čim bolj dostopno zdravstvo.«

Rusija porabi za zdravstvo okoli tri odstotke BDP, tretjino toliko kot zahodnoevropske države, v zadnjih šestih mesecih pa se poraba zanj, če jo uskladimo z inflacijo, zmanjšuje. Nikitin je marca kljub temu napovedal dva milijona rubljev vredno naložbo v posodobitev bolnišnice v Valdaju, območju v Novgorodu, kjer imajo Putin in njegovi sodelavci svoje nepremičnine.

Predsednik je obkrožen s slabimi ljudmi

V kraju Mošenskoje 65-letna upokojenka Galina Emilianova pripoveduje zgodbo o vztrajnem poslabševanju zdravstvene oskrbe. Njeno 73-letno taščo so septembra lani operirali zaradi akutnega vnetja slepiča, a so jo morali kirurgi čez nekaj dni spet odpreti in potem pred kratkim še enkrat – že tretjič v šestih mesecih.

Emilianova, ki živi z bolehnim možem v občinskem stanovanju, nima tople vode, plina ali kanalizacijskih priključkov. Za to, da je pred nekaj leti prišla do povezave s cevjo za mrzlo vodo, je, kot pravi, morala najeti 30 tisoč rubljev posojila, kar znaša toliko kot dve njeni mesečni pokojnini.

»Oblastem je malo mar,« pravi. »Grejo lahko v elitne bolnišnice, imajo denar in avtomobile. Grejo, kamor hočejo. Toda kam naj gremo mi, navadni ljudje?« Vendar Emilianova za svoj težki položaj ne krivi Putina. »Predsednik mi je všeč, seveda. Volila sem zanj. Gre za to, da zanj delajo slabi ljudje, sam pa ne more nadzorovati vseh.«

Ljudje čedalje bolj premagujejo svoj strah

Vodja opozicije Aleksej Navalni upa, da bo s svojo kampanjo pridobil dovolj političnega kapitala, da bo lahko osvetlil Putinove neizpolnjene obljube iz leta 2012, ko je obljubil, da bo do leta 2018 dvignil plače osmim milijonom zdravstvenim delavcem in učiteljem s formulo, povezano s povprečnimi regionalnimi prihodki.

Navalni se je povezal s sindikatom Zdravniško zavezništvo, ki ga vodi Anastazija Vasilijeva, okulistka iz Moskve, ki je od avgusta lani ustanovila več kot 20 njegovih regionalnih podružnic. Navalnijev Protikorupcijski sklad je na spletu za pomoč pri reševanju njihovega primera pri oblasteh zaprosilo okoli 10 tisoč ljudi iz vse Rusije – večina anonimno.

Vasilijeva pravi, da je glavna težava strah. Ko je krajevni aktivist Sokolov obiskal bolnišnico v Okulovki, se je v 15 minutah pojavila varnostna služba in poklicala policijo. »Oblasti poskušajo stvari zadušiti,« pravi Vasilijeva. »Zdravstveni delavci se bojijo, da jih bodo odpustili in jim odvzeli še zadnje sredstvo za preživljanje.«

Toda svoj strah premaguje čedalje več ljudi. Ko je lani decembra bolnišnica v Okulovki sporočila, da ukinja eno od treh ekip za prevoze z rešilnimi vozili, je Sokolov po njegovih besedah v manj kot 24 urah zbral 400 podpisov za peticijo proti tej odločitvi. Zdravstveno osebje, ki je del sindikata, je s prekinitvami protestiralo z belo stavko, alternativo navadni stavki, pri kateri se delo opravlja pretirano natančno po pogodbah in v skladu s predpisanimi urami.

Oleg Andrianov, 68-letni nekdanji policist in gasilec ter pisec protestnih pisem zaradi rezov v zdravstvu, podpira takšno ukrepanje. Pod političnim plakatom, na katerem se smeji mlada družina, oblečena v tradicionalna kmečka oblačila na polju pšenice, piše: »Enotna Rusija, družno s predsednikom.« Napis se nanaša na vladajočo stranko.

»Enotna Rusija, družno s predsednikom – proti ljudstvu,« pravi Andrianov, ko pokaže nanj. »Tako je to v resnici.«

© Bloomberg Businessweek

Pozabljene kraje v Rusiji razburjajo Putinove prelomljene obljube glede zdravstva
Foto: Andrey Rudakov/Bloomberg Businessweek
Bloomberg: združujeta se Fiat in Renault 3
10 ur
Že v ponedeljek bi družbi Fiat Chrysler in Renault lahko napovedali kapitalsko povezavo, so za Bloomberg razkrili neuradni viri blizu vrhu družb. Nissan za zdaj še ni vključen v dogovore,
Več ▼

Že v ponedeljek bi družbi Fiat Chrysler in Renault lahko napovedali kapitalsko povezavo, so za Bloomberg razkrili neuradni viri blizu vrhu družb. Nissan za zdaj še ni vključen v dogovore, združitev vseh pa bi pomenila nastanek avomobilskega giganta.

Na primarni ravni zdravstvenih storitev ne uporabi šestina zavarovancev
11 ur
Na primarni ravni zdravstvenih storitev ni izkotistila ena šestina vseh zavarovanih oseb, nobenih zdravil pa ne prejema dobra četrtina.To kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Več ▼

Na primarni ravni zdravstvenih storitev ni izkotistila ena šestina vseh zavarovanih oseb, nobenih zdravil pa ne prejema dobra četrtina.
To kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2018. Na primarni ravni lani ni javnih zdravstvenih storitev izkoristilo 354.328 zavarovanih oseb, na sekundarni ravni pa 868.684. Nobenih zdravil ni prejelo 556.318 oseb, 1.790.255 oseb pa ni prejelo nobenega medicinskega pripomočka. V obvezno zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji vključenih nekaj več kot 2,1 milijona ljudi. (STA)

Izvršno vodstvo DUTB jutri v polni sestavi 1
12 ur
Izvršno vodstvo DUTB bo od ponedeljka v polni sestavi, glavnemu izvršnemu direktorju Mateju Pircu se bosta namreč pridružila še izvršna direktorja Andraž Grum in Bojan Gantar. Gantar bo
Več ▼

Izvršno vodstvo DUTB bo od ponedeljka v polni sestavi, glavnemu izvršnemu direktorju Mateju Pircu se bosta namreč pridružila še izvršna direktorja Andraž Grum in Bojan Gantar. Gantar bo pristojen za upravljanje terjatev in lastniških naložb, Grum pa med drugim za poslovne analize in vrednotenje ter finance.

Pirc je ob tem spomnil, da mora Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) v omejenem času delovanja doseči ambiciozno zastavljene cilje. "Verjamem, da jih bomo s popolnjeno vodstveno ekipo in zavzetimi zaposlenimi dosegli in v celoti izpolnili svoje poslanstvo, to je maksimirali iztržek od prodaje premoženja, s tem pa povrnili državi kar največ denarja, ki ga je vložila v sanacijo bančnega sistema," je dodal.

Andraž Grum je doktor ekonomije, nekdanji upravljavec v Abanki, tudi njen nadzornik in nekdanji vodja upravljanja na Triglav DZU.

Bojan Gantar je diplomirani inženir strojništva, ima tudi izkušnje iz gospodarstva (Trimo, Hidria). Gantar je bil nekaj časa mišljen tudi za položaj glavnega izvršnega direktorja, a je to krmilo s koncem aprila prevzel Matej Pirc, ki je doslej to funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti. Grum in Gantar bosta zamenjala Andreja Prebila, ki je odstopil konec marca, in Jožeta Jaklina, ki so ga razrešili sredi aprila.