Manager
Draghi: evro je nepreklicen, razprava o njegovem obstoju lahko povzroči škodo
14.06.2018 15:49
Na tiskovni konferenci po zasedanju ECB je Draghi dobil tudi dve eksistencialni vprašanji v zvezi z evrom. V prvem vprašanju je novinarje zanimalo, kako komentira odnos populistov v Italiji do
Več ▼

Na tiskovni konferenci po zasedanju ECB je Draghi dobil tudi dve eksistencialni vprašanji v zvezi z evrom. V prvem vprašanju je novinarje zanimalo, kako komentira odnos populistov v Italiji do evra, drugo vprašanje pa se je nanašalo na pobudo skupine ekonomistov v Nemčiji, da bi morali poleg možnosti izstopa iz EU imeti tudi možnost izstopa iz evra.

"Evro je nepreklicen, ker je močan, ker ga ljudje želijo in ker nikomur ni v korist, da bi razpravljali o njegovem obstoju", je Draghi odločno stopil v bran evru. Če strnemo, je šef ECB Draghi v odgovoru na prvo vprašanje še dejal: Vsaka razprava je dobrodošla, pomembno pa je, da se razpravlja v okviru obstoječih pogodb. Pomembno je tudi, da s temi razpravami ne uničimo napredka, ki je bil dosežen z veliko odrekanja - nekaterim državam gre boljše že dlje časa, v nekaterih jim je ravno začelo iti na bolje. Na drugo, podobno vprašanje pa je nato odgovoril: "Ne splača se razpravljali o obstoju nečesa, kar je nepreklicno. Lahko povzroči samo škodo, in to v obeh smereh. To je to."

Trg sekancev: kotlovnic je vse več, cene zato rastejo
2 uri
V Energetiki Ljubljana, največjem porabniku lesnih sekancev pri nas, so ponovili razpis za nakup sekancev. Kaj se dogaja na trgu?
Na članek...

V ljubljanski Energetiki so 22. marca objavili razpis za nakup lesnih sekancev. Rok za oddajo ponudb je bil 24. april. Osem dni pred koncem razpisnega roka so rok za oddajo ponudb podaljšali do 4. maja. Osmega junija pa so objavili nov razpis, rok za oddajo ponudb je tokrat 20. maj.

Sekance uporabljajo v enem od treh blokov toplarne, njihova poraba pa je tolikšna, da je TE-TOL največji porabnik lesne biomase za energetske namene v Sloveniji.

Kaj se dogaja, so nam pojasnili v Energetiki Ljubljana, kjer na leto oziroma od oktobra do vključno maja potrebujejo okoli 1,11 milijona gigadžulov lesnih sekancev. Aprila so razpisali dvoletno potrebo po lesni biomasi oziroma 2,22 milijona gigadžulov. Zaradi povpraševanja po tako velikih količinah se je razpis nanašal na velike dobavitelje. Dejansko pa so s prvim razpisom dobili le približno polovico potrebnih oziroma razpisanih količin lesne biomase.

Zato so se odločili za drugi razpis. Jasno pa je, da je velikih ponudnikov na trgu trenutno premalo oziroma je povpraševanje po sekancih večje kot v preteklih letih. Zato so razpis ponovili z drugačnimi merili. Spremenili so jih predvsem pri zahtevi po količini dobav posameznega dobavitelja.

»Z zmanjšanjem lota bi radi privabili tudi razdrobljene proizvajalce lesne biomase, ki morda niso izpolnjevali količinskih pogojev iz prvega razpisa. Po drugi strani pa smo skrajšali ročnost razpisanih dobav z dveh let na eno leto, s čimer pripomoremo k obojestranskemu obvladovanju tveganja cenovnih nihanj biomase. To je bil tudi možen drugi razlog za delen neuspeh prvega razpisa, ki je bil razpisan za dobo dveh let,« so razložili spremembe v Energetiki Ljubljana.

V Energetiki pričakujejo, da bodo z novim razpisom pridobili zadostne količine lesne biomase za zadostitev potreb po sekancih v naslednji ogrevalni sezoni.

Kakšne pa so razmere na trgu sekancev?

»Razmere na trgu lesnih sekancev so zaradi poslovnega interesa poznane dobaviteljem bistveno bolje kot kupcem. Po informacijah, ki jih imamo, je v zadnjih dveh letih prišlo do razmaha gradnje kotlovnic na lesno biomaso tako na Hrvaškem kot tudi v Bosni, prirast takšnih kotlovnic pa je znaten tudi v Avstriji in Italiji. Tako okolje pomeni zaradi večjega povpraševanja pritisk na dvig cen oziroma povečanje proizvodnih zmogljivosti lesne biomase. Praktično se izkazuje bolj prvo, manj slednje,« so odgovorili v Energetiki Ljubljana.

Trg sekancev: kotlovnic je vse več, cene zato rastejo
(video, foto) Iskraemeco vstopa na avtomobilski trg
2 uri
V kranjskem Iskraemecu so odprli novo proizvodno linijo in napovedali nove usmeritve v poslovanju.
Na članek...

Kljub novostim pa se je Iskraemecova ponedeljkova predstavitev začela s spomini. "Veliko ljudi je bilo osuplih, ko je egiptovsko podjetje Elsewedy pred desetimi leti prevzelo Iskraemeco, številni v Sloveniji so bili šokirani," je uvodoma povedal glavni izvršni direktor skupine Iskraemeco Dieter Brunner.

Vendar pa je Iskraemeco s skupino Elsewedy dobil močnega industrijskega investitorja, ki mu je pomagal na nove trge in ga podpiral pri novih poslih. »To je bila dobra poteza za nas in za Elsewedy,« je zatrdil Brunner.

Da bi pripravili podjetje za prihodnost, smo ga morali preoblikovati, je nadaljeval izvršni direktor kranjskega podjetja. Iz dobavitelja izdelkov se je Iskraemeco preoblikoval v ponudnika celovitih rešitev pametnega merjenja. Še vedno izdelujejo hardver, a tudi programsko opremo in naprave za komuniciranje. Izdelujejo softver, ki povezuje na stotisoče števcev in analizira podatke.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

»S preoblikovanjem smo ustvarili tudi veliko kakovostnih delovnih mest, čisto delovno okolje ter povečali število belih ovratnikov in število delovnih mest v raziskavah in razvoju. Dobrim delavcem ponujamo možnost, da spoznajo posel, globalne trge in drugo. Smo eno od podjetij, ki zagotavljajo odlična delovna mesta,« je zatrdil Brunner.

Iskraemeco je drugi največji ponudnik pametnih merilnih rešitev na območju, ki vključuje Evropo, Bližnji Vzhod in Afriko, hkrati pa je največji na nemškem in nizozemskem trgu. Lani so zrasli za približno 30 odstotkov, podobno rast pričakujejo tudi letos. Pridobili so številne projekte za dobavo pametnih števcev v Evropi, na primer v Avstriji, na Nizozemskem pa tudi v Afriki v Kairu in Zimbabveju in drugod.

Lani so v Sloveniji in tujini prejeli številne nagrade za inovacije in za trajnostno poslovanje. Brunner: »Glede trajnostnega poslovanja veljamo za trendsetterja v naši panogi v Evropi. Smo tudi primer dobre prakse v evropskem krožnem gospodarstvu. To je dosežek za slovensko podjetje in za nas.«

V ponedeljek so odprli novo proizvodno linijo za izdelavo pametnih števcev. »To je prvi korak v industrijo 4.0,« je povedal novi glavni izvršni direktor Luis Goncalves.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kapaciteta nove linije je med 300 in 350 tisoč števcev na leto, namenjena pa je proizvodnji za nemški trg, je dodal izvršni direktor za finance Bahaa Abdullah. V eni izmeni bodo na liniji lahko izdelali 520 števcev. Nova linija je v celoti zasnovana in izdelana v Sloveniji, naložba pa je znašala slab milijon evrov.

Na nemškem trgu bodo kmalu prodali milijonti števec, pričakujejo, da jih bodo do konca leta prodali 1,2 milijona. Nemški trg je daleč najbolj zahteven. V Nemčiji veljajo višja varnostna merila kot kjerkoli drugje. Trenutni tržni delež Iskraemeca v največjem evropskem gospodarstvu je med 40 in 45 odstotki.

»Na trgu se soočamo z velikimi spremembami. Digitalna preobrazba bo vplivala tudi na nas,« je povedal Goncalves. »Vse bolj se pomikamo v internet stvari, v upravljanje podatkov, v podporo našim strankam pri vodenju procesov. Vse bolj bomo usmerjeni v ponudbo rešitev.«

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

»Vstopamo v e-mobilnost,« je napovedal Goncalves in razložil: »Vsak avto bo potreboval števec, ki pa ne bo samo števec, pač pa bo kombinacija opravil, kot so podpora polnjenju avtomobila, plačilo polnjenja in meritev porabe. To je povsem drugačen koncept. Če bi me danes vprašali, kako bo to delovalo, bi vam odgovoril, da ne vem. To je izziv.«

In naprej: »Avtomobilska industrija bo postala v treh do petih letih naša stranka. To bo za nas velika sprememba. Spreminjamo se iz proizvajalca števcev v ponudnika rešitev in gremo na povsem nove trge: avtomobilskega in v mikro omrežja: soseske in gospodinjstva, kjer bodo sami proizvajali elektriko.«

»Takšne stranke bodo potrebovale veliko podatkov, zbirali jih bodo števci in centri in te podatke bo treba upravljati.«

Iskraemeco je lani investiral 6,6 milijona evrov in ima največji razvojni oddelek v svoji panogi. Je eno redkih slovenskih podjetij, ki izdela celoten izdelek v Sloveniji. Lani so razvili 20 novih izdelkov, v prihodnje jih bodo še več, je napovedal Abdullah. Pred nekaj dnevi jim je agencija Bisnode dodelila kreditno oceno AAA, lanski dobiček podjetja pa je znašal sedem milijonov evrov, so še povedali v Iskraemecu.

(video, foto) Iskraemeco vstopa na avtomobilski trg
Vabilo k oddaji ponudb (OGLAS)
3 ure

POSLOVNO STANOVANJSKI KOMPLEKS V VERŽEJU

Predmet zbiranja ponudb predstavlja poslovno – stanovanjski kompleks v skupni velikosti 1.238,07 m2 s pripadajočim zemljiščem velikosti 2.043 m2. Kompleks se nahaja v naselju Veržej.

Kompleks je primeren za storitvene in trgovske dejavnosti, možna pa je tudi preureditev za namen nastanitve (apartmaji), saj so v bližini tako Moravske Toplice kot Terme Banovci.

Energetska izkaznica je pridobljena. Objekt je uvrščen v energijski razred G.

Na voljo samo celoten kompleks, prodaja po posameznih delih ni mogoča.

Podrobnejše informacije so na voljo v pripetem pozivu.

TRGOVSKI PROSTOR V OBJEKTU GLOBUS KRANJ

Zbiramo ponudbe za nakup trgovskega prostora na izjemni lokaciji v centru Kranja.

Trgovski prostor se nahaja v pritličju objekta Globus, ki mu pripadajo tudi skladiščni prostori v kleti objekta. Površina trgovskega dela znaša cca. 400 m2, skladiščnega dela pa cca. 200 m2. Dostop do skladiščnih prostorov je mogoč z dostavnim vozilom in neposredno iz trgovskega dela s transportnim dvigalom.

Trgovski prostor je primeren za neživilsko ali storitveno dejavnost in je vseljiv takoj.

Prodaja se samo celoten prostor, nakup posameznih delov ni mogoč.

Podrobnejše informacije so na voljo v pripetem pozivu.

Vabilo k oddaji ponudb
Naj vas poraba goriva ne vrže iz tira (PRO)
4 ure
Ali verjamete podatkom o uradni porabi goriva pri novih avtomobilih, potem pa v praksi le začudeno gledate, kako je to mogoče? Niste edini, vendar pa bo v prihodnje drugače.
Na članek...

Pravila varčne vožnje imate v mezincu: vozite tekoče in enakomerno, vaš slog vožnje je za čisto desetko, ob tem ste pozorni na tlak v pnevmatikah in s seboj ne vozite odvečne krame. Uradnim podatkom o porabi, ki so vas morebiti zavedli v katalogih in oglasih, pa se kljub temu ne približate niti v sanjah …

Brez panike, z vašo vožnjo ali avtomobilom gotovo ni nič narobe, le poraba je bila opravljena po umetnem laboratorijskem testu NEDC, ki ne izraža normalne porabe.

Nič več laboratorijskih testov

Že od leta 1992 ima vsak novi avtomobil v prodajnem katalogu navedeno uradno porabo goriva (za mesto, podeželje in kombiniran cikel) ter podatek o izpustu ogljikovega dioksida. In prav toliko let je tudi jasno, da podatkom ne gre verjeti oziroma jih je treba jemati z veliko rezerve – poraba goriva na sto kilometrov je tudi za več litrov večja od navedene. Proizvajalci so meritve izvajali v razmerah in po metodah, ki niso imeli veliko skupnega z resničnim prometom – za potrebe meritev so tudi preveč napolnili gume, različno izboljševali aerodinamiko, odstranjevali stranska ogledala …

Številke o porabi novih avtomobilov tako že dobri dve desetletji zavajajo kupce, vendar tudi na tem področju prihaja do sprememb. Protokol NEDC se namreč poslavlja, namesto njega bodo morali proizvajalci meritve opravljati po protokolu WLTP, ki je bolje prilagojen sodobnim časom in kaže realnejše številke pri porabi goriva.

Pri Oplu so na področju merjenja porabe goriva po sodobnih standardih prevzeli vodstvo. Kupcem so tako že na voljo podatki o porabi goriva, ki temeljijo na voznem ciklu WLTP, ki bo veljal v prihodnosti. Objavljanje podatkov za vozni cikel WLTP bo z zakonom obvezno od jeseni 2018.

Podatki o porabi bodo realnejši

Po protokolu NEDC so proizvajalci meritve opravljali pri dokaj nizki hitrosti, s počasnimi in nerealnimi pospeševanji ter zaviranji. Sama meritev je bila precej kratka, pri njej so bile določene točke prestavljanja v višjo prestavo.

Da bi bila poraba določena bolj realno, vozni cikel WLTP temelji na globalni statistični raziskavi dejanskih profilov vožnje. Tako vključuje štiri dele z različnimi povprečnimi hitrostmi, ki na splošno pomenijo profile uporabe po vsem svetu: nizek, srednji, visok in zelo visok del. Vsaka faza vključuje različne količine in stopnje pospeševanja, zaviranja, ustavljanja in podobno, ki odsevajo vsakdanje vozne situacije.

Pri novi meritvi WLTP, ki je občutno daljša, sta tako pospeševanje in zmanjševanje hitrosti bolj prilagojeni realnim razmeram, najvišja hitrost doseže 130 kilometrov na uro, pri merjenju porabe sta med testom tudi bolje določena temperatura in tlak v gumah. Med simulacijo mestne vožnje je ob tem manj stanja na mestu, kjer so avtomobilske tovarne precej stavile na tehnologijo ustavi/spelji.

Razlike med starim postopkom NEDC in novim WLTP

Testni krog:

NEDC – enoten

WLTP – dodatni dinamični del, ki bolje predstavlja realno vožnjo

Dolžina testa:

NEDC – 11 kilometrov

WLTP – 23,25 kilometra

Trajanje testa:

NEDC: 20 minut

WLTP: 30 minut

Povprečna hitrost:

NEDC: 34 km/h

WLTP: 46,5 km/h

Največja hitrost:

NEDC: 120 km/h

WLTP: 131 km/h

Način vožnje:

NEDC – dve fazi, 66 % v mestu, 34 % zunaj mesta

WLTP – štiri faze, skupaj 52 % v mestu, 48 % zunaj mesta

Temperatura:

NEDC – 20–30 stopinj Celzija

WLTP – 23 stopinj Celzija

Uradna poraba goriva in izpustov ogljikovega dioksida bo v prihodnje resda večja, vendar pa cikel WLTP veliko bolje izraža današnje dejanske razmere pri vožnji.

Ker novi vozni cikel WLTP upošteva situacije, ki so bližje vsakdanji uporabi, so pri Oplu uporabnikom že olajšali oceno dnevne porabe goriva njihovih vozil. Prvo vozilo, s katerim so izvedli meritve, je opel astra, v nadaljevanju leta bo še več modelov.

Naj vas poraba goriva ne vrže iz tira
Ko enoprostorci izgubijo domovinsko pravico
6 ur
Grandland X je največji Oplov športni terenec zadržane podobe, spodobne notranje prostornosti in s skoraj navdušujočim bencinskim trivaljnikom anemičnega zvena
Na članek...

Metamorfoza, ki so jo v zadnjem času opravili v dolgočasnem Rüsselsheimu, je presenetljiva in skoraj bliskovita: enoprostorci so izgubili domovinsko pravico, saj je ostala le še zafira, široko pa so odprli vrata športnim terencem. Poteza je smiselna, saj ti brutalno osvajajo trge. Zato je grandland X zadetek v polno.

Oznaka grand, torej velik, je ustrezna, saj je to največji SUV v ponudbi nemškega Opla, a s svojimi 447 centimetri še vedno ne med velikimi. Ima pa veliko skupnega s peugeotom 3008, pa ne zgolj zaradi tega, ker nemško avtomobilsko hišo lastniško obvladuje francoski PSA (Peugeot Citroën), temveč zato, ker oba nastajata v isti tovarni. In verjetno nimata skupne le osnove, temveč vsaj kakšen sestavni del in seveda tudi motor – če za marsikaj drugega ne vemo, ker pač ne povedo.

Kljub tej sorodniški navezi, v kateri je tudi nekaj pelina (recimo razočaranje ali vsaj trditev PSA, da so nekateri Oplovi motorji tehnološko manj sodobni, kot je bilo to povedano pred nakupom oziroma združitvijo), pa sta si avtomobila po svojem nastanku različna kot dan in noč: 3008 je obdržal ime oziroma oznako, a se iz enoprostorca prelevil v športnega terenca ali vsaj križanca, grandland X pa je povsem novo avtomobilsko dete in seveda športni terenec.

Ni 4 x 4, le intelligrip

Čeprav je Opel nemška avtomobilska tovarna, je zaradi svoje zgodovine – skoraj devetdeset let je bil del ameriškega General Motorsa – nedvomno manj germanski. Toda v oblikovnem smislu se je grandland X zatekel v znano zavetje nemške oblikovalske šole: nič posebej presunljiva zunanja oprava, nič latinskega šarma, a veliko racionalnosti. Če znova naredim primerjavo s peugeotom 3008, je razlika (znova) očitna: »nemec« precej običajen in oblikovno predvidljiv, »francoz« nekonvencionalen in skoraj drzen. Povsem verjetno je, da se tako delijo oziroma ločijo tudi kupci, čeprav je to precej tvegana domneva.

Ko terenci še niso imeli pridevnika športni, je bilo v njihovem rojstnem listu zapisano veliko resno terenskega: stalen ali pozneje priklopljiv štirikolesni pogon, pa mehanske (ali pozneje elektronske) zapore diferencialov, pri najbolj klenih še reduktor pogonske mogoči. Vse to je pri današnjih SUV bolj ali manj zgodovina, vsaj pri večini. Velja tudi za grandlanda, ki ima v svojem »imenu« oznako X. Ta zavaja, saj nekako namiguje na 4 x 4, a ta opel tega nima.

Ima pa intelligrip (opcijsko), ki deluje v navezi s stabilizacijskim ESP in prednjim pogonom, pri čemer v določenih voznih okoliščinah izboljša oprijem pogonskih koles. Torej je grandland športni terenec bolj ali manj uglajenih cest, nekaj večja oddaljenost trebuha od tal pa ni garant resnejših terenskih preizkušenj – enako kot to velja za devetdeset odstotkov njegovih konkurentov …

Znotraj je grandland bolj ali manj klasik, kar velja predvsem za armaturo, ki je kar spretna mešanica analognega in digitalnega. To povzroča manj zadrege pri starejših in morda manj navdušenja pri mlajših. Čisto prava je postavitev večopravilnega zaslona na dotik, ki ne štrli iz armature kot Eifflov stolp in nima dimenzij televizorja iz prospekta Big Banga.

Ergonomsko vse štima, udobnostno tudi, a kakšnega izjemnega razkošja seveda ni; zadaj je za dva običajna povsem sprejemljivo, za tretjega seveda precej manj. Ni nujno, da je to za vse pomembno, a drži, da ima prtljažnik razmeroma visok nakladalni rob in da se nazaj vidi precej skromno. To so sedaj – ali že nekaj časa – kronične bolezni sodobnih avtomobilov vseh vrst in športni terenci niso izjema.

Prtljažnik je volumensko soliden – od najmanj 514 do največ 1.652 litrov –, a se zdi, da v tem pogledu več dobiš pri hišni in karavanski astri. Je pa uporabna trda in trdna polica, ki jo je mogoče nastaviti v dva položaja. Ko je v zgornjem, je njena površina povsem poravnana s površino zloženih zadnjih sedežev, ki jih, to le mimogrede, precej preprosto zložiš tudi iz prtljažnika.

Tisti, ki imajo majhne ali malo manj majhne otroke in nerodne starejše, bodo cenili zlahka čistljive preobleke sedežev, voznik pa morda zasilno rezervno kolo namesto sodobnih »kitov«. Ti so super pripomoček dvesto metrov od vulkanizerja in sredi urbanega dopoldneva, zelo problematični pa v deževni noči, nabito polnem prtljažniku in s kupom sitnih potnikov na krovu.

Motorček, ki je motor

Grandland pri agregatih ne ponuja kakšne široke izbire – en dizel in en bencinar. Prve besno preganjajo in jim morda grozi izumrtje, drugi so vse bolj »in«, čeprav v okoljskem in še kakšnem drugem smislu še zdaleč niso brez greha. Bencinski trivaljnik z litrom in dvema decilitroma gibne prostornine se v oplu oglasi z značilnim zvokom in ena prvih idej je, da bi ne bil velik greh, ko bi to nekoliko rezko in anemično oglašanje oplemenitili s kakšnim baritonom.

Vendar ni sporno: 95 kilovatov oziroma 130 konjskih moči pri 5.500 vrtljajih v minuti (navora je za 230 newtonmetrov) se v tem SUV izkaže za skoraj navdušujoče živahnih in hkrati prožnih, pri čemer je res, da je grandland kljub svojemu imenu s 1.275 kilogrami precej daleč od težke kategorije. Svoje naredi podvozje, ki ni pregrobo, nagibanje oziroma pokimavanje tega športnega terenca je v sprejemljivih in pričakovanih odmerkih, povprečna poraba okoli 7,5 litra pa davek skromni gibni prostornini. Ni pretirano – motor je izstopajoči del tega avtomobila.

Grandland je uravnotežen avto v skoraj vseh pogledih. Nima izrazitih minusov in tudi ne takšnih plusov. Bil bi tržno uspešnejši, ko tovarna iz Rüsselsheima ne bi bila tako pogosto na prvih spletnih in časopisnih straneh. Stabilno lastništvo je prvi pogoj dobrega posla. Tudi pri avtomobilih.

Foto: Miloš Milač

Ko enoprostorci izgubijo domovinsko pravico
Pošiljanje paketov in palet bi moralo postati bolj podobno kupovanju letalskih kart
6 ur
Če lahko prek spleta rezerviramo hotelsko sobo ali kupimo letalsko karto v treh klikih – zakaj je to pri naročanju kurirskih storitev pogosto znanstvena fantastika?
Na članek...

Manjša podjetja imajo pogosto opravka s sorazmerno počasnimi, dragimi in nezanesljivimi logističnimi storitvami. Iskanje primernih logističnih storitev in priprava pošiljk z izdelki sta lahko za številna mala podjetja in podjetnike precej stresno opravilo.

Manjši poslovni uporabniki, denimo, potrebujejo od 30 do 45 minut za analizo in primerjavo cen, izbiro kurirja in spletno rezervacijo storitve za pošiljanje paketov oziroma palet v tujino, je pokazala raziskava podjetja Eurosender. Če upoštevamo povprečno urno »postavko« lastnika podjetja v Sloveniji (pri okoli 50 evrih), strošek spletne rezervacije (brez stroška pošiljanja) ni zanemarljiv. Znaša namreč med 25 in 37 evri.

Logistika pomeni od 10 do 15 odstotkov stroška končnega izdelka

Takšna neučinkovitost pomeni, da izdelki postanejo dražji, podjetja pa so manj konkurenčna. Logistika namreč pomeni pomemben del – od 10 do 15 odstotkov – stroška končega izdelka, izdelanega v Evropi. Za večjo učinkovitost logističnih storitev je zato treba temeljito prenoviti zaledne sisteme, da bodo zadovoljevali potrebe in zahteve uporabnikov (v tem primeru manjših strank). Še zlasti ob dejstvu, da vse več evropskih podjetij trgovine odpira tudi na spletu, spletna prodaja pa bo do leta 2022 predvidoma rasla sedem odstotkov na leto, kažejo podatki Statiste.

Logistični oziroma nabavni procesi so res zapleteni in prepleteni (posebno v Evropi, kjer vsako leto podjetja sem in tja pošljejo na milijarde paketov in palet), vendar bi moral sistem kljub temu postati bolj prijazen in prilagodljiv za manjše uporabnike. Če lahko prek spleta rezerviramo hotelsko sobo ali kupimo letalsko karto v treh klikih – zakaj je to pri naročanju kurirskih storitev pogosto znanstvena fantastika? Če lahko prikličemo prijaznega in usposobljenega strokovnjaka za pomoč uporabnikom pri Amazonu v manj kot minuti – zakaj je treba na odgovor, kako vključiti neodzivno sledilno številko, čakati tudi več ur? Možnih težav je lahko še veliko, med drugim nepreglednost informacij in cen. Te pogosto ne vključujejo dodatnih stroškov, kot sta davek ali doplačilo za gorivo.

Večja pogajalska moč za male uporabnike

Pa poglejmo, kakšna bi lahko bila »popolna« logistična izkušnja manjšega podjetnika. Vzemimo, denimo, Mojco iz Kranja, ki se ukvarja z izdelavo butičnega mila. Pred nekaj meseci je zagnala spletno trgovino in počasi pridobiva redna naročila. Tokrat mora h kupcu v London poslati 10-kilogramski paket. Ker je podjetnica in povsod išče poti za optimizacijo poslovanja, se Mojci kot manjši poslovni uporabnici najprej splača preveriti ponudbo na spletnih logističnih platformah. Te platforme združujejo povpraševanje Mojci podobnih uporabnikov, pridobijo večjo pogajalsko moč, s tem pa nižje cene pri kurirjih. Cene so tudi končne (ni skritih taks ali davkov) in običajno instantne (podjetja, ki razvijajo tovrstne platforme, imajo na voljo podatkovne baze z več kot sto milijoni cen, ki jih lahko prikličejo v nekaj sekundah).

Tri minute za izbiro zanesljivega kurirja

Platforme – v Evropi so vodilne Eurosender, PackLink, in Parcel2go – so večinoma zasnovane tako, da je vnos podatkov preprost in pregleden. Če uporabnik ni prepričan, ali so informacije pravilno zapisane (to se pogosto dogaja pri poštnih in telefonskih številkah), mora platforma vsaj predlagati primeren format ali pa omogočiti avtomatizirano verifikacijo podatkov – in to v realnem času. Prek tovrstnih posrednikov lahko Mojca skrajša čas za izbiro ugodnega in zanesljivega kurirja na tri minute ali manj – občutno bolj prijazno in učinkovito od tradicionalnega klicanja in pošiljanja elektronskih sporočil ter ročnega zbiranja ponudb.

Mojca seveda ni strokovnjakinja za logistiko, ne pozna razlike med zbirnimi prevozi ali prevozi FTL (polnimi tovornjaki). Tega ji tudi ni treba poznati; zanima jo zgolj, da bodo izdelki prišli do njenih strank v doglednem času, po čim bolj ugodni ceni in – brez poškodb. Naloga logističnega podjetja je, da Mojco seznani s tem, kako naj primerno zapakira in zavaruje pošiljko – in to ne v obliki »100-stranskega« PDF-priročnika, ki ga v resnici redki odprejo, skoraj nihče pa prebere. Navodila morajo biti zgoščena in vizualno privlačna. Zelo dobro se denimo obnesejo kratki interaktivni tečaji, videi, animacije in slike. Vse to je ključno, da pošiljatelj pravilno odda pošiljko, s tem pa poveča možnosti, da paket ali paleta prispe na cilj pravočasno in v enem kosu.

Logistična podjetja tudi sicer vlagajo milijarde evrov v optimizacijo procesov, posebno na delovno intenzivnih procesih, kot sta skladiščenje in prevoz »zadnjega kilometra« do vrat naslovnika. Samodejno nalaganje in raztovarjanje v skladiščih, recimo, ni nič novega, medtem ko bolj napredna podjetja voznike opremljajo s posebnimi očali, s katerimi zaposleni pridobijo več informacij o okolici, s čimer so – vsaj v teoriji – bolj učinkoviti pri delu. Od uvedbe bolj »futurističnih« inovacij – denimo dronov dostavnikov ali samovozečih tovornjakov, smo sicer še precej oddaljeni, vendar lahko v prihodnjih petih do desetih letih pričakujemo množično uporabo različnih polavtonomnih vozil in robotov, ki se bodo vozili po pločnikih.

Več kot 90 odstotkov pošiljk pride do cilja brez težav, vendar to zaradi velikosti logistične industrije pomeni, da se vsak dan na tisoče podjetij in posameznikov vseeno sprašuje, kaj se je zgodilo z njihovim paketom ali paleto. V takem primeru je upravičeno pričakovati odzivno uporabniško pomoč – po e-pošti, telefonu ali pogovora prek aplikacije. Podjetnik ali podjetnica potrebuje hitre in natančne podatke o stanju pošiljke, da lahko obvesti svoje lastne stranke. Dobra poprodajna podpora za manjše uporabnike je v logističnem svetu danes sicer še redkost.

Nove tehnologije in avtomatizacija procesov

Razvoj in uvedba celovitih rešitev za panogo, v kateri sodelujejo številni med seboj odvisni deležniki, ki v večini primerov uporabljajo stare zaledne sisteme, sta zahtevna. Vendar je podobno pred leti veljalo za širši turistični sektor. Nato pa so številna spletna (in »stara«) podjetja upoštevala zahteve trga in ustvarila bolj prijazno in pregledno panogo.

Če želijo logistična podjetja uspešneje zadovoljevati potrebe majhnih podjetij (in biti pri tem še vedno dobičkonosna), bodo morala uvesti nove tehnologije in poslovne modele, ki omogočajo avtomatizacijo procesov. In to ne zgolj na ravni uporabnika (naročanje storitev prek spletna), ampak tudi pri prevozu, sledenju in pomoči ob najpogostejših težavah, kot so zastoji, napačni naslovi ali poškodbe.

Tisti logisti, ki bodo to razumeli ter pametno in resno stopili v temeljito avtomatizacijo, bodo zmagovalci v segmentu malih in srednjih podjetij – preostali pa se bodo verjetno zelo težko obdržali nad gladino.

___________________________

Tim Potočnik je soustanovitelj podjetja Eurosender.

Pošiljanje paketov in palet bi moralo postati bolj podobno kupovanju letalskih kart
Kombinacija z dna je pravzaprav kombinacija za vrh
7 ur
Test: peugeot 3008 puretech 130 allure – razmeroma velik enoprostorec z majhnim 1,2-litrskim turbomotorjem in bogato opremo je posrečena kombinacija. Za dobrih 23 tisočakov ponuja vse, tudi varčnost, zanimiv zvok motorja in dovolj motorne sape.
Na članek...

Očetje prvih terencev se danes najbrž obračajo v grobu. Najprej so jim snovalci vzeli robustnost, nato štirikolesni pogon, za konec pa še dizelske motorje, bencinarje pa so nadomestili z mlinčki. Še pred desetletjem bi tudi sam ob takšni kombinaciji vsaj poškilil z očmi ali pa zamahnil z roko. Danes je drugače. Predvsem zato, ker so sodobni športni terenci pravzaprav tekmeci običajno zasnovanim avtomobilom, s pravimi terenci niti ne želijo niti ne morejo tekmovati. Za vse drugo je poskrbel razvoj tehnike.

Zgoraj opisano kombinacijo namreč v obliki qashqaia 1,2 turbo s pridom uporabljamo doma. Nekaj podobnega pa nam je ponudil tudi testni peugeot 3008 puretech130 allure. Torej kompaktni športni terenec, ki kaj drugega kot prednji pogon sploh ne ponuja.

Preizkusili smo ga z osnovnim 1,2-litrskim turbotrivaljnikom, natanko takšnim, kakršnega ima opel grandland X (o njem podrobneje jutri). Je pa stroj seveda francoski, ne nemški.

Njegova prostornina sicer ne obljublja prav veliko, v praksi pa se izkaže prav odlično. Majhnost nadomesti turbopolnilnik, ki največji navor že pri 1.750 vrtljajih dvigne na 230 newtonmetrov, zato s sicer razmeroma skromno maso 1.325 kilogramov za 4,48 metra dolg SUV motor opravi skoraj igraje. Odločno se odziva že v globinah motornih vrtljajev.

Voznik kljub dolgim prestavnim razmerjem hitro lahko zatakne peto ali šesto prestavo in se lahkotno vozi z dva tisoč vrtljaji v minuti, v tem primeru pa stroj pije le 5,5 litra bencina na sto kilometrov (tovarniško povprečje je 5,1 litra). Obtežen avto, klanec ali preprosto hitrejši tempo pa zahteva težjo nogo; motor pri štirih tisočakih dobi dodaten zagon in zanimiv, vselej zelo tih, trivaljni zvok, ki je prej kot ropotu podoben komaj slišnemu žuborenju. Poraba raste premo sorazmerno s težo desne noge. A zaradi zadostne zaloge moči in navora brez težav dosegate povprečje pod osmimi litri.

Prednost stroja je tudi nizka masa, zato je bencinski 3008 bolje uravnotežen kot dizelski. Poleg tega je turbobencinar kljub sodobni tehniki še vedno cenejši kot dizelski stroj. S precej bogato opremo allure stane 24.714 evrov, enako opremljen turbodizel (novi 1,5-litrski motor z enako močjo) pa natančno 1.870 evrov več. A to so cene na ceniku. Z upoštevanim popustom 3008 puretech 130 allure stane 23.590 evrov, pogoj za to ceno pa je financiranje s hišnim lizingom.

Kakšne so zmogljivosti in poraba novega dizelskega motorja, nam še ni uspelo preizkusiti. A v teoriji velja, da se dizelski stroj pri zmernem številu prevoženih kilometrov ne splača. Poleg tega se vsaj z vidika zmogljivosti in prožnosti na področju, kjer so bencinarji še pred petimi leti zaostajali za prožnimi dizli, majhnemu bencinskemu stroju ni treba skrivati.

O 3008 lahko zapišemo, da je eden bolj posrečenih SUV na trgu, saj uspešno združuje prostornost, udobje in zelo dobre cestne vozne lastnosti ter dobri vsebini dodaja tudi drzen dizajn karoserije in armaturne plošče, ki objema voznika. V dizelski različici je premagal osem neposrednih tekmecev PRIMA testa, ki ga pripravljamo skupaj s šestimi slovenskimi mediji. Tu je še podrobnejši opis 3008 z dvolitrskim turbodzelskim motorjem s 110 kilovati ali s 132 kilovati v različici GT.

Foto: Miloš Milač

Kombinacija z dna je pravzaprav kombinacija za vrh
Notarji različno overjajo podpise na kupoprodajnih pogodbah za nepremičnine
8 ur
Nadaljujemo zgodbo o zmedi, ki jo je na nepremičninski trg prinesel 93. člen novega gradbenega zakona.
Na članek...

Pred tednom dni smo v članku Le inšpektor odloča, katerih nepremičnin se ne sme prodajati pisali, da je med notarji in nepremičninskimi družbami veliko nezadovoljstva sprožil 93. člen o nepremičninskem posredovanju, ki prepoveduje prodajo tistih nepremičnin, za katere je gradbeni inšpektor ugotovil neskladnost stavbe z gradbenim dovoljenjem in to vpisal v zemljiško knjigo.

Sicer smo zadevo pomirili s tolmačenjem ministrstva za okolje in prostor. Po njihovi razlagi morajo notarji in nepremičninske družbe pogledati v zemljiško knjigo in če zaznambe inšpektorja ni, se lahko posel normalno izvede. Kljub obrazložitvam ministrstva pa zaradi omenjenega 93. člena na trgu vlada precejšnja zmeda, saj so notarji pri overovitvah podpisov na kupoprodajnih pogodbah ravnali različno.

Opomba o ničnosti pogodbe

Najprej o tem, kako te spremembe zaznavajo v nepremičninskih družbah. Eden izmed nepremičninskih agentov, ki ne želi biti imenovan, trdi, da imajo notarji navodilo, da morajo pri overovitvi podpisov na kupoprodajnih pogodbah, ob katerih ni priloženo uporabno dovoljenje, pripisati, da je prodajna pogodba nična, če gradnja ni skladna z gradbenim dovoljenjem. Zaradi tega naj bi banke ustavile financiranje, kar lahko povsem zamrzne nepremičninski trg.

Če na primer gradbeni inšpektor tudi nekaj let po sklenitvi posla ugotovi, da je objekt neskladen z gradbenim dovoljenjem in to vpiše v zemljiško knjigo, lahko posel postane ničen, kar bi pripeljalo do veliko zapletov. V skrajnem primeru bi objekt porušili, prodajalec bi moral kupcu vrniti kupnino, kar pa je po mnenju slovenskih pravnikov nedokončana zgodba. Banke bi tudi ostale brez zavarovanja hipotekarnega posojila.

Notar preveril zemljiško knjigo

V praksi stvar ni tako zaostrena, kot to opisuje omenjeni neimenovani nepremičninski agent. V uredništvu smo pridobili potrdilo o overitvi podpisa za nepremičninsko kupoprodajno pogodbo, sklenjeno pred dobrim tednom dni. Notar je res dodal opombo in v njej zapisal, da je preveril, ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi, kot to določata 93. in 94. člen gradbenega zakona. Notar je v potrdilo o overovitvi podpisa zapisal, da zaznamba o prepovedi ni zapisana in da podatka o izdanem gradbenem dovoljenju ali o neskladni gradnji ni. Podpisa sta bila overovljena, posel pa sklenjen.

Notar je tako deloval v skladu z obrazložitvijo ministrstva za okolje in prostor. Po njihovem mnenju se promet ne sme opraviti le za tiste nepremičnine, za katere je gradbeni inšpektor ugotovil neskladno gradnjo in ugotovitve vpisal v zemljiško knjigo.

V Ljubljani skoraj vse po starem

Notarji pri overjanju podpisov na kupoprodajnih pogodbah res preverjajo, ali je v zemljiški knjigi vpisan zaznamek gradbenega inšpektorja. Če zaznamka ni, to navede v potrdilu o overovitvi in normalno overovi podpisa. Prav tako Klemenčič ne zaznava, da bi banke kakorkoli omejevale financiranje nakupa nepremičnin.

V Kranju precej drugače

Povsem drugačne izkušnje imajo v Kranju. Thomas Krelj, direktor kranjske nepremičninske agencije Fesst, pravi, da notarji pri overovitvi podpisov od njih zahtevajo uporabno dovoljenje za nepremičnine, ki so v kupoprodajni pogodbi predmet nepremičninskega posla. Če uporabnega dovoljenja ni, podpisov na pogodbah ne overijo, zato se posel ne more speljati.

»To je za nas velika težava,« pravi Krelj, ki opozarja, da starejše hiše in tudi večstanovanjske stavbe nimajo uporabnih dovoljenj. Pravi še, da je velika večina stanovanj skladna z gradbenim dovoljenjem, ki je bilo izdano. Veliko težav pričakuje pri prometu s hišami, ki so jih lastniki predelovali po svoje. Prav tako je veliko vprašanje, kaj bo s stanovanji v tistih večstanovanjskih stavbah, katerih lastniki so podstrešja preuredili v stanovanja. »Tako je v gradbenem dovoljenju lahko zapisano, da ima stavba 23 stanovanj, vendar jih je trenutno 25, saj sta dve stanovanji nastali s preureditvijo podstrešja,« poudarja Krelj in dodaja, da so današnje omenjene prakse, predvsem zaradi nedoslednosti pri nadzorovanju in preprečevanju črnih gradenj, povsem neživljenjske. Koliko bi to lahko zavrlo promet s kranjskimi nepremičninami, ne more napovedati.

Notarji odklanjajo vsakršno odgovornost

Na Notarski zbornici Slovenije niso konkretno odgovorili na vprašanje, ali imajo notarji res navodilo, da morajo pri overitvi podpisov na kupoprodajni pogodbi zapisati, da je prodajna pogodba nična, če gradnja ni skladna z gradbenim dovoljenjem. Niso nam odgovorili niti, ali so notarjem za te primere izdali kakšno drugo navodilo. Nam je pa predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj pisno odgovorila, da je njihova zbornica že lani dala pobudo za spremembo gradbenega zakona in spornega 93. člena, ki določa posebno obveznost za notarje, vendar državni zbor sprememb ni potrdil.

Zbornica opozarja, da notarji z vpogledom v potrdilo, ki bi ga izdal matični organ, ne morejo preveriti, ali je za določen objekt gradbeno dovoljenje potrebno ali izdano. Ta vpogled bi moral imeti pravno lastnost potrdila iz javne evidence. Zato bodo notarji iz načel skrbnega ravnanja in opozorilne dolžnosti stranke opozarjali na pravne posledice iz 93. člena gradbenega zakona, če za objekt ni izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano. »Notarji nismo gradbeni strokovnjaki, da bi lahko drugače preverjali izdajo gradbenih dovoljenj, če so predpisana,« pravi Sonja Kralj in poudarja, da so zaradi neustreznih javnih evidenc za preverjanje, ali je za določen objekt potrebno gradbeno dovoljenje, notarji državne organe, med drugim tudi ministrstvo za okolje in prostor, že opozorili, da bo od začetka veljavnosti gradbenega zakona sklepanje nepremičninskih poslov zelo oteženo in celo tvegano, pri čemer notarji ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Banke so tiho

Na slovenske banke, ki ponujajo stanovanjska posojila, smo naslovili vprašanje, ali so zaradi omenjenega 93. člena res spremenili pogoje financiranja nepremičnin. Odgovorili so le v dveh. V Novi ljubljanski banki so nam odgovorili, da pogojev za odobritev stanovanjskih posojil niso spremenili. Enako so odgovorili tudi v Novi KBM.

Iz banke UniCredit so sporočili, da ne zaostrujejo pogojev odobravanja stanovanjskih posojil in ne zahtevajo dodatne dokumentacije. Tudi doslej so kot pogoj za odobritev posla zahtevali pravnomočno gradbeno dovoljenje, kjer ga ni bilo mogoče pridobiti, pa so zahtevali uporabno dovoljenje.

Precej bolj izčrpni pa so v banki Sparkasse, kjer pravijo, da skladno z veljavnim gradbenim zakonom za vse nepremičnine, ki so bile zgrajene v obdobju od leta 1968 do uveljavitve gradbenega zakona, zahtevajo predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. To zahtevajo tudi za stanovanja v večstanovanjskih stavbah. Za večstanovanjske stavbe, zgrajene po letu 1998, zahtevajo tudi predložitev pravnomočnega uporabnega dovoljenja. Prav tako banka zahteva predložitev pravnomočnega uporabnega dovoljenja za vse objekte, ki bodo zgrajeni na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih po uveljavitvi novega gradbenega zakona.

Notarji različno overjajo podpise na kupoprodajnih pogodbah za nepremičnine
Najbolj brani članki danes
9 ur
1. Furs spet nad normirance: tokrat so na udaru IT-podjetja2. Dražbe od Istre do Dalmacije: 25 apartmajev in hiš na hrvaški obali3. Se bosta bencin in dizel v torek pocenila?4. Prejemki trojice
Več ▼

1. Furs spet nad normirance: tokrat so na udaru IT-podjetja

2. Dražbe od Istre do Dalmacije: 25 apartmajev in hiš na hrvaški obali

3. Se bosta bencin in dizel v torek pocenila?

4. Prejemki trojice glavnih direktorjev DUTB 559 tisoč evrov, stroški odvetnikov 1,3 milijona

5. Leto po slovenski ICO-noriji: Kdo lahko že kaj pokaže in kdo je samo kuril denar

6. Še ena slaba novica za družino Janković: razveljavljena tudi prisilka Electe Holdinga

7. Mala pošast za gospodične

8. V osebnem stečaju izvršitelj, ki je svetoval v propadli cerkniški zadrugi Krpan

9. Programerjem raje korenček kot palico

10. Top službe - ICAO išče šefa financ; zaposlujejo tudi Pipistrel, Telekom Slovenije, Perutnina Ptuj, DUTB, Radenska in še 15 podjetij

Naslovne zgodbe Financ
9 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Kako so se na lestvici TOP 101 izkazala podjetja iz transporta in logistike
10 ur
Na lestvici TOP 101 največjih podjetij najdemo devet transportno-logističnih podjetij, na lestvici TOP 101 najboljših pa zgolj skromnih pet
Na članek...

Dars je sicer infrastrukturno podjetje, vendar ker so njegovi prihodki povezani s prometnimi tokovi, ga praviloma uvrščamo med transportne družbe. Lani so dosegli rekordni prihodek, kar 442 milijonov evrov, to je 19 odstotkov več kot leto prej. Ustvarili so tudi rekorden dobiček – več kot 141 milijonov evrov, to je 38-odstotna rast. Rast čistih prihodkov je delno posledica približno petodstotne fizične rasti prometa na naših avtocestah, največji del rasti pa je posledica višjih cestnin za tovorni promet. S cestninjenjem tovornjakov je lani Dars zbral kar 59 milijonov evrov več kot leto prej, to pomeni 31-odstotno rast. S prodajo vinjet so ob nespremenjenih cenah zbrali za šest odstotkov več. Stroški poslovanja so se lani okrepili za tri odstotke, kar pomeni, da so rasli nekoliko počasneje kot prihodki.

Letos na pol milijarde prihodkov?

Prihodki lepo naraščajo in obstaja velika verjetnost, da bodo letos presegli pol milijarde evrov. Fizični promet narašča, hkrati pa je še nekaj drugih razlogov za rast. Na Darsu so aprila letos po desetletnem zavlačevanju uvedli elektronsko cestninjenje za tovorna vozila, s tem bodo učinkoviteje pobirali cestnino za tovorna vozila na celotnem avtocestnem omrežju (po uradnih ocenah bi morali pobrati 8,5 odstotka več), hkrati pa so ob uvedbi dvignili cestnine tovornjakom, v povprečju za tri odstotke. Iz tega lahko tudi sklepamo, da doslej tovornega prometa nismo ustrezno cestninili in da smo milijone spuščali mimo cestninskih postaj.

Naložbena hibernacija

Ob hitri rasti prihodkov in dobička ter kopičenju gotovine na računih – depoziti dosegajo približno pol milijarde evrov – se postavlja vprašanje, zakaj Dars hitreje ne gradi novih odsekov ali hitreje ne odplačuje dolga, ki ga je za 2,5 milijarde evrov, za kar plačuje 40 milijonov evrov obresti. Letos bodo sicer zrušili približno polovico cestninskih postaj in končali odsek Draženci–Gruškovje, ki je v gradnji že tri leta, čeprav gre zgolj za 13-kilometrski odsek. Od leta 2010 niso zgradili nobenega novega odseka. Letos bi morali začeti gradnjo druge cevi predora Karavanke, izvajalca naj bi morali izbrati te dni.

Pošta Slovenije: rast pri paketih in logistiki

Letos na Pošti Slovenije načrtujejo, da bodo prihodke skupine povečali za pet odstotkov, na 255,9 milijona evrov, dobiček pa na 11,5 milijona evrov. Rasli bodo predvsem pri paketnih, logističnih in informacijskih storitvah. Pošta zdaj s prenosom pisem še vedno ustvari največ, kar 67 odstotkov prihodkov, s paketnimi storitvami in hitro pošto 13 odstotkov, s preostalimi storitvami 11 odstotkov in devet odstotkov s finančnimi storitvami. Najbolj so upadli pri finančnih storitvah, kar za 34 odstotkov. Na področju logističnih storitev in dostave paketnih pošiljk dodatno zaposlujejo, v matičnem podjetju je bilo konec prejšnjega leta 5.688 zaposlenih. V vodstvu Pošte napovedujejo, da je v njihovi strategiji tudi rast s potencialnimi nakupi logističnih in distributerskih družb. Med drugim je pričakovati njihovo ponudbo za nakup Intereurope, ki je od marca letos spet uradno naprodaj.

Luka Koper: kaj bo prinesel rebalans?

V Luki so lani povečali čiste prihodke za devet odstotkov, čisti dobiček pa je bil za 17 odstotkov manjši kot lani. Prihodki so se v prvih treh mesecih letos povečali za šest odstotkov, čisti dobiček pa za tri odstotke. Letos načrtujejo, da bodo povečali čiste prodajne prihodke za 10 odstotkov, čisti dobiček pa naj bi zrasel za 40 odstotkov, na 49 milijonov evrov. Takšne rezultate naj bi dosegli ob bolj ali manj enakem obsegu pretovora. To pomeni, da bodo spreminjali sestavo pretovora in verjetno tudi zviševali cene.

Popolna prenova procesov

Letos jih čaka popolna prenova procesov dela. Konec maja je namreč nadzorni svet potrdil nov sistem sodelovanja s spornimi izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki za Luko Koper opravijo večino operativnega dela na terminalih. Po novem naj bi v Luki Koper 61 odstotkov storitev opravljali z lastnimi zaposlenimi, 12 odstotkov z napotenimi delavci prek kadrovskih agencij in 27 odstotkov z zunanjimi pogodbenimi partnerji. V Luki Koper zdaj pripravljajo rebalans poslovnega načrta – ni še jasno, kdaj bo potrjen. Po izračunih naj bi bili stroški novega modela za približno devet milijonov evrov višji v primerjavi z zdajšnjim modelom IPS. Letos bodo sicer zaposlili 203 ljudi – gre za zaposlitve, ki še niso povezane z IPS. Odnosi med Luko Koper in državo so se v zadnjega pol leta izboljšali, med drugim je vlada prejšnji teden sprejela sklep o razširitvi koncesijskega območja Luke Koper za 43 hektarjev.

V Schenkerju dodajajo nove projekte

V družbi Schenker so sicer redkobesedni, poročajo pa, da dosegajo vse cilje in da so v prvem četrtletju tega leta začeli številne nove projekte. Številke kažejo, da so lani povečali prodajo za 19 odstotkov, in če bodo nadaljevali s takšnim tempom, bodo po prihodkih kmalu presegli polovico velikosti Intereurope – ob tem pa zaposlujejo nekajkrat manj ljudi, zgolj 140 (Intereuropa okoli 570).

Fraport: letos 15-odstotna rast števila potnikov

Dobra novica pri Fraportu je, da je število potnikov končno začelo hitreje naraščati, lani je bila rast 20-odstotna, in da so lani povečali prihodke za 16 odstotkov. V prvih petih mesecih letos je bila rast števila potnikov nekoliko manjša, a še vedno 15-odstotna. Z gradnjo nove povezovalne ceste je bil sproščen tudi prostor za razvoj letališkega mesta. A če pogledamo daljše obdobje, v zadnjih letih na glavnem letališču ni bilo večjega preskoka. Za primerjavo: v letu 2008 so imeli na Aerodromu Ljubljana 38,6 milijona evrov prihodkov in 11,7 milijona evrov čistega dobička, lani pa 41,6 milijona evrov čistih prihodkov in 9,6 milijona evrov čistega dobička. Fraport je prevzel Aerodrom Ljubljana leta 2014, novi lastniki so potrebovali štiri leta, da so potrdili načrt za širitev potniškega terminala. Izvedba gradbenih del je predvidena v letih 2019 in 2020, izvajalca del naj bi izbrali do konca leta, takrat bodo razkrili tudi višino naložbe.

– Tovorni promet: Čehi in Francozi sredi skrbnega pregleda

V družbi SŽ – Tovorni promet so lani povečali prihodke za dva odstotka, dobiček pa za 35 odstotkov. Že nekaj časa se pogovarjajo o strateškem partnerju za dokapitalizacijo, ki bi jim omogočil obnovo voznega parka in mednarodno širitev. Zavezujoči ponudbi sta oddala dva ponudnika, francoske državne železnice SNCF in češka logistična korporacija EP Holding. Omenja se tudi možnost, da bi ponudnika oddala skupno ponudbo. Obe družbi izvajata skrbni pregled.

Kako so se na lestvici TOP 101 izkazala podjetja iz transporta in logistike
Slovenija, dežela inšpekcij
10 ur
Sam se zavzemam za liberalen pristop k inšpekcijam, pač pustimo ljudem, naj delajo, ni potrebe, da jih nenehno nadzorujemo
Na članek...

Podjetnik, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo, mi je zadnjič omenil, da ga je inšpekcija obiskala dvakrat. Zanimal jih je zadnji izdani račun in interni akt za davčno blagajno. Ker je bilo vse okej, so si le izmenjali nasmehe. Inšpektorji so nadaljevali svojo pot, podjetnik pa svoje delo. Sta dva obiska preveč? Težko rečem, gre pač za sestavni del posla, vsekakor pa vse poteka v nekem normalnem ozračju. Za osvežitev spomina, na Hrvaškem in še kje drugje so pečatili lokale, spremstvo inšpekcij je bilo oboroženo. Ta praksa se je prenesla tudi k nam, a se mi zdi, da se je nekoliko umirila. Po mojem občutku je davčna kultura pri nas na višji ravni kot na Hrvaškem, zato niti ni potrebe po nekakšnih demonstracijskih učinkih. Davčne blagajne so se utekle.

So pa inšpekcijske službe (to nikakor ni samo Furs) v zadnjih letih naredile velik napredek pri predstavitvi in celo napovedovanju svojega dela. Na vladi sprejmejo letni načrt dela, Furs pa napove, kaj bodo gledali in kdaj bodo to počeli. Recimo, za cilj si postavijo picerije in pregledajo ta segment.

Sam se zavzemam za liberalen pristop k inšpekcijam, pač pustimo ljudem, naj delajo, ni potrebe, da jih nenehno nadzorujemo. Na nekoga, ki ima samostojen posel, je treba gledati pozitivno, naprej zaposli sebe in družinske člane, nato še koga drugega, eno podjetje na tisoč lahko postane veliko. Dodaten pozitiven učinek je, da državi ni treba skrbeti za uspešnega podjetnika in ni breme družbi. V zadnjem obdobju se veliko govori o revnih zaposlenih. Takšnih, ki imajo delo, pa zaslužijo premalo, da bi normalno živeli. Pa ni bogatije niti med vsemi, ki se ukvarjajo s podjetništvom. Nekateri pokrijejo stroške in prispevke, vprašanje je, koliko zares ostane. Po mojem razumevanju podjetništva se zaslužek z leti nabere v obliki kake nepremičnine, z leti se pojavi tudi kako obdobje, ko gre dobro.

Imam pa občutek, da sem v takšnem pogledu precej osamljen, prevladujoči politični oziroma družbeni pogled na to področje je, da je inšpekcij premalo in da jih je treba krepiti. Želja je izkoreniniti prekarno delo. Da, za to se zavzemam tudi sam, če nekoga najameš, ga pošteno plačaj. Smo leta 2018 in polsužnjelastniški odnos nekako z začetkov kapitalizma ni sprejemljiv niti primeren.

Tu pa trčimo v definicijo, kaj prekarno delo sploh je. Ali je delo računalniškega programerja prekarno delo samo zato, ker pogosto nima oblike rednega delovnega razmerja? Ne, seveda ne. Politika aktualne sestave državnega zbora bo morala najti odgovor na vprašanje, kaj z ljudmi, ki ne želijo biti zaposleni. Praviloma gre za ljudi, ki imajo ozko strokovno znanje, ki je na trgu zelo iskano. Zaposleni ne želijo biti, ker pač za vloženo delo, pogosto gre za več kot osem ur, v obliki redne zaposlitve niso ustrezno plačani. Zakonodajo bo treba modernizirati ali pa vsaj drugače brati. Da smo pri zakodaji in obdavčenju konkretno zavozili, najbolj jasno pokaže, da delodajalci iščejo natakarja/ico ali čistilca/ko z lastnim espejem ali podjetjem.

Sedanje tolmačenje delovne inšpekcije (in še koga) bo treba modernizirati iz preprostega razloga, ker ni dovolj resursov, da bi pregledali vsa podjetja in jim naložili zaposlitve. Precej frustrirajoče je, če podjetje A pregledajo, podjetje B, ki mu je konkurent, pa ne. Sta podjetji v enakopravnem položaju? Jaz mislim, da ne, prav tako niso v istem položaju zaposleni. Ko potegnemo črto, zaposlenemu v podjetju A po desetih letih ob enaki porabi ostane bistveno manj kot tistemu v podjetju B, ki je deset let delal kot normiranec.

Od politike na tem področju pričakujem premik.

Slovenija, dežela inšpekcij
Sedem težav, ki omejujejo malo gospodarstvo 3
10 ur
Od ohlajanja v Nemčiji do birokracije in inšpekcij doma
Na članek...

Izluščili smo sedem težav (domačih in eno tujo), ki davijo mala in srednja podjetja, hrbtenico gospodarstva. Pogosto med izzivi podjetij omenjamo domače dejavnike, tokrat pa poudarjamo tujega – poslabšanje v Nemčiji. Mala podjetja so pogosto dobavitelji večjim podjetjem, ki prodajajo v Nemčijo in od tam po vsem svetu.

1. Ohlajanje v Nemčiji je težava tudi za naša mala podjetja

Pričakovanja 207 analitikov o razmerah v nemškem gospodarstvu v prihodnjih šestih mesecih so se junija močno skisala, pri čemer so zdrsnila na najnižjo raven po letu 2012 in so tudi precej pod dolgoletnim povprečjem. Zaostritev v trgovinskem sporu z Združenimi državami Amerike na eni stani, na drugi pa bojazen, da bo nova italijanska vlada zasledovala politike, ki bi lahko pripeljale k morebitni destabilizaciji razmer na finančnih trgih.

Že pred zadnjem znižanjem vrednosti kazalnika ZEW (kaže pričakovanja analitikov za prihodnjih šest mesecev v Nemčiji) je bilo zaznati več zdrsov kazalnikov za april, ki so izražali položaj v nemški industriji. Kljub temu pa so pri nemški centralni banki Bundesbank izrazili zaupanje, da se bo nemška gospodarska rast v drugem četrtletju v primerjavi s prvim popravila, ker da bodo minili začasni negativni učinki.

2. Inšpekcija na inšpekcijo

Podjetniki kot eno večjih težav omenjajo nenehne inšpekcije. Podjetnica, ki ne želi biti imenovana, pravi, da so jo v letu in pol poslovanja inšpektorji obiskali dvakrat. Zbrali smo nekaj dejavnosti in primerov, kjer lahko pričakujete največ inšpektorjev; obravnavali bodo gostinstvo in turizem, tudi gradbeništvo.

Furs:

Ponudba športnih in turističnih storitev: imeti morate registrirano dejavnost, izdajati in potrjevati morate račune, izplačane morajo biti plače, oddani REK-obrazci.

Airbnb, Booking: Furs preverja tudi oddajanje stanovanj turistom. Zanima ga, ali plačujete davke. Podatke pa dobijo hitro – lahko tudi od bank.

Gradbeništvo: Fursovi inšpektorji preverjajo kršitve pravic delavcev in delo na črno.

Drugi letni ciljno usmerjeni nadzori: Furs preverja sistemske utaje (DDV), plačevanje prispevkov delavcem, preverja tudi upravičenost uveljavljanja stroškov in olajšav podjetij in podjetnikov, poslovanje z davčnimi oazami, transferne cene, tudi neprijavljene dohodke (če več trošite, kot bi morali po podatkih Fursa v resnici imeti premoženja, pa tega ne znate pojasniti, vam grozi 70-odstotni davek na neprijavljene dohodke). Preverjajo sivo ekonomijo in delo na črno.

Delovna inšpekcija:

Regres: v poletnih mesecih bodo pozornost namenili (ne)izplačilu regresa, ob tem pa še izplačevanju plač in pisnim obračunom plač ...

Razmere: poleti inšpektorji večjo pozornost namenjajo tudi ustreznosti temperatur v delovnih prostorih.

Gradbišča: vse leto izvajajo poostreni nadzor spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (tudi deloviščih). Takšen stalni nadzor gradbišč se je izkazal za učinkovit, saj ugotavljajo, da se v zadnjih letih stanje na področju varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih izboljšuje.

Celoten članek o aktivnostih inšpekcijskih služb je dosegljiv tu: Pozor! Tu vas bodo inšpektorji vseh sort letošnje poletje najbolj preverjali

3. Dajatve na embalažo

Podjetniki in podjetja ste pred kratkim dobili prenovljeno uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki so jo spisali na okoljskem ministrstvu. Ta določa kup pravil o poročanju tako rekoč vsakomur, ki ima karkoli opraviti z embalažo, in višje kazni.

Nova uredba določa kup obveznosti tudi manjšim podjetnikom. Kdor bo dal embalažo prvič v promet, bo moral o njej poročati agenciji za okolje, pa če bo te embalaže za pet ton in več (ti so poročali že zdaj) ali če je bo za kilogram. Ali kot razlagajo na ministrstvu: o embalaži, dani v promet, poročajo embalerji (tisti, ki embalažo prvi uporabijo za namen embaliranja), pridobitelji embaliranega blaga (uvozniki) ter proizvajalci in pridobitelji servisne embalaže (tiste, ki je namenjena za polnjenje na prodajnem mestu).

5. Zaposlili bi Hrvata, pa ga ne morete

Potrebe po delavcih različnih profilov so velike. Ena od možnosti je najem delavcev iz Hrvaške. Toda težava je zakon, ki omejitev podaljšuje in čaka v državnem zboru. Če ne bo sprejet, se bodo hrvaški delavci od 1. julija lahko prosto zaposlili v Sloveniji. Na ministrstvu za delo menijo, da drugače kot z zakonom tega ni mogoče urediti, poroča STA. Možnosti, da bi bil sprejet, so minimalne, ustanovna seja državnega zbora je po napovedih sklicana za petek.

6. Kdaj morate normiranca zaposliti

V storitvenih dejavnostih delodajalci mnoge zaposlujejo prek espeja. To pomeni, da delavca dejansko ne zaposlijo, temveč ta odpre normirani espe (tako imenovani pavšalist) in svoje storitve prodaja najemniku, v tem primeru delodajalcu.

Velikokrat se zgodi, da delodajalec pred zaposlitvijo prihodnjemu delojemalcu reče, da mu plača denimo pet tisoč evrov, sam pa naj se odloči, kakšno zaposlitev hoče, redno ali prek espeja. In veliko se jih tako prostovoljno odloči za espe. Nekateri so recimo tudi redno zaposleni na nizki plači in potem odprejo popoldanski espe za preostali del dohodka. V teh primerih torej ne gre za klasične prekarce, ki jih delodajalec noče zaposliti in so v nekem smislu izkoriščani, temveč (tudi) za zavestno odločitev delojemalca. Furs spet nad normirance: tokrat so na udaru IT-podjetja

7. GDPR

Pred nedavnim je začela veljati splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (krajše GDPR). Manjša podjetja so še bolj na udaru, saj imajo manjše zmožnosti implementacije. Na kratko, kako se nanaša na vas. Če obdelujete osebne podatke, morate upoštevati uredbo. Že če zbirate elektronske naslove in pošiljate pošto svojim naročnikom, strankam, kupcem, se boste morali prilagoditi novi zakonodaji. Vedeti morate tudi, kaj vse je osebni podatek: ime, priimek, naslov, e-pošta (tudi ime.priimek@podjetje.si), IP-naslov, spletni identifikatorji in tudi psevdonimi. Skratka, če lahko iz podatka določite osebo, potem je to osebni podatek. Tudi psevdonimi so osebni podatek. Poznati morate tudi posebne vrste osebnih podatkov. Te smo že do zdaj poznali kot »občutljive podatke«. To so zdravstveni podatki, podatki, ki razkrivajo rasno, etnično pripadnost, spolno usmerjenost, verska prepričanja …

Sedem težav, ki omejujejo malo gospodarstvo
TOP dražbe: stanovanje v Kamniku, pol dvojčka v Domžalah, BMW serije 5 GT, zemljišče v Novi Gorici ...
11 ur
Pregled najboljših dražbenih priložnosti v prihodnjem tednu
Na članek...

TOP dražbe: stanovanje v Kamniku, pol dvojčka v Domžalah, BMW serije 5 GT, zemljišče v Novi Gorici ...
Neuradno: za Tobačno vplačana ena varščina. Jo je plačal KPL? 1
11 ur
Danes se izteče rok za plačilo varščin in oddajo ponudb za nakup nepremičninskega kompleksa Tobačna. In kot kaže, utegne nepremičninski kompleks tokrat dobiti kupca, saj je bila po naših
Več ▼

Danes se izteče rok za plačilo varščin in oddajo ponudb za nakup nepremičninskega kompleksa Tobačna. In kot kaže, utegne nepremičninski kompleks tokrat dobiti kupca, saj je bila po naših neuradnih informacijah vplačana ena varščina.

Grega Erman, stečajni upravitelj Imosa-G, nam informacije ni potrdil. Kot pravi, s podatki o številu varščin in številom prispelih ponudb ni seznanjen. "Pričakujem več kot eno ponudbo, več pa bo znanega v prihodnjih dneh," pravi upravitelj.

Med najresnejšimi interesenti za nakup Tobačne sta se ob zadnjih prodajah omenjala nemški podjetnik Vincenc Grabnar in ljubljanski mestni gradbinec KPL, ki je prek družbe MG Mind v lasti družbe bosanskega poslovneža Mladena Milanovića. Da so v MG Mindu pripravljeni Tobačno kupiti po zdajšnji izklicni ceni 23 milijonov evrov, je razvidno tudi iz njihovih zadnjih potez. V enem od zadnjih poskusov so namreč prek odvetniške pisarne Čeferin od okrožnega sodišča v Ljubljani zahtevali, da upravitelju da navodila za umik tokratnega zbiranja ponudb in sklene pogodbo z MG Mind in KPL, ki sta v enem od prejšnjih neuspešnih zbiranj nezavezujočih ponudb ponudila izklicno ceno 23,1 milijona evrov. Sodišče je po naših neuradnih informacijah predlog KPL in MG Mind zavrnilo.

Neuradno: za Tobačno vplačana ena varščina. Jo je plačal KPL?
Tujci v Sloveniji: koliko služb in kakšne plače Slovencem dajo tuji lastniki - 9. del, Francija
12 ur
Ob poplavi prodaj slovenskih podjetij tujcem smo pripravili celosten pregled, kako v Sloveniji poslujejo podjetja s tujimi lastniki. V prihodnjih dneh vam bomo predstavili kratke analize izbranih podjetij iz 12 držav. Izvedeli boste, kdo od tujcev Slovencem daje plačo, delo in prihodnost. In ali tujci to delajo bolje, kot bi delali Slovenci sami.
Na članek...

V zadnjih nekaj tednih se je prodalo ali se je nameravalo prodati kar nekaj slovenskih podjetij, od Gorenja do Adriatic Slovenice.

Del Slovencev je še vedno skeptičen do tujih naložb, do "razprodaje" slovenskega premoženja, pač raje imajo Janeza kot Johanna, pa tudi, če so med Janezi bavčarji, šroti, kordeži, pavčki. Analizirali smo, kako tujci v Sloveniji zares poslujejo in delajo. Odgovorili bomo, ali tujci Slovence bogatijo ali izkoriščajo, jim dajejo službe ali le odnašajo dobičke. Kje boste imeli višjo plačo od soseda – pri podjetju s tujim lastnikom ali z domačim?

Kaj smo pogledali in kako smo računali

Pripravili smo serijo predstavitev tujih lastnikov iz posamezne izbrane države. Pogledali smo, kaj je iz podjetij s tujimi lastniki nastalo v štirih letih. Kakšne imajo prihodke, kakšen je dobiček, ali so in za koliko so povečali število zaposlenih in kaj se dogaja z rastjo plač. Podatke smo vzeli iz javnih baz AJPES in GVIN, povprečno plačo smo izračunali tako, da smo stroške plač delili s številom zaposlenih. Stroški plač so zaslužki vseh zaposlenih v bruto znesku. Vendar pa brez dajatev, ki jih za socialno in pokojninsko zavarovanje dodatno obračuna podjetje.

Na kratko bomo predstavili posamezno državo, potem pa še podjetja z lastniki iz te države. Cilja sta dva, da spoznate, kako s Slovenijo ravna tuji kapital, in da vam v številkah povemo, kako pomemben je ta za vašo službo. To ne pomeni, da pri tujcih izključujemo možnost poslovnih neuspehov in napak. Želeli pa bi, da tako, kot vam pokažemo slovenske poslovne uspehe in smo jih veseli, vidite tudi koristi tujega kapitala za Slovenijo.

Danes analiziramo francoske lastnike, jutri pridejo na vrsto Hrvati.

Francija – država leta 2017

Revija Economist vsako leto pred božičem razglasi državo leta. Lani je bila to Francija. Pet let prej so Francijo pri Economistu sicer razglasili za bombo v srcu Evrope, zaradi visokega dolga, gospodarstva v zatonu in nekonkurenčnosti. Lani je bilo vse drugače. Upanje so pri Economistu videli v ljudeh, v volivcih in v vrednotah in stanju duha, ki jih premorejo. Ne gre za levo ali desno, gre za izbiro med odprto in zaprto družbo, z izvolitvijo Emmanuela Macrona za predsednika države pa so Francozi glasovali za odprto državo: odprto za ljudi, odprto za dobrine, odprto za ideje in pripravljeno na socialne reforme. V pol leta je Macronova ekipa šla naprej z obračunom s korupcijo in z liberalizacijo delovne zakonodaje. Economist sicer zatrdi, da bi bilo mogoče narediti več, a vsi kritiki naj se spomnijo, kako za reforme mrtva je bila Francija pred Macronovim prihodom. Volivcem je ponujala dve možnosti izbire: sklerozo in ksenofobijo.

Macron, njegova diplomacija, svetovni nazor, vpliv cele Francije z njim nasploh visoko kotirajo, Francija je najmočnejša država pri tako imenovani soft power, kar je nasprotje ruske in kitajske "sharp power".

Na vprašanje, ali je Macron oživil francosko ekonomijo, je odgovoril denimo Reuters v štirih slikah. Seveda ni vsega mogoče pripisati Macronu, temveč tudi konjunkturi, pa vendar se brezposelnost, ki je v Franciji znašala 9,4 odstotka zdaj znižuje in je pod devetimi odstotki. Hitreje kot splošna brezposelnost se znižuje brezposelnost med mladimi. Po reformi trga dela podjetja tudi več redno zaposlujejo, ne le začasno. Še najmanj se za zdaj Macronovi ukrepi poznajo v denarnicah navadnih ljudi, vendar pa si vlada precej obeta od davčne reforme. Poseben napredek je pri tem, koliko novih poslov nastaja, povečale pa so se tudi tuje naložbe.

Pozor, kazni

Kako se v Franciji prodajajo podjetja in kako morajo kupci spoštovati obljube in pogodbe? To utegne kmalu občutiti ameriški General Electric. Ta je leta 2014 za 12 milijard evrov kupil energetski del francoskega Alstoma, tekmec GE pa je bil Siemens. Takrat so v GE napovedali, da bo sklenjena kupčija do konca leta 2018 ustvarila tisoč novih delovnih mest. Do zdaj jih je le 323. Minister za delo je javno že napovedal: posel z Alstomom oziroma pogodba vsebuje obveznost in kazen 50 tisoč evrov za vsako delovno mesto, ki ga ne bo. Čeprav je skupaj dobrih 30 milijonov kazni za družbo, kot je GE, kaplja v morje, pa je vztrajanje pri plačilu te kazni simbolno. Macronova ekipa je namreč pomagala podjetjem z liberalizacijo delovne zakonodaje, zdaj se bodo morala podjetja držati svojih zavez.

Ko smo ravno pri kaznih, še eno opozorilo, ne le za poslovneže, ampak tudi za turiste. Francija ima nove omejitve hitrosti na regionalnih cestah, in sicer ne več 90, temveč 80 kilometrov na uro. Ta sprememba je skoraj enako nepriljubljena, kot so bili radarji v Mariboru, in je zelo razjezila Francoze. Ti jo jemljejo le kot polnjenje proračuna, ne pa kot korak k manj smrtnim žrtvam na cesti. "To bo pomenilo le še več ljudi brez vozniških dovoljenj. Biti brez dovoljenja, pa pomeni biti brez službe," opozarjajo v Franciji. Macron pravi, da bodo poskusili – če se v dveh letih ukrep izkaže za nekoristnega, ga bodo odpravili. Koristnost ali nekoristnost pa je seveda odvisna od kriterijev ocenjevalca, če seveda ocenjevalca prej ne ocenijo za nekoristnega (Kangler press).

Sicer pa je tudi Francija v klubu najmočnejših držav G7. Gre za državo s 67,1 milijona prebivalci. Bruto domači proizvod na prebivalca znaša 35.266 evrov, povprečna mesečna neto plača je prek dva tisoč evrov, torej dvakrat več kot v Sloveniji. Francija je največja kmetijska sila v EU in pomeni četrtino celotne kmetijske proizvodnje EU.

Slovenska podjetja v Francijo izvozijo največ avtomobilskih delov, uvozimo pa največ avtomobilov. Blagovne menjave je lani bilo za 2,743 milijarde evrov. Je pa saldo med uvozom in izvozom nam v prid. V Francijo smo izvozili za 396,4 milijona evrov dobrin več, kot smo jih uvozili.

Poclain Hydraulics

Lastnik: Poclain Hydraulics

Direktorja: Bataille Laurent, Aleš Bizjak

Poclain Hydraulics sodi med najbolj prepoznavne proizvajalce hidravličnih ventilov za prenos moči na svetu in med štiri največje proizvajalce ventilov za zavore. Od leta 2007 je v lasti francoske skupine Poclain. O podjetju smo več pisalu v okviru našega projekta Tovarna leta. V tem projektu predstavljamo dobre prakse v slovenskih tovarnah. Z izborom tovarne leta, najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji, dajemo vodilnim ljudem v slovenskih tovarnah priznanje za njihov trud in prispevek k napredku.

V žirovskem podjetju že več let zapored dvigujejo prihodke. Lani so leto sklenili z 895.141 evrov dobička. Zaposlili so tudi nekaj novih sodelavcev, ki so jim izplačevali 1.697,88 evra povprečne plače.

Revoz

Lastnik: Renault

Direktor: Kaan Ozkan

Vsem dobro znani Revoz je trenutno edini proizvajalec avtomobilov v Sloveniji. Podjetje, katerega lastnik je francoski Renault, je že vrsto let tudi med največjimi slovenskimi izvozniki.

Pri Revozu podatki potrdijo, da gre za eno največjih slovenskih podjetij. Lani so imeli zelo uspešno leto, saj so povečali tako prihodke kot dobiček. Prihodki so tako znašali 1,598 milijarde evrov, ustvarili pa so 34,7 milijona evrov dobička. Povprečno so v celotnem minulem letu imeli zaposlenih 2.320,57 človeka, povprečna plača je znašala 1.595,78 evra.

Renault Nissan

Lastnik: Renault-Nissan-Mitsubishi Alliance

Direktor: Mesic Jean-Pierre

Leta 1999 sta se dva velika avtomobilska proizvajalca Renault in Nissan povezala in skupaj ustanovila zavezništvo podjetij, ki se jima je potem pridružil še Mitsubishi. Podjetje ima po svetu več prodajnih centrov in distributerjev.

Renault Nissan uspešno že več let povečuje prihodke. Leta 2016 je dobiček upadel, vendar ga je podjetje lani nadomestilo in leto končalo s 4,8 milijona evrov izkupička. V podjetju so lani zaposlili nekaj novih sodelavcev, ki prejemajo nadpovprečno plačo.

Sodexo

Lastnik: Sodexo

Direktor: Cvetka Franko

Podjetje, ki je v Sloveniji že od leta 1995, se ukvarja s prehrano. Tako pripravlja hrano osnovnim šolam, podjetjem ustanovam ... Sodexo je korporacija, ki ima 420 tisoč sodelavcev v 80 državah po svetu.

Sodexo je lani leto končal z manj dobička kot leto prej, ta je znašal 649.411 evrov. So pa za malenkost zrasli prihodki. V letu 2017 so tudi zaposlili 50 novih sodelavcev, povprečna plača je 1.180,8 evra.

Ljubljanske mlekarne

Lastnik: Lactalis

Direktor: Tomaž Žnidarič

Naša največja mlekarna je že od leta 2012 v lasti francoske korporacije, ki ima več mlekarn po Evropi. Kot smo pisali, se družba usmerja v odkup in predelavo ekomleka.

Ljubljanski mlekarji so lani povečali prihodke, bilo jih je 170,6 milijona evrov. Dobiček je bil nekoliko manjši kot leta 2016, bilo ga je pet milijonov. V družbi so tudi zaposlovali, vendar se je povprečna plača znižala.

Tujci v Sloveniji: koliko služb in kakšne plače Slovencem dajo tuji lastniki - 9. del, Francija
Hitri pregled: prvi hibridni avtobus na Jesenicah, zelena dostava, čiščenje ladij in kaos z odpadno plastiko
12 ur
Večina logističnih novic doma in po svetu je povezana z zmanjševanjem izpustov in s spremembami v oskrbovalnih verigah zaradi ekologije
Na članek...

Jesenice: prvi hibridni avtobus v mestnem prometu

Na linijah mestnega potniškega prometa bo začel voziti nov mestni avtobus MAN lyon's city hybrid. Gre za hibridno vozilo, ki ga že uporabljajo v mestih, kot so Pariz, Dunaj, München, Milano in Barcelona. Avtobus omogoča električno speljevanje na postajah brez izpustov in prihranek pri porabi goriva.

Pošta v zeleno paketno dostavo v partnerstvu z GEN-I

Pošta Slovenije in GEN-I bosta predstavila načrt za pametno zeleno paketno dostavo. Prebivalcem v mestih bosta ponudila dostavo izključno z električnimi vozili. Mestna središča povsod po svetu zapirajo za vozila na bencinski in dizelski pogon, hkrati pa potreba po dostavi v mestih nenehno narašča.

Ladjarji: kdo bo plačal čiščenje

Čez leto in pol bodo začele veljati omejitve o emisijah žvepla v ladjarstvu, ki jih je sprejela IMO, mednarodna organizacija za pomorstvo. Ladjarji so izračunali, da bodo morali investirati 50 milijard dolarjev v preurejanje ladij za zmanjševanje emisij žvepla, kar bi jih lahko pahnil v bankrot, poročajo na portalu Loadstar. Ladjarji zdaj iščejo način, da bi stroške prenesli na špediterje oziroma naprej v logistični verigi, kar bi lahko pomenilo rast cen ladijskega prevoza. Strošek predelave velike kontejnerske ladje dosega tudi deset milijonov dolarjev.

Amazon omogočil sledenje paketom v dostavi

Spletni trgovec Amazon je kupcem v ZDA omogočil uporabo mobilne aplikacije, ki jih obvesti, ko ima dostavljavec še deset postaj pred njihovo lokacijo. Kupci lahko spremljajo, kje je vozilo, ki prevaža njihov paket. Aplikacija deluje za vse lokacije v ZDA, kjer trgovec dostavlja.

Kaos zaradi kitajske prepovedi uvoza odpadne plastike

Kitajska je bila doslej največja uvoznica odpadne plastike, pobrali so več kot polovico svetovnega plastičnega odpada. Po prepovedi uvoza nastajajo zamaški v vietnamskih pristaniščih in v drugih pristaniščih po svetu, poročajo na logističnih portalih. Trgovci z odpadno plastiko zdaj preusmerjajo tovor na druge države, nekatera kitajska podjetja pa razmišljajo o gradnji predelovalnic odpadne plastike v Maleziji in drugih azijskih državah.

Hitri pregled: prvi hibridni avtobus na Jesenicah, zelena dostava, čiščenje ladij in kaos z odpadno plastiko
Pozor, razpis za izbor raziskovalnih projektov pri programu Zagotovimo.si hrano za jutri
12 ur
Vloge sprejemajo do 30. jullija
Na članek...

V Uradnem listu št. 41/2018 je objavljen letošnji javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Zagotovimo.si hrano za jutri. Za razpisane teme o kmetijstvu, gozdarstvu, razvoju podeželja in ribištvu je na razpolago 3,35 milijona evrov. Rok za oddajo prijav je 30. julij.

Razpisane teme

Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami ministrstva v okviru štirih težišč CRP Zagotovimo.si hrano za jutri, in sicer na področjih prehranske varnosti Slovenije, konkurenčnosti proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in razvoja podeželja. Izbrani in sofinancirani raziskovalni projekti bodo podpora vladi in sektorju pri razvojnih usmeritvah kmetijske politike, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja.

Kdo se lahko prijavi

Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije. Predlagatelji prijave lahko oddajo do vključno 30. julija do 14. ure.

Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe kmetijskega ministrstva so opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Pozor, razpis za izbor raziskovalnih projektov pri programu Zagotovimo.si hrano za jutri
Bisol namerava v Murski Soboti postaviti reciklirni center
12 ur

Bisol je želel v Murski Soboti na svojem zemljišču postaviti sončno elektrarno. Mestni svetnik so proti. Bisol zato spreminja načrte. »Šli bi v izgradnjo zbirnega reciklažnega centra za odslužene fotonapetostne module. V Evropi sta trenutno le dva taka centra, eden v Belgiji, drugi v Nemčiji. Evropska zakonodaja pa nalaga, da je recikliranje solarnih elektronskih komponent obvezno,« je povedal Uroš Merc, predsednik uprave Bisol Group.

Bisol je edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov, ki izdelke prodaja na več kot 80 trgov. Leta 2010 so od občine Murska Sobota v tamkajšnji Severni obrtno-industrijski coni kupili zemljišče. Nameravali so postaviti tovarno za proizvodnjo fotonapetostnih modulov. A kmalu po pridobitvi gradbenega dovoljenja so jim načrte prekrižali kitajski proizvajalci. »Izdelke so v Evropi prodajali po dumpinških cenah in preplavili tukajšnji trg, zato smo opustili načrte, da bi v Murski Soboti odprli 750 novih delovnih mest,« je povedal Uroš Merc.

Zemljišče zaraščeno, plačujejo nadomestilo

Zemljišče se zarašča, investitorju in lokalnemu okolju ne prinaša nobene dodane vrednosti. Bisol pa letno zanj plačuje tudi 30 tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zato so se odločili, da bi tam postavili sončno fotonapetnostno elektrarno. Ta bi uredila pomanjkljivo lokalno elektroenergetsko infrastrukturo in omogočila proizvodnjo zelene električne energije.

Mestni svetniki proti sončni elektrarni

A mestni svet je prejšnji teden zavrnil spremembo odloka o zazidalnem načrtu, ki bi v Severni obrtno-industrijski coni omogočil postavitev energetskih objektov, med katere spadajo sončne elektrarne moči nad en megavat. Zato v Bisolu tehtajo druge možnosti uporabe zemljišča.

Bisol si ne more privoščiti prodaje zemljišča

Uroš Merc pravi: »Mestni svetniki prek občinskih aktov odločajo o tem, kaj lahko lastniki zemljišč z njimi počnemo. Konkretnih razlogov, zakaj se jim sončna elektrarna, ki jo je v primeru izgradnje objektov mogoče kadarkoli prestaviti na njihove strešne površine, ne zdi primerna, na seji nisem slišal. Večkrat je bilo poudarjeno le, da si na tej lokaciji želijo gradbenih objektov, četudi praznih. Ker občina svoja zemljišča v okolici našega prodaja po zelo nizkih cenah, si še dolgo ne bomo mogli privoščiti, da zemljišče prodamo po ceni, ki bi nam omogočila povrnitev vloženih sredstev. Zato zdaj iščemo drugo možnosti uporabe zemljišča.«

Zbiranje odsluženih modulov lahko začnejo takoj

Bisol ocenjuje, da bi v Murski Soboti lahko postavili center za recikliranje odsluženih sončnih fotonapetostnih modulov in preostalih delov sončnih elektrarn. V Evropi sta trenutno le dva tovrstna centra. »V Evropi in njeni okolici je ogromno azijskih izdelkov s precej krajšimi življenjskimi dobami od običajnih življenjskih dob za sončne elektrarne. Že danes so potrebe po zbiranju in recikliranju tovrstnih modulov velike, v prihodnje pa jih bo še več. Za nas je to priložnost, da postavimo največji zbiralno-reciklažni center v Evropi, kjer je 5,1 hektarja veliko zemljišče dovolj za prvo fazo zastavljenih načrtov. Najpomembneje je, da lahko odslužene module začnemo zbirati takoj, še preden postavimo objekt in kupimo vso potrebno opremo. Pozneje lahko dejavnost razširimo na preostale elektronske in druge komponente, ki niso vezane samo na fotovoltaiko. Naš cilj je, da bo zbirni in reciklirni center sodil med najsodobnejše in ne bo imel nobenih negativnih vplivov na okolje in ljudi, ki tam živijo,« še pove Uroš Merc.

Skupina Bisol je sicer aktivni član združenj PV Cycle in ERP, ki imata vzpostavljeni mreži za zbiranje modulov v Evropi.

Bisol namerava v Murski Soboti postaviti reciklirni center
Dizel bo jutri cenejši za 2,6 centa, 95-oktanski bencin za 2,1 centa
12 ur
Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Dizel se bo pocenil za 2,6 centa na 1,284 evra za liter, 95-oktanski bencin pa za 2,1 centa na 1,342 evra za liter. Pocenitev smo
Več ▼

Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Dizel se bo pocenil za 2,6 centa na 1,284 evra za liter, 95-oktanski bencin pa za 2,1 centa na 1,342 evra za liter. Pocenitev smo napovedali v članku Se bosta bencin in dizel v torek pocenila?

Dizel bo jutri cenejši za 2,6 centa, 95-oktanski bencin za 2,1 centa