Manager
Z Mbills Cash do gotovine na Petrolovih prodajnih mestih
14.06.2018 13:15
Petrol in finančno-tehnološko podjetje Mbills sta predstavila novo storitev Mbills Cash, ki omogoča vplačilo gotovine v mobilno denarnico Mbills in izplačilo gotovine iz nje na vseh Petrolovih
Več ▼

Petrol in finančno-tehnološko podjetje Mbills sta predstavila novo storitev Mbills Cash, ki omogoča vplačilo gotovine v mobilno denarnico Mbills in izplačilo gotovine iz nje na vseh Petrolovih prodajnih mestih. Bankomati s tem tako niso več edini vir gotovine, so danes sporočili iz Petrola in Mbills.

Nova storitev omogoča pretvorbo med elektronskim in fizičnim denarjem 24 ur na dan, sedem dni v tednu, torej tudi v času, ko bančni promet ne obratuje. Družbi sta ob tem izkoristili dejstvo, da so Petrolova prodajna mesta razvejana po vsej Sloveniji in odprta praktično ves dan.

Čeprav se v podjetju Mbills zavzemajo za strategijo brezgotovinskega in brezpapirnega plačevanja, se zavedajo, da se v družbi še vedno veliko uporablja gotovina. Po podatkih Evropske centralne banke iz novembra 2017 je v Sloveniji še vedno skoraj 80 odstotkov plačil izvedenih z gotovino. (STA)

Najbolj brani članki danes
46 min
1. To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 2. Uradno: nadzorni svet SDH potrdil prodajo Abanke; neuradno za okoli pol milijarde evrov3. Kdo je
Več ▼

1. To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše

2. Uradno: nadzorni svet SDH potrdil prodajo Abanke; neuradno za okoli pol milijarde evrov

3. Kdo je avstrijski milijarder, ki prevzema igralne salone po Sloveniji

4. Zakaj univerzalni dohodek ni dobra ideja

5. Davki na kapitalske dobičke bodo lahko celo podvojeni, postopne uveljavitve pa kljub temu ne bo

6. V Jankovićevi soseski duhov bodo spet brneli gradbeni stroji

7. Uradno: Apollo za Abanko državi neto 444 milijonov evrov, z dividendo 511 milijonov evrov

8. Novi clio – skoraj domači adut za nove zmage

9. Novi 2008 bo PSA izstrelil med velesile trga malih SUV

10. Finančna stabilnost: Banka Slovenije za zaostrovanje posojilnih standardov za stanovanjska posojila

Hiša Simone Dimic: Trije nekdanji bančniki NLB na prvi stopnji obsojeni 4
1 ura
Okrožno sodišče v Ljubljani je na prvi stopnji v ponovljenem sojenju nekdanje vodilne v NLB - Draška Veselinoviča, Mateja Narata in Mirana Vičiča - spoznalo za krive očitanih kaznivih dejanj,
Več ▼

Okrožno sodišče v Ljubljani je na prvi stopnji v ponovljenem sojenju nekdanje vodilne v NLB - Draška Veselinoviča, Mateja Narata in Mirana Vičiča - spoznalo za krive očitanih kaznivih dejanj, povezanih s kreditom Simoni Dimic in njenemu očetu, so sporočili iz specializiranega državnega tožilstva. Prisodilo jim je pol leta pogojne zaporne kazni.

Sodba še ni pravnomočna, podrobnosti pa na tožilstvu, ki je obtožene preganjalo z očitkom, da so zlorabili svoj položaj z odobritvijo ugodnejšega posojila, v sporočilu za javnost niso pojasnili.

Ljubljansko okrožno sodišče je leta 2016 tri nekdanje vodilne v NLB oprostilo očitanih kaznivih dejanj zlorabe položaja v primeru financiranja nakupa hiše Simone Dimic, ki je s partnerjem leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta Dimičeva in njen oče Viktor Dimic pri NLB najela kredit, vsak po 335.000 evrov. Vendar pa je višje sodišče to sodbo razveljavilo.

Tožilec Luka Moljk je v ponovljenem sojenju vztrajal, da so obtoženi v imenu NLB sprejeli preveliko tveganje, za katerega banki niso zagotovili dovolj visokih donosov, Dimičevi in njenemu očetu pa s tem pridobili premoženjsko korist v obliki ugodnejšega posojila. Kreditojemalca sta bila po njegovem mnenju kreditno nesposobna, česar so se obtoženi zavedali. (STA)

Naslovne zgodbe Financ
2 uri
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Kako smo Slovenci povezani z novo korupcijo na Balkanu? Izginil denar za pomoč Srebrenici
2 uri

Srbski medij Afera je pred nedavnim razkril korupcijski posel, v katerem naj bi izginil milijon evrov, ki jih je srbski predsednik Aleksander Vućić namenil za razvoj mesta Srebrenica v BiH.

Zapis Afere ne mine brez Slovenije in Slovencev. Domnevno korupcijski posel je šel prek nakupa nepremičnine, ki je bila v lasti Slovenca. In sicer je bil to Mihael Živec. Ta je Sloveniji najbolj znan iz afere »dvorec Lamberg«, ki ga je Živcu ob pomoči Barbare Podlogar, ene glavnih akterk iz afere Orion, uspelo skriti pred upniki.

Ne Živec ne Podlogarjeva, za katero sicer ni indica, da bi kakorkoli sodelovala v poslu, povezanem s srbskimi poročili, se na naše klice in sporočila s prošnjo za pojasnila ne odzivata.

Srbski predsednik nakaže milijon, ki kmalu »izgine«

Kaj se je torej dogajalo v poslu? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pred slabim letom obljubil pet milijonov evrov za razvoj Srebrenice, ki jo vodi župan Mladen Grujičić. Od tega denarja je v Srebrenico do zdaj odšel le milijon evrov, ki pa je že kmalu večinoma izginil v sumljivem nepremičninskem poslu.

Grujičić je po poročanju nedeljskega časopisa Afera v imenu občine od Mihaela Živca odkupil staro razpadajočo proizvodno halo v Potočarih v Srebrenici.

Živec naj bi stavbo pred leti »za drobiž« kupil iz enega od stečajev, pozneje pa naj bi jo ob pomoči nekdanjega župana Srebrenice Ćamila Durakovića vrsto let neuspešno prodajal za pol milijona evrov. Hala nima niti oken niti vrat, pozneje pa se je zrušila še streha; občina je zanjo plačala 850 tisoč evrov.

Zadnjo cenitev v tej zadevi je po poročanju Afere menda naredil sodni cenilec, ki naj bi bil sorodstveno povezan z županom Grujičićem.

Kako naj bi si vpleteni razdelili kolač

O delitvi provizije in ceni nepremičnine naj bi se ekipa iz Srebrenice in Živec dogovarjala v beograjskem Hotelu IN, o čemer naj bi obstajal tudi zvočni posnetek, s katerim razpolagajo novinarji Afere.

Na koncu so se dogovorili o ceni 850 tisoč evrov, provizija pa naj bi znašala 120 tisoč evrov. Da je denarni tok stekel, časnik dokazuje z objavami dveh bančnih izpiskov – enega za 50 in drugega za 70 tisočakov.

Iz izpiska banjaluške podružnice Unicredit je razvidno, da je bil denar iz Živčevega srebreniškega podjetja Ideal Design nakazan na račun dveh avstrijskih družb: ISD – Institute for Structured Development in Vidasus Development, ki sta v lasti avstrijskega državljana Alexandra Petritza.

Petritz je po poročanju portala denar pozneje dvignil z računa in ga prinesel Grujičiću. Vpleteni naj bi si kolač razdelili po naslednjem ključu: največji del, 40 tisoč evrov, naj bi pripadel Grujičiću, njegovemu svetovalcu Radomiru Pavloviću Lali 30 tisoč evrov, po 20 tisoč evrov pa naj bi pripadlo občinskemu svetovalcu za investicije Desnici Radivojeviću in lastniku avstrijskega podjetja Petritzu. Preostalih 10 tisočakov naj bi dobil Vladan Milovanović, šef Grujićevega kabineta.

Kaj pravijo vpleteni

V kabinetu župana so vse očitke zanikali, informacije označili za neresnične in poudarili, da je šlo za transparenten posel. Grujičić v demantiju trdi, da so obtožbe namenjene destabilizaciji mesta in dobrih odnosov s srbskim predsednikom. Potrdil je, da je bilo za objekt plačanih 850 tisoč evrov, 150 tisoč evrov pa za njegovo prenovo (skupaj torej celoten milijon, ki ga je nakazal Srebrenici srbski predsednik Vučić). Dodal je še, da Srebrenica vlaga v obnovo fasad, nakupe gasilskih vozil in obnovo zdravstvenih domov.

Kot rečeno, smo za komentar poskušali priklicati tudi Živca, ki pa se na naš klic ni odzval. Prav tako ni odgovoril na naše SMS-sporočilo.

Kdo je Mihael Živec

Mihael Živec je novomeški podjetnik, ki je najbolj znan iz zgodbe o preprodajah posestva Lamberg v Dvorski vasi na Gorenjskem. Gre za posestvo z dvorcem iz 11. stoletja in hotelskim kompleksom, ki ponuja prestižno hotelsko nastanitev, restavracijo in center dobrega počutja. Prvotna lastnica posestva je bila družba Predence, ki jo je ustanovil podjetnik Milan Kepic. Ta se je leta 2005 lotil obnove dvorca in gradnje hotela, a je zašel v finančne težave. Zato je Predence končala v prisilni poravnavi, v kateri je lastništvo družbe prevzel največji upnik, podjetje Neo dom, ki je bilo v lasti Živca.

Predence je marca 2014 končala v stečajnem postopku, a je družba že leto dni pred stečajem dvorec prodala družbi GHM. Tako Predence kot GHM je v času prodaje nepremičnine vodil Jozo Mršić, ki naj bi bil po poročanju Dela brezdomec iz Zagreba. Družba GHM je nekaj mesecev po nakupu nepremičnine prenesla na družbo Elba plus, ki jo je vodila Barbara Podlogar, nekdanja prokuristka Oriona.

Stečajni upravitelj Predenca Milan Vajda je v enem od izrednih poročil na AJPES zapisal, da je Predence dvorec Lamberg za 7,8 milijona evrov prodal družbi GHM, a dokazil o plačilu kupnine ni dobil. Denarja od GHM tudi ni mogel izterjati, saj je družba končala v stečaju.

Domnevno sporne posle z dvorcem so pod drobnogled vzeli tudi kriminalisti. Na policiji so za Delo marca letos potrdili, da so dali več ovadb zaradi povzročitve stečaja z goljufijo in ponarejanja listin.

Največja upnica podjetja Predence je bila DUTB (prej NKBM), ki ji je konec leta 2016 uspelo prodati za 5,4 milijona evrov terjatev do Predence. Terjatve je kupila družba Novoinno finance v lasti Marka Vilfana, ki je posestvo zaplenil in ga prodal podjetniku Tomažu Hočevarju, ki je doslej od Elbe plus najemal dvorec.

Kako smo Slovenci povezani z novo korupcijo na Balkanu? Izginil denar za pomoč Srebrenici
Kaj je Apollo, ki se je izstrelil med največje igralce na slovenskem bančnem trgu 1
2 uri
Takšna je zgodba vlagateljskega imperija, ki upravlja več kot 300 milijard dolarjev sredstev vlagateljev
Na članek...

Skoraj četrtina slovenskega bančnega trga je s prodajo tretje največje banke, Abanke, v lasti ameriškega sklada Apollo. Sklad, ki je pri nas od junija 2015, ko je za 250 milijonov evrov kupil prvo od dve leti prej z davkoplačevalskim denarjem sanirano banko, drugo največjo, NKBM. Abanka je četrta banka, ki jo je sklad kupil pri nas. Je sklad res "vprašljiv"? Kdo so ljudje, ki ga upravljajo, koga so poslali v Slovenijo, kam vlagajo in kdo so njegovi lastniki?

Začetki investicijskega imperija Apollo segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je na pogorišču investicijske banke Drexel Burnham Lambert (DBL) (ta je propadla zaradi nelikvidnosti po pretresih na obvezniških trgih) nastalo svetovalno podjetje Apollo Advisors. Ustanovili so ga nekdanji šef divizije za prevzeme in združitve DBL Leon Black in njegovi sodelavci. V vodstvu sklada še vedno najdemo dva od ustanoviteljev, Josha Harrisa in Marca Rowana.

Kako narediti milijarde iz pogorišč

Black je s sodelavci v prve naložbe vstopil že manj kot pol leta po propadu DBL. Osredotočili so se na naložbe, katerih lastniki so bili v stiski in niso več mogli zagotavljati kapitala. Na pogorišča. Ta so kupovali poceni, jih dokapitalizirali, s tem postali večinski lastniki, nato očistili, poslovno preobrazili – nekatera zdaj delajo povsem druge stvari, večina pa je optimizirala svoje procese, izboljšala in prenovila nabor svojih izdelkov ali storitev – in prodali dražje. Takšen je biznis zasebnih naložbenih skladov.

Med prvimi družbami, ki so jih sanirali, je tudi v Sloveniji znan proizvajalec potovalnih kovčkov Samsonite. Pa tudi Vail Resort (družbo, ki je upravljala 21 hotelov v ameriškem mondenem smučarskem centru Vail), floridski gradbinec Walter Industries, ki je danes eden vodilnih dobaviteljev metalurškega premoga, ki se uporablja v jeklarski industriji, ter komunalna družba Culligan iz Ilinoisa, ki se ukvarja s sistemi za čiščenje vode.

Krovna družba imperija je Apollo Global Management in od leta 2011 kotira na newyorški borzi. Njene delnice lahko torej kupi vsak. Svoj posel so ustanovitelji začeli s prvim skladom, ki je na trgu pri različnih vlagateljih zbral 400 milijonov dolarjev. Eden prvih vlagateljev je bila nekoč največja francoska banka Crédit Lyonnais (to je leta 2003 kupila njena dotlej največja tekmica Crédit Agricole.

Konec leta 2018 je Apollo v svojih devetih skladih in številnih posebnih projektnih družbah (angleški izraz je special purpose vehicle, SPV, ki ga večkrat zasledimo tudi pri nas, na koncu članka boste srečali družbo Biser Bidco) upravljal 303 milijarde dolarjev sredstev vlagateljev. "Več kot sedemkrat večji smo kot pred 10 leti," povejo na spletni strani. Njihov posel obsega naložbe prek zasebnih naložbenih skladov, kreditiranje z različnimi oblikami posojil in instrumentov ter nepremičnine (Apollo Global Real Estate).

Zaposlujejo več kot 1.100 ljudi, več kot 400 se jih ukvarja z naložbami, pisarne pa imajo – poleg sedeža v New Yorku – še v 15 mestih po svetu.

Kje vse je imel in ima Apollo prste vmes, pa se vam ne sanja

Ste bili v Las Vegasu? Caesars Entertainment Corporation, včasih znan kot Harrah's Entertainment v Vegasu upravlja znamenite igralnicae, kot so Ceasars Palace, Flamingo in Paris. Apollo je v potapljajočo se hotelirsko-igralniško družbo vstopil leta 2006. Apollo bi lahko takrat spoznali tudi pri nas, saj se je v tistem obdobju Harrah's potegoval tudi za nakup novogoriškega Hita in gradnjo megazabavišča na Goriškem – politiki so se takrat odpovedali milijardni naložbi.

Eden najbolj znanih ameriških prigrizkov, tortice twinkies, je tudi "reševal" Apollo, ki je na dražbi leta 2013 edini dal ponudbo za nakup pekarn Hostess Brands. V portfelju naložb je imel tudi jezikovno šolo Berlitz International, pa hotelirsko družbo Wyndham, največjo verigo kinooperaterjev AMC Entertainment, pa operaterja križarenj Norwegian Cruise Line in izobraževalni oddelek založniškega velikana McGraw-Hill Education.

Poznate resničnostni šov Big Brother? Gledate, kako se borijo kuharji v Masterchefu? Ste serijo Black Mirror pogledati v enem kosu? Vse to nastaja v produkciji hiše Endemol Shine Group – polovica je od leta 2014, ko so se združili produkcijski hiši Endemol ter 21st Century Foxov Shine, v lasti Apolla. Prav v zadnjih letih Apollo veliko vlaga v medijski biznis, v zadnjem letu je kupil več televizijskih družb v ZDA.

Njihov največji kreditni posel je star dobro leto in pol – gre za 800-milijonsko kreditranje ameriškega velikana Westinghouse Electric Company, ki je zašel v težave in zaprosil za dogovor z upniki (Chapter 11). S posojilom lahko Westinghouse Electric Company deluje naprej in je v prestrukturiranju.

Zadnji zabeležen posel pred nakupom Abanke je bil nakup spletne družbe Shutterfly, ki se ukvarja s storitvami digitalnega prenosa, shranjevanja in tiskanja fotografij ter pripadajočega materiala. Cena: 3,1 milijarde dolarjev.

Kdo daje Apollu denar, da ta z njim služi?

Ločiti moramo dva tipa vlagateljev – lastnika krovne družbe Apollo Global Management, ki, kot rečeno, kotira na borzi v New Yorku, in vlagatelje v sklade. Običajno je, da v ZDA lastniške sestave tako "običajnih" družb kot seznam vlagateljev v sklade niso javni. Je to zarota grdega kapitala? Ne. Tudi pri nas, denimo, se ne ve, kdo so vlagatelji v vzajemne ali nepremičninske sklade, ki nato kupujejo različne naložbe.

Navadno je mogoče najti le 10 največjih vlagateljev v družbo. To so največji lastniki Apollo Global managementa, po CNN Money. Največji je od lani hedge sklad Tiger Global, drugi največji lastnik je je "kalifornijski kad", Kalifonijski pokojninski sistem javnih uslužbencev (CalPERS). Do fizičnih oseb lastnikov težko pridete, še najprej prek različnih lestvic najbogatejših.

Kdo pa daje denar Apollovim skladom? Običajno je, da zasebni naložbeni skladi razkrijejo le tipe vlagateljev in področja, iz katerih izhajajo. Kdo daje Apollu denar, da ga ta plemeniti? Javni pokojninski skladi so družbe, kot sta naša Modra zavarovalnica in Kad, zasebne pokojninske sklade pa imajo v ZDA organizirane tudi posamezne družbe. Med večjimi vlagatelji v Apollove sklade sta tako tudi pokojninski sklad avtomobilskega velikana General Motors in CalPERS, ki smo ga srečali že kot drugega največjega lastnika matične družbe Apollo.

Kaj ima Apollo pri nas in kdo vodi biznis?

V naši regiji Apollo deluje le v Sloveniji – se je pa pred časom, preden je srbska vlada storila enako kot dvakrat prej slovenski in odpovedala prodajo, zanimala za nakup Telekoma Srbije. In to v povezavi s Telekomom Slovenije, smo razkrili. S tem ni bilo nič – kot tudi (za zdaj) ne iz želj nekaterih politikov, da bi Apollo kupil tudi Mercator in ga "pripeljal nazaj", stran od Hrvatov in Rusov.

Je pa Apollo bolj uspešen pri konsolidaciji slovenskega bančnega trga. Skupaj z Abanko je zdaj lastnik že nekoč štirih ločenih bank – NKBM, Poštne banke Slovenije (PBS), slovenske veje Raiffeisen banke (pozneje KBS) in zdaj še Abanke. Za nakup bank so Američani v Sloveniji porabili nekaj manj kot 700 milijonov evrov. Prevzem PBS so pod Apollom le formalizirali. Cene za nakup KBS banke niso razkrili, sodeč po bilancah pa je kupnina morala biti simbolična.

Dodajmo, da je NKBM po prevzemu morala celovito prenoviti sisteme, saj ti, denimo, niso dobro zaznavali tveganj – spomnite se afere s pranjem denarja. Prav zdaj je NKBM v postopku vpeljave novega IT-sistema.

Kdo so ljudje, ki upravljajo Apollovo naložbo?

UPRAVA

Medtem ko so nakup Abanke vodili iz londonske pisarne, se s konsolidacijo NKBM, PBS in KBS ukvarja ekipa, ki jo od novembra 2016, kot predsednik uprave pa od 1. marca 2017, vodi John Denhof. Je izkušen bančni maček, bil je na različnih vodstvenih položajih v banki Citibank na več razvijajočih se in razvitih trgih, med drugim v Singapurju, Veliki Britaniji, Turčiji, Republiki Češki in Španiji. Živi v glavnem v avstrijskem Gradcu, ga pa Mariborčani poznajo tudi po tem, da večkrat pred službo teče.

Od Slovencev sta v upravi še dva – Sabina Župec Kranjc in Matej Falatov, ki je pred tem vodil Addiko banko. Zadnja okrepitev je Turk Aytac Aydin, ki je odgovoren za operativno poslovanje banke. Prav z njim naj bi najbolj pospešili preobrazbo bančne skupine, ki je – kljub pričakovanjem o hitrih rezih – v NKBM doslej bila dokaj "nežna".

V NKBM so sicer v zadnjih mesecih pospešeno prevetrili vodstveno sestavo v banki, predvsem na ravni pod upravo. Kadrovski bančni trg je bil vroč predvsem zaradi ponudb iz NKBM, se je slišalo.

NADZORNI SVET

Delovanje uprave po novem nadzirata dva Slovenca, preostali so tujci. Odvetnik Andrej Fatur je predsednik nadzornega sveta, nadzornik pa je že dolgo, v banko je prišel že, ko je bila še v večinski državni lasti. Nedavno je Apollo za nadzornika imenoval še Boruta Jamnika, šefa Modre zavarovalnice. Drugi nadzorniki so tujci, eden, Aleksander Saveliev, je predstavnik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Kaj dela tu? Večinoma se pozablja, da je EBRD 20-odstotni solastnik NKBM.

Med "pomembnejšimi" nadzorniki je Michele Rabá. Kdo je to? Je direktor v družbi Apollo Management International za področje zasebnega kapitala (Private Equity) in je, je slišati, imel tudi veliko vlogo pri nakupu Abanke. Je tudi neizvršni direktor v družbi Biser Bidco. Zakaj je ta pomembna? Ker je uradni lastnik NKBM – gre za enega od Apollovih prej omenjenih posebnih projektnih družb (SPV).

Kaj je Apollo, ki se je izstrelil med največje igralce na slovenskem bančnem trgu
Uradno: Apollo za Abanko državi neto 444 milijonov evrov, z dividendo 511 milijonov evrov 6
3 ure

Ameriški sklad Apollo oziroma njegova slovenska bančna skupina NKBM bo po pridobitvi vseh dovoljenj za Abanko plačala 444 milijonov evrov neto kupnine, smo izvedeli neuradno. Skupaj s 66,7 milijona evrov dividende, ki jo je država sredi maja (z vedenjem tedaj že znanih zainteresiranih kupcev) pobrala Abanki, je država letos od Abanke dobila skupaj 511 milijonov evrov.

"Država je v združeno banko,Abanko in Banko Celje, v letih 2013 in 2014 vložila 781 milijonov evrov, in sicer z dokapitalizacijama z denarnim in stvarnim vložkom. Kot delničarka Abanke je doslej že prejela 178,3 milijona evrov dividende za poslovna leta 2016, 2017 in 2018, obenem bo prejela kupnino v višini 444 milijonov evrov. Prav tako je upravičena do zneskov iz naslova prodaje terjatev, ki so bile v sklopu ukrepov za krepitev stabilnosti bank v letu 2014 prenesene na DUTB. Ocenjeno je, da bodo navedeni prilivi presegli vrednost omenjenih ukrepov, ki so bili potrjeni z odločbo Evropske komisije," sporočajo iz SDH. Sklep transakcije je pričakovan do konca leta, NKBM mora namreč še dobiti soglasja regulatorjev.

Abanka prodana precej bolje kot NLB

To pomeni, da je Apollo glede na knjigovodsko vrednost delnice Abanke konec prejšnjega leta za delnico tretje največje banke pri nas odštel 76 odstotkov knjigovodske vrednosti, upoštevajoč izplačano dividendo državi, pa 88 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Spomnimo, delnice NLB je država v javni ponudbi delnic novembra lani prodala po 68 odstotkov knjigovodske vrednosti. Tudi Abanko je država prodajala tik pred rokom, v stiski (fire sale), pa v času, ko so bančne delnice cenejše kot pred zapletom z brexitom in pričakovanji o ohlajanju gospodarstva ter trgovinskimi vojnami. Vendar pa dosežena cena potrjuje, da politika – konkretno Cerarjeva vlada – ni izbrala pametne možnosti prodaje največje banke pri nas, na kar smo v Financah nenehno opozarjali.

Abanka državi tudi umetnine

Abanka je, spomnimo, od 88,2 milijona evrov bilančnega dobička za dividende državi nakazala 66,7 milijona evrov. Del dividende – 11,135 milijona evrov – je razdelila iz nedenarnih sredstev banke, s prenosom 655 tisoč delnic Save Re po vrednosti 17 evrov za delnico, kar pomeni tržno vrednost delnice ob koncu trgovanja na ljubljanski borzi 9. maja. Preostanek, 21,47 milijona evrov, je ostal nerazporejen. Poleg tega bo Abanka Narodni galeriji darovala še umetniško zbirko – ker pogodba še ni podpisana, še ne vemo, za katera umetniška dela gre in kolikšna je njihova vrednost.

Abanka je včeraj objavila nerevidirane rezultate poslovanja v prvem trimesečju. Več o tekočem poslovanju Abanke tukaj. Dodajmo pa, da bo po prodaji tudi Abanka (kot NLB) lahko začela delati vse posle, kar na trgu počnejo njeni bančni konkurenti – ne bodo je namreč več omejevali ukrepi po državni pomoči iz leta 2013. Tudi Abanka, ki je nastala z združitvijo dveh pred državno sanacijo ločenih bank, Abanke Vipa in Banke Celje, je po letu 2013 dobila omejevalne ukrepe pri poslovanju, saj je zaradi rešitve z davkoplačevalskim denarjem imela prednost pred drugimi bankami na trgu, ki se financirajo z zasebnim kapitalom. Tako je morala med drugim prodati (v zadnjem obdobju bolj donosno) lizinško dejavnost. Imela je tudi omejitev novih poslov, zato je banka zamudila veliko tržnih priložnosti v času gospodarske rasti in se morala bolj ali manj ukvarjati s financiranjem vozil in opreme, so potožili v letnih poročilih.

Uradno: Apollo za Abanko državi neto 444 milijonov evrov, z dividendo 511 milijonov evrov
Kako (bo)ste porabili regres?
3 ure
Finančno stanje v slovenskih gospodinjstvih je najboljše, odkar državni statistiki merijo razpoloženje med domačimi potrošniki. A bolj kot pri porabi se to kaže pri rastočem varčevanju.
Na članek...

Minister za finance Andrej Bertoncelj je pred mesecem dni na finančni konferenci v Portorožu na temo razbremenjenega regresa zaposlene pozval, naj ga porabimo v Sloveniji.

Želja ministra je razumljiva. Gre za gmoto denarja, med 700 milijoni in 1,4 milijarde evrov (natančen podatek ni znan, saj je odvisen od višine povprečnega izplačila), in multiplikativni učinki takšne porabe za gospodarstvo in javne finance so ogromni (in seveda še težje izmerljivi). Zgolj za plačilo davka na dodano vrednost se pri takšni porabi odvede med 100 in 300 milijoni evrov.

Ni pa vprašanje le, kje bodo zaposleni porabili regres, ampak ali ga sploh bodo porabili.

Zanimivo je spremljati slovensko zasebno porabo v zadnjih letih velike gospodarske rasti. Povečuje se, v boljših četrtletjih tri odstotke na leto, a sproščenega trošenja ni opaziti. Čutiti je previdnost. Vzorčen kazalnik tega je sveža anketa državnega statističnega urada. Razpoloženje slovenskih porabnikov se je v mesecu, do katerega je po zakonu treba izplačati letos povsem neobdavčen regres, sicer malenkost izboljšalo.

A podrobnejši pregled podatkov pokaže, da trgovci ne morejo pričakovati bolj nakupom naklonjenih kupcev kot doslej. Pri vprašanju primernosti časa za večje nakupe je število optimistov izenačeno s pesimisti, kazalnik pa je malenkost skromnejši kot junija lani. Pri vprašanju večjih nakupov v prihodnjih 12 mesecih v času izplačila regresa pa so manj optimistični kot pred meseci. Četudi anketa zazna izboljšanje finančnega položaja. Vrednost tega podkazalnika je najvišja v zgodovini (torej od leta 2005, odkar izvajajo tovrstne ankete). Tudi pri vprašanju o prihodnjem finančnem stanju gospodinjstev je optimistov več, kot smo bili vajeni v večini prejšnjih merjenj.

Na drugi strani pa smo Slovenci, okrepljeni z regresom letos junija, najbolj naklonjeni varčevanju v zadnjih sedmih letih. Tudi primernost za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih se bo po mnenju gospodinjstev izboljšala. Gospodinjstev, ki menijo, da se pogoji za večje nakupe v prihodnjem letu dni poslabšujejo (pri čemer je prevlada odgovorov o pričakovani rasti cen v prihodnje manj izrazita kot v preteklosti).

In kakor poznamo slovenske varčevalce, lahko zopet pričakujemo rast denarnih sredstev na računih slovenskih bank. Takšne vloge so skromno obrestovane in ne dosegajo višine inflacije. Z današnjim odrekanjem gospodinjstva poskrbijo za to, da bodo v prihodnje za isto ceno kupila manj (cene namreč rastejo, vrednost prihrankov pa ne). Koncept vrednosti denarja v času nas uči drugače: za današnje odrekanje bi morali v prihodnje dobiti več.

Pred leti smo v zgodnjih fazah slovenskega izhoda iz recesije ugotavljali, da se slovenski porabniki obnašajo kot švabske gospodinje. Prva leta rasti dohodkov gospodinjstev niso vodila v opaznejšo krepitev trošenja, ampak v ogromno rast vlog na bančnih računih. Šele v tretjem letu izhoda iz recesije so se začela kazati znamenja rasti zasebne porabe. A kot rečeno, je rast precej skromnejša od rasti BDP in tudi rasti dohodka.

Morda se mora slovenski porabnik na rastoče dohodke še bolj privaditi, da pozabi na bolečino krize in začne pogumneje nalagati presežke in trošiti. Je pa res vprašanje, ali v Sloveniji.

Kalifornijski velikan za startupe je prišel v Avstrijo 1
4 ure
Kalifornijski Plug and Play s sedežem v Silicijevi dolini odpira svoje prostore za startupe v Avstriji, kar na dunajskem letališču
Na članek...

Svetovno znani pospeševalnik za startupe Plug and Play, ki ima sedež v Silicijevi dolini v Kaliforniji, je odprl svojo prvo poslovalnico v Avstriji, poroča noe.orf.at. Lokacija pospeševalnika je izrednega strateškega pomena. Avstrijci bodo namreč mlada domača in tuja podjetja ter vlagatelje združevali kar na dunajskem mednarodnem letališču v bližini kraja Schwechat.

Bo Avstrija postala prestolnica za razvoj startupov?

Znano je, da želi avstrijska prestolnica že dalj časa postati eno izmed vodilnih evropskih središč za razvoj malih podjetij. Informacijska in komunikacijska podjetja na Dunaju ustvarijo osemkrat več prihodkov kot turizem, vsako leto pa pomagajo okoli 500 zagonskim podjetjem.

»Dolgoročno želimo postati evropsko središče, kjer bodo imela sedež najnaprednejša tehnološka, informacijska in biomedicinska podjetja,« je pred leti razložila Gabriele Tatzberger, vodja sektorja za zagonska podjetja pri Dunajski poslovni agenciji (Vienna Business Agency).

Kalifornijski inovacijski pospeševalnik je samo eden izmed pospeševalnikov v Avstriji, ki je poseben predvsem zaradi svoje lokacije. Morebitni vlagatelji se bodo lahko z mladimi podjetniki srečali že takoj po pristanku letala.

Mlada podjetja najprej skozi sito

Na dunajskem letališču bo startupom za začetek na voljo 700 kvadratnih metrov, kjer bodo izvajali dva programa Plug and Play. Programa bosta namenjena vsem podjetjem, ki razvijajo ideje na področju turizma in storitev ter urbanih informacijskih rešitev (pametnih mest).

Prihodnje leto bodo odprli še dodatnih dva tisoč kvadratnih metrov, kamor se bodo lahko naselila samo tista podjetja, ki bodo prestala določeno preizkušnjo. Tja bodo nameščena za tri mesece, v tem času pa se bodo lahko podjetniki srečevali z vlagatelji, direktorji in potencialnimi strankami.

Plug and Play ima po svetu že več kot 30 podružnic

»Odprtje pospeševalnika Plug and Play na Dunaju je premišljen korak, z letališčem imamo močno partnerstvo. Avstrija slovi v Silicijevi dolini po idejah, ki so združene s tradicijo in nečim novim. Veselim se številnih novih idej, ki jih lahko prinesemo v svet iz Avstrije,« je ob odprtju pospeševalnika povedal Saeed Amidi, ustanovitelj kalifornijskega podjetja Plug and Play.

Podjetje, ki je nastalo februarja 2006, je specializirano za pomoč novim pospeševalnikom, pomaga jim do vlagateljev in podjetij z vsega sveta.

Kalifornijski pospeševalnik ima po svetu več kot 30 podružnic, kjer redno organizira tekmovanja. S tem želijo spodbuditi razvoj najboljših in inovativnih poslovnih idej.

Kalifornijski velikan za startupe je prišel v Avstrijo
Foto: Shutterstock
Kaj danes razvijajo sveži startupi
4 ure
Novi startupi so v dveh mesecih letos zbrali skupaj več kot 1,1 milijona evrov, za nadaljnje korake pa potrebujejo še vsaj enkrat toliko sredstev
Na članek...

Včeraj so se za prihodnje morebitne vlagatelje in javnost predstavili sveži, tudi mednarodni startupi. Prikazali so vse od očal za slepe do aplikacije za zmanjševanje količine živilskih odpadkov in sončnih panelov, ki so videti kot strešnik. Najuspešnejši podjetniki so skupaj v dveh mesecih zbrali več kot 1,1 milijona evrov, kar je največ do zdaj, so nam povedali v pospeševalniku ABC.

Ali bodo morebitni vlagatelji investirali v podjetja, še ni znano, zdi pa se, da je za nekatere ideje precej zanimanja. To je možno sklepati po številu možnih vlagateljev, ki so se udeležili dogodka.

Trije slovenski projekti, dva z mednarodno zasedbo

V pospeševalniku ABC se je predstavilo sedem startupov, največ med njimi je bilo hrvaških. Povsem samostojen slovenski projekt je bil samo en. To je mobilna šahovska aplikacija Chess Raiders Duška Pavasovića. Preostala dva slovenska projekta sta nastala z mednarodnim povezovanjem: fotovoltaični strešnik sileo, ideja Mateje Miško, je nastal v slovensko-italijanski navezi, detektor podjetja Stratio linksquare, ki prepoznava ponarejena zdravila in pokvarjeno hrano, pa skupaj s Korejci in Američani.

Druge mednarodne inovacije so bile hrvaške: pametni sistem označevanja hrane Vee Mee Marka Kozjaka, očala za slepe in slabovidne podjetja Red Sky Velimirja Bakse, platforma za nabor turistične ponudbe na destinaciji Authland Josipa Zuraka in projekt Beyond Seen Screen, ki bi prepoznaval svetovno videovsebino (deluje podobno kot aplikacija Shazam, ki prepoznava glasbeno vsebino).

Startupi do danes zbrali 1,1 milijona evrov

»Slovenski startupi cvetijo, rastejo in se množijo,« smo pisali pred kratkim. Zagonskim podjetjem pa bi v tem in prihodnjem letu lahko pomagala tudi država. Kot smo že pisali, bi ministrstvo za gospodarstvo pomagalo podjetjem pri davčnih olajšavah ter rešitvah za opcijsko nagrajevanje in obdavčevanje nelikvidnih delnic ob prevzemu podjetja, vendar je za zdaj o tem še prezgodaj govoriti.

»Ni se nam še zgodilo, da bi startupi med programom prejeli tako visoke zneske vlagateljev. Zbrali so več kot 1,1 milijona evrov,« je na predstavitvi povedal Grega Potokar, vodja pospeševalnika ABC. Vendar pa bi vsa omenjena podjetja za svoje ideje potrebovala vsaj še enkrat toliko. Na predstavitvi je svoje največje finančne želje poudarila ekipa Red Sky, ki bi za razvoj pametnih očal za slepe in slabovidne potrebovala še vsaj dva milijona evrov. V podjetju Vee Mee bi potrebovali milijon evrov, vendar pa si želijo predvsem strateškega partnerja. Prav toliko bi potrebovali v Sileu.

Izbrali smo nekaj podjetij, ki so naredila najboljši vtis.

Red Sky: pametna očala za slepe in slabovidne

Pogovarjali smo se s hrvaško ekipo Red Sky treh razvijalcev očal za slepe in slabovidne sarah, s sistemom umetne inteligence (AI). V podjetju so za inovacijo že pridobili 178 tisoč evrov (200 tisoč dolarjev) od sklada HealtXcapital iz Singapurja, za njim pa stoji tudi Google. V podjetju trenutno iščejo še druge vlagatelje, potrebovali bi še vsaj dva milijona.

V startupu so namreč izdelali očala za slepe in slabovidne. »Očala lahko prepoznajo objekte, tudi obraze, lahko berejo, merijo razdaljo in lokacijo, usmerjajo prek različnih ovir in ne zahtevajo povezave z brezžičnim internetom,« je povedal Velimir Baksa. Taka očala z dvema kamerama bi na trgu stala nekaj manj kot dva tisočaka, kar je v primerjavi z zdajšnjo konkurenco precej manj, je dodal Baksa. Cena izdelave očal je 150 evrov, v prvem letu pa načrtujejo prodajo okoli pet tisoč očal. Ciljajo na Azijo, Veliko Britanijo in Slovenijo.

Startup veliko sodeluje tudi s slovenskim Centrom IRIS za slepe in slabovidne. Očala tako preizkušajo na 50 ljudeh.

Vee Mee: biznis v zmanjševanju količine živilskih odpadkov

V hrvaškem startupu Vee Mee Marka Kozjaka so ustvarili digitalno platformo, ki se uporablja v kmetijski in trgovski panogi. Naredili so B2B in B2B2C pametni sistem označevanja živil s QR-kodami, ki omogoča živilskim proizvajalcem in dobaviteljem sledljivost živil, s tem pa zmanjšujejo število zavržene hrane.

Startup sodeluje s številnimi poslovnimi partnerji, ki so večinoma hrvaški, med njimi so Konzum, Metro in Tommy, pa tudi s Sparom in Lidlom.

»Trideset odstotkov zavržene hrane je zaradi slabše kakovosti, 70 odstotkov pa zaradi logističnih težav,« pove Kozjak. Če ima neki izdelek napačno deklaracijo, se umakne s trga, kar povzroča dodatne stroške, in roma med odpadke, še pojasni Kozjak.

Kaj imajo od aplikacije trgovci in dobavitelji? Trgovci platformo uporabljajo zaradi povečevanja proizvodnje, kontinuitete in krepitve blagovne znamke. Dobavitelji zagotavljajo, da je proizvajalec zanesljiv, hkrati pa blagu tudi sledijo. »Za razvoj in optimizacijo aplikacije bi potrebovali še vsaj milijon evrov; v svoje vrste vabimo strateškega vlagatelja, ki bi ustvarjal z nami,« pove Kozjak.

Aplikacija je uporabna tudi za kupce, ki lahko prek QR-kode sledijo izvoru hrane. Projekt je financirala EU, konkretno Evropski sklad za regionalni razvoj.

Stratio: naprava, ki prepoznava ponarejena zdravila in pokvarjeno hrano

Zagonsko podjetje Stratio je poslalo na trg lnksquare, kamero, ki omogoča razpoznavo ustreznosti živil, čistosti vode, mleka in ponaredke zdravil, dragih alkoholnih pijač, in sicer z enim samim posnetkom v nekaj sekundah.

V podjetju so do zdaj zbrali skoraj osem milijonov evrov. Jae Hyung Lee je več kot 51-odstotni lastnik tako matičnega ameriškega podjetja kot korejske podružnice. Ameriško podjetje ima v lasti 90 odstotkov podružnice v Sloveniji, ABC pa je v Stratiu pridobil šest­odstotni delež.

»Široka možnost uporabe je že privabila nekaj sto kupcev iz laboratorijev, univerz in tudi državnih institucij ter iz vojske v ZDA in po svetu,« pojasnjuje Jae Hyung Lee, soustanovitelj in večinski lastnik start­upa Stratio.

Sileo: sončni paneli, ki so videti kot strešnik

Slovensko-italijansko zagonsko podjetje Sileo je prvi proizvajalec sončnih panelov, ki so zelo podobni strešnikom in se na strehi dejansko težko opazijo. »Naredili smo prve fotovoltaične strešnike, ki so namenjeni vsem, ki bi si jih želeli postaviti, pa si jih zaradi varovanja kulturne dediščine ne morejo ali pa ne želijo skaziti videza strehe,« pojasnjuje Mateja Miško.

Hkrati pove, da so se do zdaj financirali sami, od ideje do testnega izdelka so vložili okoli 500 tisoč evrov lastnih sredstev. Podjetje Sileo je za zdaj predvsem na italijanskem trgu, veliko pa se povezuje z arhitekti in varuhi kulturne dediščine.

»Za razvoj in selitev proizvodnje v Slovenijo bi potrebovali še milijon evrov,« pove Miškova in doda, da iščejo strateškega partnerja, ki bi jim pomagal s prodajnimi kanali, pri prodoru na svetovni trg in popolni avtomatizaciji proizvodnje. Sončni paneli, ki se še vedno delno izdelujejo ročno, so na voljo v 200 barvah, zasnovani pa so kot gradbeni material.

Kaj danes razvijajo sveži startupi
Foto: Shutterstock
Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz
4 ure
Čeprav izvozimo polovico slovenskega mleka, moramo ekološko pridelanega uvažati; Ljubljanske mlekarne ga imajo trenutno dovolj le za izdelavo običajnega bio tekočega jogurta
Na članek...

Pridelava mleka je ena pomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji. Pri pridelavi ekološkega mleka pa imamo še velike rezerve, saj povpraševanje ves čas raste. Ljubljanske mlekarne kmetijam zato ponujajo dolgoročen odkup ekološkega mleka, strokovno svetovanje in tudi finančno pomoč za obdobje ekološke preusmeritve ter konkurenčno ceno mleka z ekocertifikatom.

»Kot največja slovenska mlekarna želimo podpreti prirejo, ki ima posluh za okolje in ljudi. Prepričan sem, da bi med uvoženim in slovenskim ekološkim jogurtom oziroma mlekom na trgovski polici vsi raje izbrali domačega,« poudarja Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, in dodaja, da kljub povečevanju pridelave ekološkega mleka še vedno niso dosegli želenih količin odkupa, zato si želijo, da bi se trend te pridelave pospešil in zadostil potrebam trga. Danes se veliko končnih izdelkov ekološke pridelave namreč uvaža iz tujine. Prav tako je ekološkega jogurta Ljubljanskih mlekarn za zdaj dovolj le za domači trg.

Prodaja se povečuje predvsem v izvozu

Ljubljanske mlekarne izvažajo na 48 trgov in so tako pravi ambasador slovenskega mleka. V izvoz gre polovica njihove proizvodnje, večina pa na trge skandinavskih držav, Italije, Grčije, Kosova in Hrvaške.

Trenutno imajo največjo rast na Hrvaškem in v Srbiji, kjer nastopajo s svojimi blagovnimi znamkami, od katerih je daleč najmočnejša Alpsko mleko s svojim celotnim asortimentom. Za preostale trge izdelujejo izdelke blagovnih znamk sestrskih podjetij, kot so Parmalat, Lindas, Salakis in druga. Vsa ta prodaja intenzivno raste.

Letos so kot edini v Evropi začeli izdelovati siggi's, islandski tip jogurta skyr, ki jim je pomagal prodreti na nekatere trge, kjer prej niso nastopali, denimo v Veliki Britaniji, na Portugalskem in v Španiji. Prodajo bodo razširili tudi na Romunijo, Češko in Švedsko. Gre za kakovosten izdelek z visoko dodano vrednostjo, ki jo omogočata dobra surovina in ustrezna tehnologija.

Prodaja svežih izdelkov raste tudi v Italiji. Tam so zmanjšali prodajo trajnega mleka in povečali prodajo svežih izdelkov.

Ekološko mleko odkupujejo za tretjino dražje kot konvencionalno

Ljubljanske mlekarne ekološko pridelano mleko odkupujejo od lani, ko so z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije tudi podpisale družbeno odgovorno zavezo S posluhom za jutri, s katero se obvezujejo, da bodo do konca leta 2020 vsako leto odkupile pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka, kar je le malo manj, kot ga trenutno uspe pridelati vsem slovenskim ekološkim rejcem skupaj. S 1. decembrom 2019 so tudi dvignili odkupno ceno za ekološko mleko: ta je 13 centov višja od odkupne cene konvencionalnega mleka v istem obdobju. Ekološko mleko tako odkupujejo za slabo tretjino dražje kot konvencionalnega.

Lani so v Sloveniji namolzli dobrih šest ton ekološkega mleka, kar je malo manj kot en odstotek vsega v Sloveniji namolzenega mleka.

Ekološko kmetijstvo pridobiva pomen

Ekokmetijstvo zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja ter neobremenjenost površin, ekosistemov in ljudi, ki uživajo tako pridelano hrano. Gre za ohranjanje biološke rodovitnosti tal, sklenjen krog hranil, do živali prijaznejšo oskrbo in življenjsko okolje, zaščito narave, varčevanje z energijo. Tovrstno kmetijstvo tudi pri nas iz leta v leto raste in pridobiva pomen, vendar pa so spodbude pridelovalcem več kot potrebne, saj se mora kmetija za tovrstno pridelavo preoblikovati, to pa je zahteven proces. Za opustitev dolgoletnih praks je treba vložiti veliko energije, potrebna pa so tudi velika finančna sredstva. Ta proces običajno traja dve leti.

Ekološkega mleka še ne pridelamo dovolj za izvoz
Foto: Anze Petkovsek
Kitajska in ZDA nadaljujeta trgovinske pogovore 2
4 ure
Predstavniki Kitajske in ZDA bodo nadaljevali trgovinske pogovore, a Kitajska upa, da bodo ZDA ustvarile potrebne pogoje za dialog, poroča Reuters. Pogajanja, da bi dosegli dogovor, so se končala
Več ▼

Predstavniki Kitajske in ZDA bodo nadaljevali trgovinske pogovore, a Kitajska upa, da bodo ZDA ustvarile potrebne pogoje za dialog, poroča Reuters. Pogajanja, da bi dosegli dogovor, so se končala pretekli mesec, potem ko so predstavniki ZDA obtožili Kitajsko, da se je odpovedala predhodno dogovorjenim zavezam.

Toda upanje za oživitev pogajanj se je vrnilo po telefonskem klicu med Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom in nato tudi potrditvijo, da se bosta srečala na vrhu G20 na Japonskem.

Obe državi sta na uvoz kitajskih oziroma ameriških izdelkov uvedli visoke carine. Trump je grozil, da bo uvedel carine na preostale izdelke s Kitajske, kar bo vključevalo mobilne telefone, računalnike in oblačila.

Možnost, da pride do dogovora med državama, je razveselil predvsem mednarodne finančne trge. Kitajska upa, da bodo ZDA prisluhnile njihovim željam in da bodo prenehale z uvajanjem carin in s trgovinsko vojno.

Prihajajoča pogajanja med ZDA in Kitajsko po vsej verjetnosti vseh sporov ne bodo rešila nemudoma, bi pa lahko predstavljala nov korak h dogovoru. »Obe strani imata velik skupni interes. Verjamem, da bi lahko z dialogom poskrbeli za zadovoljstvo obeh držav. Obe strani bosta zagotovo zmožni najti rešitev in rešiti vse probleme korektno,« je za Reuters izjavil Gao Feng, tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino.

Kitajska in ZDA nadaljujeta trgovinske pogovore
Foto: Shutterstock
Top počitniška dela ta hip
5 ur
Pred koncem šolskega leta smo pregledali ponudbo počitniških del na študentskih servisih in izbrali najboljše
Na članek...

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Top počitniška dela ta hip
Foto: Shutterstock
Boris Johnson je še vedno glavni kandidat za prevzem konservativcev 4
5 ur
Boris Johnson, Michael Gove in Jeremy Hunt so zadnji trije kandidati, ki bi lahko zamenjali Mayevo na čelu konservativcev, poroča Bloomberg. Na glasovanju bodo danes zvečer izbrali zadnja dva
Več ▼

Boris Johnson, Michael Gove in Jeremy Hunt so zadnji trije kandidati, ki bi lahko zamenjali Mayevo na čelu konservativcev, poroča Bloomberg. Na glasovanju bodo danes zvečer izbrali zadnja dva kandidata, ki se bosta pomerila za mesto na čelu konservativcev. Sajid Javid je bil izločen iz izbora na glasovanju danes dopoldne.

Glavni kandidat Boris Johnson je danes dopoldne prejel 157 glasov, na drugem mestu je pristal Gove z 61 glasovi, Hunt, ki je bil tretji, pa je dobil 59 glasov. Javid, ki je že izpadel iz boja za prevzem funkcije, je prejel zgolj 34 glasov.

Proti večeru bodo znani izidi glasovanja in s tem tudi, katera dva kandidata se bosta julija pomerila za mesto na čelu konservativcev. Britanski finančni minister Phillip Hammond ne verjame, da bodo kandidati lahko držali obljube o brexitu.

Boris Johnson, nekdanji britanski zunanji minister, je v pogovoru za Evening Standard nadalje zatrjeval, da bo končal brexit. Prav tako obljublja nižje davke in vrnitev »vznemirljivosti«. Michael Gove, britanski minister za okolje, je obljubil, da če bo izvoljen, državljanom Evropske unije ne bo treba plačati, če bodo zaprosili za britansko državljanstvo. Prav tako naj bi zamenjal DDV z bolj enostavnim prodajnim davkom. Jeremy Hunt, britanski zunanji minister, je februarja letos obiskal Ljubljano, kjer si je prislužil kar nekaj kritik in posmeha zaradi izjave o Sloveniji, in sicer je Slovenijo označil za vazalno državo Sovjetske zveze.

Boris Johnson je še vedno glavni kandidat za prevzem konservativcev
Foto: Shutterstock
Nevroradiolog Zoran Milošević na prvi stopnji obsojen na pogojno zaporno kazen 8
6 ur
Zaradi sprejemanja in dajanja podkupnine sta bila na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojena zdravnik iz UKC Ljubljana Zoran Milošević in Irma Košutar Gašparić iz podjetja Animus. Prvi na
Več ▼

Zaradi sprejemanja in dajanja podkupnine sta bila na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojena zdravnik iz UKC Ljubljana Zoran Milošević in Irma Košutar Gašparić iz podjetja Animus. Prvi na deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, druga pa na leto in pol s preizkusno dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna. Tožilec Iztok Krumpak je napovedal pritožbo, češ da je kazen prenizka. Odvetnik Milan Krstić, ki zagovarja Miloševića, pa je pritožbo ocenil kot zelo verjetno, poroča STA.

Po ugotovitvah sodnega senata je Milošević storil kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril, saj je poskrbel, da je UKCL medicinske pripomočke naročil pri Animusu, v zameno pa je od Košutar Gašparićeve v treh obrokih prejel skupaj 7.200 evrov podkupnine.

Milošević je sicer tudi prvoobtoženi v še eni korupcijski aferi, kjer mu očitajo sprejem 114.700 evrov podkupnine. V aferi Zlate palice je obtoženih 11 fizičnih oseb in družba Advanta kot pravna oseba. Na predobravnavnih narokih so vsi, tudi Milošević, krivdo zanikali.

Nove hitre avtobusne linije: katera mesta so bolje povezana 6
6 ur
Na ministrstvu za infrastrukturo so s 1. junijem uvedli 82 novih hitrih avtobusnih linij, zaradi katerih bo z Ljubljano bolje povezanih 18 mest. Največ novih hitrih avtobusnih povezav so dobili
Več ▼

Na ministrstvu za infrastrukturo so s 1. junijem uvedli 82 novih hitrih avtobusnih linij, zaradi katerih bo z Ljubljano bolje povezanih 18 mest. Največ novih hitrih avtobusnih povezav so dobili Bled, Brnik, Kamnik in Novo mesto.

Po štiri povezave (dva avtobusa v obe smeri) so dobile Brežice, Koper, Idrija, Zagorje ob Savi, Celje, Slovenj Gradec, Jesenice in Radovljica.
Žal si voznega reda novih linij ne morete ogledati na enem mestu, ampak morate na spletno stran izvajalcev prevoza (največja sta Nomago in Arriva). Na ministrstvu za infrastrukturo so pred časom že poskušali izdelati portal s poenotenimi voznimi redi, a so ga zaradi tehničnih težav zaprli. Zdaj obljubljajo, da bodo jeseni pripravili novega.

2TDK: kdo je dobil osem milijonov za gradnjo objektov na Glinščici 2
6 ur
Podjetja Markomark Nival, Nival Invest in Ekorel bodo gradila mostove in galerijo v soteski Glinščice, po kateri bo potekal drugi tir, so sporočili iz družbe 2TDK. Vrednost del je slabih osem
Več ▼

Podjetja Markomark Nival, Nival Invest in Ekorel bodo gradila mostove in galerijo v soteski Glinščice, po kateri bo potekal drugi tir, so sporočili iz družbe 2TDK. Vrednost del je slabih osem milijonov evrov.

Izbrani izvajalci bodo morali v štirih mesecih od uvedbe v delo za projektiranje, ki bo takoj po uveljavitvi pogodbe, izdelati projektno dokumentacijo za izvedbo, objekte pa bodo morali končati 21 mesecev od uvedbe v delo za gradnjo, ki bo stekla po izgradnji dostopnih cest iz smeri Kozine in dostopne ceste iz smeri Beke.

Kot smo že poročali, so se na razpis prijavili še Kolektor CPG z družbama Riko in Pomgrad, ki so dali ponudbo za nekaj manj kot 13,5 milijona evrov, in podjetje Godina, ki je oddalo najvišjo ponudbo v višini 14,3 milijona evrov.

Vlada zamenjala enega od neizvršnih direktorjev upravnega odbora DUTB 1
6 ur
lead">Vlada je na današnji seji Juana Barbo Silvelo odpoklicala z mesta enega od štirih neizvršnih direktorjev upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Silvela je za
Več ▼

lead">

Vlada je na današnji seji Juana Barbo Silvelo odpoklicala z mesta enega od štirih neizvršnih direktorjev upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Silvela je za odpoklic zaprosil sam, zamenjal pa ga bo Aleksander Lozej, ki prihaja s Primorske.

Lozej je doslej zasedal vodilna mesta v več podjetjih na Primorskem, med drugim je bil devet let član uprave banke Intesa Sanpaolo. Položaj neizvršnega direktorja DUTB bo nastopil 21. junija, so sporočili s finančnega ministrstva.

Silvela je prošnjo za odpoklic z mesta člana upravnega odbora DUTB naslovil na vlado 31. marca, so pojasnili na ministrstvu. To je predlagalo tudi kandidata za novega neizvršnega direktorja, kot določa zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank.

Od konca aprila DUTB kot glavni izvršni direktor vodi Matej Pirc, v vodstvu pa sta še Andraž Grum in Bojan Gantar. (STA)

Potrošniki bolj optimistični, a ob višjem regresu ne bi več zapravljali, ampak več varčevali 1
6 ur
Razpoloženje potrošnikov je bilo junija boljše kot prejšnji mesec, a precej slabše kot junija lani
Na članek...

Slovenski potrošniki so bili junija spet bolj optimistični kot mesec prej, a se jim razmere zdijo bolj primerne za večje varčevanje kot za večje nakupe, kažejo junijske ankete in kazalniki statističnega urada. Precej bolj kot lani v tem času so tudi zaskrbljeni glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi. Finančni minister Andrej Bertoncelj, ki je upal na večjo porabo, in to v Sloveniji, kot kaže, ne bo uslišan.

Spomnimo, zaposleni imajo večinoma več denarja, saj so številna podjetja izkoristila davčno razbremenitev regresa do višine povprečne plače in so lahko zaposlenim izplačala več kot v prejšnjih letih. Če delodajalec po novem za regres izplača povprečno bruto plačo 1.700 evrov, je enako tudi neto izplačilo. Prav tako je takšen strošek delodajalca. Prihranek za delodajalca je torej okoli 80 evrov, plus za delojemalce 510 evrov, smo pisali. Delodajalci morajo izplačati regres do 1. julija, večina pa ga je že.

Ali in kako se višji regres pozna v vedenju potrošnikov?

Ali potrošniki sledijo željam finančnega ministra Andreja Bertonclja? Ta je že marca dejal, da upa, da bodo zaposleni višji regres dobro izkoristili, in dodal: »Z moje strani pa apel, naj ga čim več porabijo v Sloveniji. Odločitev je seveda njihova.« Kaže, da minister ne bo uslišan. Že pregovorno varčni in previdni Slovenci ne bodo zapravljali, ampak bodo v obdobju, ko se krepi zaskrbljenost glede gospodarstva v prihodnje, očitno denar raje dali v banko ali v nogavico.

Junija bolj optimistični kot maja

Razpoloženje potrošnikov je bilo – po pesimizmu v začetku letošnjega leta – junija v primerjavi z majem za dve odstotni točki boljše, glede na dolgoletno povprečje pa je bil kazalnik zaupanja potrošnikov višji za 15 odstotnih točk. Za vrhom optimizma potrošnikov – to je bilo januarja lani – smo sicer še vedno oddaljeni šest odstotnih točk.

Več bi varčevali, manj trošili

Razpoloženje se je junija izboljšalo predvsem zaradi večjega pričakovanja potrošnikov glede varčevanja v prihodnjih 12 mesecih (za pet odstotnih točk več kot maja). Na izboljšanje razpoloženja na mesečni ravni so pozitivno vplivali tudi pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu (za dve odstotni točki), glede gospodarskih razmer v državi in glede brezposelnih (vsak za eno odstotno točko).

Tudi kazalniki, ki niso vključeni v izračun kazalnika zaupanja potrošnikov, so se večinoma izboljšali; najbolj kazalnik primernosti trenutka za varčevanje (za osem odstotnih točk več kot maja). Po drugi strani potrošniki napovedujejo za tri odstotne točke manj možnosti za večje nakupe v prihodnjih 12 mesecih, čeprav menijo, da je trenutek za večje nakupe primeren (za dve odstotni točki več jih tako meni glede na mesec prej), kažejo kazalniki statističnega urada.

Medletno precej večja zaskrbljenost glede gospodarstva

Medletna primerjava pokaže, da je bil kazalnik zaupanja junija letos za šest odstotnih točk nižji kot junija 2018, od povprečja leta 2018 pa je bil nižji za dve odstotni točki.

Najizraziteje sta se poslabšali pričakovanje glede gospodarskih razmer v državi (za 11 odstotnih točk) in pričakovanje glede števila brezposelnih (za osem odstotnih točk). Poslabšalo se je tudi pričakovanje potrošnikov glede njihovega finančnega stanja v gospodinjstvu (za tri odstotne točke). Pričakovanje glede varčevanja pa se je povečalo (za dve odstotni točki). Tudi vrednost kazalnika primernost trenutka za varčevanje je bila na letni ravni višja (za šest odstotnih točk).

Potrošniki bolj optimistični, a ob višjem regresu ne bi več zapravljali, ampak več varčevali
Leta 2027 bo prebivalcev Indije več kot Kitajcev 5
7 ur
Indija bo prehitela Kitajsko po številu prebivalcev v prihodnjem desetletju, kaže zadnje poročilo Združenih narodov. Na Kitajskem in v Indiji trenutno živi več kot 37 odstotkov svetovnega
Več ▼

Indija bo prehitela Kitajsko po številu prebivalcev v prihodnjem desetletju, kaže zadnje poročilo Združenih narodov. Na Kitajskem in v Indiji trenutno živi več kot 37 odstotkov svetovnega prebivalstva, na Kitajskem živi 1,4 milijarde ljudi, v Indiji sto milijonov manj.

Do leta 2027 naj bi se trenutna situacija obrnila, in sicer bo Kitajsko prehitela Indija, do leta 2050 pa bo pričakovana razlika med državama še večja. Na Kitajskem je pričakovan upad števila prebivalcev, saj naj bi se do leta 2050 trenutna številka zmanjšala za dobrih 31,4 milijona oziroma 2,2 odstotka.

Vseeno pa naj bi se številka vseh prebivalcev na Zemlji do leta 2050 povečala na 9,7 milijarde ljudi. Do konca stoletja bi se lahko ta številka povzpela na skoraj 11 milijard. Za primerjavo: leta 1950 je na Zemlji živelo le 2,6 milijarde ljudi. Prav tako bo do leta 2050 vsak šesti Zemljan starejši od 65 let. Ta številka pa bo še večja v Evropi in Severni Ameriki, kjer bo do leta 2050 vsak četrti prebivalec starejši od 65 let.

Leta 2027 bo prebivalcev Indije več kot Kitajcev
Na agenciji za civilno letalstvo letos 134 prijav proti Adrii Airways 6
8 ur
Javna agencija za civilno letalstvo RS je kot nadzorni organ uresničevanja zakonodaje EU o pravicah potnikov v letalskem prometu letos do zdaj prejela 134 prijav proti Adrii Airways. Zaradi zamude
Več ▼

Javna agencija za civilno letalstvo RS je kot nadzorni organ uresničevanja zakonodaje EU o pravicah potnikov v letalskem prometu letos do zdaj prejela 134 prijav proti Adrii Airways. Zaradi zamude je prišlo 56 prijav, zaradi odpovedi leta 74 in zaradi zavrnitve vkrcanja štiri.

Prevozniku, ki se te dni spopada s povečanimi operativnimi težavami, so ob tem lani izrekli za okoli 35.500 evrov glob. Pri Adrii so do zdaj izplačevala odškodnine a večkrat z zamudo.

Leta 2016 so proti vsem prevoznikom prejeli 146 prijav, leta 2017 jih je bilo 149, leta 2018 337, letos pa do 13. junija 208, od česar so jih 45 odstopili drugim pristojnim organom EU. Letos so evidentirali tudi 72 vprašanj potnikov, evidence telefonskih klicev pa ne vodijo. (STA)