Manager
Google bo poleti ponovno snemal slovenske ceste 1
13.06.2018 14:06
S 15. junijem bo Google ponovno začel snemati slovenske ceste za Google Street View in Google Maps, so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke. Snemanje naj bi trajalo dva meseca, namen pa
Več ▼

S 15. junijem bo Google ponovno začel snemati slovenske ceste za Google Street View in Google Maps, so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke. Snemanje naj bi trajalo dva meseca, namen pa je pridobiti posodobljene podatke o povezovalnih cestah med slovenskimi kraji.

Spodaj prilagamo seznam mest, ki ga je objavil Google. Če je na seznamu navedeno neko mesto, lahko to vključuje tudi manjša mesta ali kraje v njegovi bližini.

Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče
27 min
Neuradno: za nakup SKB banke le ena ponudba, v Parizu pa z njo menda niso zadovoljni; kaj zdaj?
Na članek...

V pariški Societe Generale po naših informacijah niso zadovoljni s poskusom prodaje SKB banke. Na poziv zainteresiranim kupcem je po naših neuradnih podatkih prišla le ena ponudba. Presenetljivo to ni ponudba madžarske OTP banke, ki je od leta 2017, ko se je Societe Generale začela umikati iz regije, kupila vse njene banke. Neuradno: Francozi so madžarsko banko prosili, naj premisli še enkrat. Po prejetem odgovoru pa se bodo odločili, kako naprej. V Parizu ne komentirajo. Kaj vse se dogaja, kaj špekulira?

Edino prispelo ponudbo je po naših informacijah oddal sklad Apollo, ki je pri nas že lastnik skupine NKBM. Vanjo je konsolidiral tri prej samostojne banke, poleg NKBM še Poštno banko in nekdanji slovenski del Raiffeisen banke (pozneje KBS banka). Koliko so ponudili, ni znano, tudi v Londonu tega ne komentirajo, sliši pa se, da je ponudba zelo skromna.

Bolj presenetljivo je, da ponudbe ni oddala OTP banka, ki si že leta prizadeva vstopiti na slovenski trg. V regiji je Slovenija tudi ena od redkih lis, ki jih še ni pokriva. Od Societe Generale pa je doslej kupila vse, kar je ta prodajala – od hrvaške Splitske banke do albanske, poljske, bolgarske in moldavske hčere.

Ne more biti razlog to, da SKB posluje slabo. Kaj je?

Societe Generale se že od leta 2017 počasi umika iz regije. Lani so prodali dve banki, na Poljskem in v Srbiji. Strategija je, so napovedali, da so v regiji, kjer niso dosegli zastavljenih ciljev, naprodaj vse banke, sploh pa tiste, ki niso med prvimi tremi na trgu. Slovenski del pariške skupine, SKB banka, je med četrtim in petim mestom na trgu, Francozi pa investitorjem za SKB banko prikazujejo tretje mesto, saj upoštevajo le raven posojil.

Lanski rezultati poslovanja SKB banke še niso v celoti znani, je pa banka že objavila, da je bil lanski »čisti dobiček za 32,7 odstotka višji kot v letu 2017 in predstavlja drugi najboljši poslovni rezultat Skupine SKB, odkar sodi v Société Générale«. To je 57,24 milijona evrov. Dodali so še, da se je »donos na kapital povečal z 11,7 odstotka na 16,6 odstotka in razmerje med stroški in prihodki se je zmanjšalo z 52,6 odstotka na 49,8 odstotka. Ti rezultati so odraz izjemne uspešnosti poslovanja celotne Skupine.«

Viri špekulirajo.

Za Apollo – komentarja nam niso poslali – je logično, da je oddal skromno ponudbo. SKB banka je namreč že precej optimizirana, kar pomeni, da bi sklad težko še sklestil stroške in – po konsolidaciji – ob prodaji skupine dobro zaslužil. Drži pa, da večja bo banka, bolje jo bo Apollo lahko prodal.

Za nesodelovanje OTP pa obstajata dve razlagi, obe sta povezani tudi s prodajo Abanke. Znano je, da je OTP banka oddala najslabšo od treh ponudb za tretjo največjo banko pri nas. Apollo pa diha za ovratnik za zdaj najboljšemu ponudniku, srbski AIK banki Miodraga Kostića, ki mu ni naklonjena politika. Apollo zdaj še enkrat gleda kreditne mape Abanke, pozvali so ga namreč k izboljšanju ponudbe, smo pisali. Že pred tem se je govorilo tudi, da je madžarski nakup SKB banke odvisen od uspeha pri nakupu Abanke – tega pa zdaj očitno ne bo.

Zdaj gre za to, ali so si Madžari, ki tudi niso ravno priljubljeni pri politikih, premislili in na slovenski trg ne bodo vstopili ali pa so se politično umaknili in snujejo poznejši prodor – morda prek nakupa celotne Apollove skupine, pravijo viri.

Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče
Foto: Aleš Beno
Šok za tisoče obrtnikov: zmanjkalo denarja za poklicne pokojnine 26
16.04.2019 12:29
Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) nima dovolj sredstev, da bi tri tisoč upokojencem izplačal obljubljene poklicne pokojnine, je pred kratkim pisal Siol. To je predsednik uprave SOP Bojan Jean na
Več ▼

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) nima dovolj sredstev, da bi tri tisoč upokojencem izplačal obljubljene poklicne pokojnine, je pred kratkim pisal Siol. To je predsednik uprave SOP Bojan Jean na zadnji skupščini razkril zastopnikom zavarovancev. Med več ur trajajočo burno razpravo jim je pojasnil, da je finančno stanje skrajno resno in da je možna celo likvidacija sklada. Na SOP-u so že predlagali, da bi znižali pokojnine za 30 odstotkov, a predlog ni dobil zadostne podpore, poroča STA. Nova skupščina bo potekala 13. maja. Poklicno pokojninsko zavarovanje pa SOP ne trži že več kot 20 let. Vseeno pa naj bi bilo oškodovanih nekaj tisoč članov.

Na spletni strani SOP-a pa piše, da dosega nadpovprečno donosnost (slika priložena).

Šok za tisoče obrtnikov: zmanjkalo denarja za poklicne pokojnine
Foto: Shutterstock
Tudi na Bledu in v Bohinju dražje parkiranje
1 ura
V Bohinju nadaljujejo z ukrepi trajnostne mobilnosti s ciljem umika prometa od jezera. Tako se bodo v prihajajoči poletni sezoni ob hkratni zagotovitvi brezplačnih prevozov z bolj oddaljenih
Več ▼

V Bohinju nadaljujejo z ukrepi trajnostne mobilnosti s ciljem umika prometa od jezera. Tako se bodo v prihajajoči poletni sezoni ob hkratni zagotovitvi brezplačnih prevozov z bolj oddaljenih parkirišč, dvignile cene parkiranja ob jezeru za pol evra na tri evre na uro. Za pol evra na 2,5 evra na uro naj bi dvignili ceno parkiranja tudi na Bledu, STA.

V spodnjih člankih si lahko preberete, kaj vse se je do danes že podražilo in kje nas podražitve še čakajo.

Razpis ZZZS za 53 dodatnih splošnih ambulant 7
2 uri
Danes je ZZZS objavil razpis za sklepanje pogodb za opravljanje programov zdravstvenih storitev v letu 2019, potem ko je upravni odbor sprejel sklep o tem. Gre za dodatnih 32 splošnih ambulant
Več ▼

Danes je ZZZS objavil razpis za sklepanje pogodb za opravljanje programov zdravstvenih storitev v letu 2019, potem ko je upravni odbor sprejel sklep o tem. Gre za dodatnih 32 splošnih ambulant družinske medicine in 21 otroških ter šolskih dispanzerjev, za kar bo ZZZS namenil dodatnih 7,1 milijona evrov letno. Rok za prijavo je že 6. maj, saj so prvi specializanti družinske medicine letos že uspešno zaključili specializacijo in se tako lahko čim prej vključijo v mrežo in razbremenijo družinske zdravnike. Če vsi programi ne bodo oddani, bo rok podaljšan do konca leta.

Na razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi, gospodarske družbe in drugi zavodi ter zasebni zdravstveni delavci, ki imajo dovoljenje in koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe, sporočajo z ZZZS. Razpisujejo pa tudi programe v drugih zdravstvenih, lekarniških, zdraviliških dejavnostih, dejavnosti nege…, za kar je rok za oddajo ponudb izvajalcev do konca avgusta.

Delo: Matej Pirc ostaja v vodstvu DUTB 1
2 uri
Sedanji vršilec dolžnosti glavnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Matej Pirc bo zagotovo ostal v vodstveni ekipi slabe banke, bodisi kot glavni izvršni direktor, bodisi kot
Več ▼

Sedanji vršilec dolžnosti glavnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Matej Pirc bo zagotovo ostal v vodstveni ekipi slabe banke, bodisi kot glavni izvršni direktor, bodisi kot izvršni direktor, je v intervjuju za Delo dejal predsednik upravnega odbora DUTB Tomaž Besek. V času Beskovega predsedovanja sta odstopila dva izvršna direktorja, Andrej Prebil in Jože Jaklin, zadnjega so odpoklicali ta teden.

Besek je v pogovoru še razkril, da bodo med šestimi kandidati, med katerimi ni nobenega tujca, poleg glavnega izvršnega direktorja izbrali še enega izvršnega direktorja DUTB.

Besek se je dotaknil tudi načrtov glede oblikovanja turističnega holdinga. Potem ko je DUTB ta teden nase prenesla delnice Istrabenz Turizma, ki naj bi jih prenesli na posebno namensko družbo, namerava slaba banka tudi preostale terjatve do Istrabenz holdinga v višini okoli 76 milijonov evrov spremeniti v kapital.

Impol pridobil certifikat za vstop v letalsko industrijo 1
3 ure
Slovenskobistriška skupina Impol, ki se ukvarja s predelavo aluminija, je za STA sporočila, da je nedavno pridobila certifikat, s katerim izkazuje skladnost z mednarodno priznanim standardom
Več ▼

Slovenskobistriška skupina Impol, ki se ukvarja s predelavo aluminija, je za STA sporočila, da je nedavno pridobila certifikat, s katerim izkazuje skladnost z mednarodno priznanim standardom kakovosti za letalsko industrijo. »Na ta vstop smo se pripravljali več let. Tehnološki postopki za letalsko industrijo so zelo zahtevni, in da bi vsem zadostili, smo morali izpeljati tudi veliko reorganizacijo v vseh proizvodnih procesih. Letalska industrija ima zelo visoka naročila, zaradi velike rasti in ostrih zahtev se srečujejo s pomanjkanjem dobaviteljev in verjamemo, da bomo to priložnost znali izkoristiti,« je pred kratkim pojasnil Andrej Kolmanič, glavni izvršni direkor Impola.

Vasle v Odmevih: Vrh gospodarskega cikla je očitno za nami 4
3 ure
Vse kaže, da je vrh gospodarskega cikla za nami, da se svetovno in z njim tudi slovensko gospodarstvo ohlaja, je v pogovoru za Odmeve povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. ECB se je na te
Več ▼

Vse kaže, da je vrh gospodarskega cikla za nami, da se svetovno in z njim tudi slovensko gospodarstvo ohlaja, je v pogovoru za Odmeve povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. ECB se je na te spremembe deloma že odzvala, in sicer z nadaljevanjem ukrepov kvantitativnega sproščanja, nespremenjenimi obrestnimi merami vsaj do konca leta, in z zavezo, da bo nadaljevala s kreditiranjem bančnega sistema v obsegu, ki bo potreben.

Kako je na morebitno novo krizo pripravljen slovenski bančni sistem? Po mnenju Vasleta bolje kot pred zadnjo krizo. Kapitalska ustreznost bank je višja, delež slabih posojil pa nižji od šestih odstotkov, banke pa so tudi bolje nadzorovane, saj so se v času krize ohranili mehanizmi za nadzor bančnega sistema.

"Banke so bolje pripravljene na spopad z obratom v gospodarskem ciklu, kar pa ne pomeni, da se ne bodo v novem ohlajanju srečevale s številnimi problemi," je povedal Vasle.

Vasle v Odmevih: Vrh gospodarskega cikla je očitno za nami
Foto: Aleš Beno
Finančna pralnica Zahoda
4 ure
Evropa nujno potrebuje novo osrednje telo, ki bi se ukvarjalo zgolj s preprečevanjem pranja denarja
Na članek...

Kijev – Nikakor noče ponehati val škandalov na področju pranja denarja. Zadnji se je zgodil v Estoniji, kjer je hčerinska banka Danske Bank v zadnjih letih znotraj regije opravila, tako poročajo, za okrog 200 milijard evrov sumljivih plačil.

Kljub temu pa Združenim državam Amerike in Evropski uniji še ni uspelo uskladiti odgovora na dogajanje – nasprotno, ameriška zakladnica Fed je pred kratkim evropsko komisijo celo okarala, češ da kako je mogla štiri ameriške teritorije (ameriško Samoo, Guam, Portoriko in ameriške Deviške otoke) uvrstiti na spisek držav s slabo urejenim področjem pranja denarja in financiranja terorizma. Namesto da krivdo prelagajo eni na druge, bi Amerika in Evropa morali sodelovati in priti do soglasja, kako reševati očitno pereč problem.

V svoji trenutni obliki je pranje denarja razmeroma nov pojav. Z globalno finančno liberalizacijo je v poznih osemdesetih letih utajevanje davkov skokovito naraslo. Vse do napadov 11. septembra 2001, ko je postala jasna povezava med pranjem denarja in financiranjem terorističnih dejavnosti, pa se določevalci politik problematike pranja denarja niso niti zavedali. Navkljub temu je ameriško vrhovno sodišče v zadevi Ljudstvo proti zvezni volilni komisiji – neverjetno, vendar resnično – v procesu volitev dovolilo uporabo neomejenih količin tako imenovanega temnega denarja. Po ruskem vmešavanju v predsedniške volitve leta 2016 pa je pranje denarja znova postalo stvar narodne varnosti.

Čeprav so se Rusi vmešavali tudi v evropske volitve, se EU vendarle spopada z drugačnimi težavami kot ZDA. Ker je evropski bančni sistem razdrobljen in slabo nadzorovan, se severnoevropskim finančnim institucijam očitno dogaja, da ne vidijo vsega, kar se dogaja pred njihovim nosom. Ameriški bančni sistem pa je, nasprotno, dobro nadzorovan, vendar ameriške oblasti zunaj bančnega sistema dopuščajo izvajanje takih praks, ki bi morale biti prepovedane.

Po uveljavitvi zakona o domovinski varnosti ZDA (Patriot Act) leta 2001, ki naj bi preprečeval financiranje terorizma, morajo ameriške banke, da se izognejo hudim kaznim, dobro poznati svoje komitente. V petih letih po finančni krizi so banke, ki poslujejo na ozemlju ZDA, plačale za 230 milijard dolarjev kazni za različne kršitve. Posledično se ameriške banke na vse kriplje trudijo izogniti prekrškom in so s tem namenom vzpostavile močne oddelke notranjega preverjanja skladnosti.

Zakon o domovinski varnosti je učinkovito očistil bančni sistem in iz mednarodnega finančnega sistema pometel anonimne slamnate banke. Žal pa zakon velja samo za finančni sektor in po letu 2002 so iz njegovih ključnih predpisov o preprečevanju pranja denarja izvzeta vsa podjetja iz nepremičninskega sektorja, pa neštete slamnate družbe s »sedežem« v Wilmingtonu, Delaware, kot tudi odvetniške družbe, ki lahko pod krinko zaupnosti razmerja med stranko in odvetnikom neovirano opravljajo prenose sredstev.

Opisane luknje v zakonodaji imajo hude in daljnosežne posledice. Ameriška zakladnica ocenjuje, da v ZDA letno operejo skoraj 300 milijard dolarjev. Junija 2018 je bilo za več kot 1,7 bilijona dolarjev ameriških vrednostnih papirjev na Kajmanskih otokih, kar je več, kot jih ima Kitajska, in skoraj toliko, kot jih ima Japonska.

Tudi v Evropi je področje pranja denarja podobno regulirano, pa vendar obstajajo pomembne razlike. EU jemlje transparentnost lastništva zelo resno. Peta direktiva s področja pranja denarja, sprejeta junija 2018, je precej strožja od ameriškega zakona o domovinski varnosti, saj je predpisala javno razkritje dejanskih lastnikov sredstev v vseh panogah, ne samo v bančništvu.

Ne glede na to pa Evropa le plaho nadzira pretoke sredstev med bankami in kazni za kršitve na področju pranja denarja so tako nizke, da preprosto niso učinkovite. Banke jemljejo preventivne predpise s področja pranja denarja le kot nujno birokratsko zlo in zato – v nasprotju z ZDA – v njih niso bili vzpostavljeni močni oddelki za skladnost poslovanja.

Evropske finančne oblasti bi morale svoje banke – po ameriškem zgledu – spodbuditi k zavzetemu izvajanju predpisov s področja pranja denarja in jih za prekrške strogo kaznovati. Tu pa se pokaže manko – v Evropi ni močne agencije za preprečevanje pranja denarja, kakršna je v ZDA Financial Crimes Enforcement Network. Da Evropa nujno potrebuje novo osrednje telo, ki bi se ukvarjalo zgolj s preprečevanjem pranja denarja, sta pokazala tudi Joshua Kirschenbaumiz iz nemškega Marshall Funda in Nicolas Véron s Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo.

Pravilnost te trditve je zgovorno ilustriral prav škandal Danske Bank, ki jo, enako kot vse druge največje evropske banke, nadzoruje Evropska centralna banka. Slednja pa ni pristojna za nadzorovanje pranja denarja, temveč je za to odgovoren danski finančni regulator, za katerega pa se ne zdi, da mu je uspelo zbirati ažurne informacije o dejavnostih Danske Bank v Estoniji. Še celo po opozorilu estonskega bančnega regulatorja so danske oblasti reagirale tako počasi, da se upravičeno postavlja vprašanje, ali Danske Bank morda ni prevelika, da bi jo domače oblasti sploh še lahko nadzorovale.

Ameriška stran pa mora pomesti pred svojim pragom in preprečiti nadaljnje skrivanje identitete dejanskih lastnikov ameriških sredstev. To lahko glavni zakladnik stori z enim samim podpisom in nemudoma prekliče veljavnost začasnega izvzetja nepremičninskih podjetij iz zakona o domovinski varnosti. Za odpravo anonimnih družb in odpravo pravice odvetniških družb, da poslujejo kot banke, pa bo potrebno dejanje na zvezni ravni. K sreči je nova demokratska voditeljica odbora za finančne storitve Maxine Waters prav to točko postavila na vrh svojega dnevnega reda.

Amerika in Evropa se morata nemudoma nehati pričkati in se raje druga od druge naučiti, katera je dobra ureditev, ter zapreti luknje v svojih izvršilnih vejah oblasti. Edino tako lahko v razmerah globalnega gospodarstva »dobri« premagajo »grde«.

Finančna pralnica Zahoda
Foto: Shutterstock
Podnebne spremembe so za posel veliko slabše kot katerikoli predpis 6
5 ur
Ali podnebni ukrepi zmanjšujejo konkurenčnost evropskih podjetij, smo med drugim vprašali Gabrielle Walker, mednarodno strokovnjakinjo za trajnostno poslovanje.
Na članek...

Ko govorimo o omejevanju podnebnih sprememb s podjetniki, pogosto slišimo, da jih tepejo visoka cena električne energije in druga bremena, država pa bo plačala visoke kazni, če ne izpolnimo evropskih zavez. Našteto zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Kako vi odgovarjate na takšne pripombe?

Veliko se govori o nevarnosti, da bi izgubili konkurenčnost, če bi uvedli omejitve samo v Evropi, ne pa tudi drugod po svetu. A to se lahko uravnovesi, saj je Evropa je lahko vodilna pri uvajanju takšne regulative. Krožijo zamisli o uvedbi izravnalnih obdavčitev in drugih ukrepih, s katerimi bi lahko ohranili konkurenčnost gospodarstva, ki deluje globalno. Vendar pa je poleg EU tudi Kitajska ena od svetovnih voditeljic pri podnebni regulativi. Mislim, da je usmeritev jasna. Slišimo sicer pripombe, da škodo trpimo danes. Toda to je smer, v katero gre svet. Zelo lahko se ujamemo v past in vidimo samo dodatne obveznosti in dodatne obremenitve. Toda podnebne spremembe so veliko slabše za posel kot katerikoli predpis. Takšna regulativa pa nam zagotavlja, da bomo ostali v poslu tudi v prihodnje.

EU skuša vključiti podnebne zahteve v trgovinske sporazume. Z Avstralijo gre, z ZDA pa so težave…

…vsi imajo težave z ZDA.

Drži. Ko pa je treba v takšnih primerih sprejeti odločitev, trpi podnebje in takšna določba ni vključena v sporazum.

Če govoriva o politiki, so pri podnebnih vprašanjih tudi v Avstraliji ali Kanadi zelo razdvojeni. Več avstralskih premierov je izgubilo funkcijo, ker so poskusili nasprotovati ogljičnim davkom. Živimo v času velikih političnih turbulenc zaradi podnebja. V turbulentnih razmerah je vodenje pomembno. V času velikih sprememb mora posameznik narediti več kot sicer. Bolj kot karkoli zato potrebujemo politične voditelje, ki bodo zmožni najti pametne politične rešitve in tudi uveljaviti mednarodne sporazume. V energetski tranziciji bodo zmagovalci in poraženci. To pomeni, da bodo del energetske tranzicije tudi ljudje, ki bodo izgubili. Zato želim povedati še nekaj in upam, da ne bo zvenelo suho. Je namreč resnično: če podnebja ne bomo rešili, bomo poraženci vsi.

Vaš pogled je dolgoročen…

…tudi srednjeročen.

Ja. Vendar pa menedžerji gledajo kratkoročno, saj morajo zagotoviti dobiček v tem letu in v tem četrtletju.

To je del težave. Tak pritisk povzročajo investitorji. Vendar pa v zadnjem letu opažam spremembo v stališčih investitorjev. Svoj pogled preusmerjajo od kratkoročnega na bolj dolgoročnega. Menedžer mora vsekakor razmišljati o naslednjih treh mesecih, a če razmišlja samo o teh treh mesecih, ni dober menedžer. Imeti mora kratkoročno strategijo, a tudi dolgoročno, sicer bo podjetje izločeno s trga. Razumem, da je težko razmišljati srednjeročno, vendar številnim podjetjem uspeva obstati v poslu že sto let.

Uvedba davka na fosilna goriva je spodbudila nemire v Franciji. Vendar poznamo tudi nekatere drugačne primere, na primer v Kaliforniji, kjer hočejo z davki na gorivo pridobljena sredstva vrniti ljudem.

Tudi v Washingtonu D. C. so predlogi, da bi takšna sredstva pripeljali nazaj k ljudem kot ogljikove dividende, da bi jih usmerili v razvoj nizkogljičnih rešitev oziroma našli druge možnosti. Francoski davek je bil precej neroden in ni imel velikega učinka na podnebje, pač pa je imel velik učinek na politiko. Iščemo pa ravno nasprotno, iščemo obdavčitve z velikim učinkom na podnebje in majhnim na politiko.

Tako gre v teoriji. Kdo pa bo v praksi prvi uvedel uspešen ogljični davek?

Na Kitajskem razvijajo številne pilotne projekte za trgovanje z ogljikom. V ZDA je več mehanizmov, v EU je mehanizem ETS. Kdor naredi prvi korak, naredi veliko napak. Veliko podjetij, posebej naftnih in plinskih ima notranjo ceno ogljika, tudi v podružnicah. Ni zelo verjetno, da bomo imeli globalen ogljični davek, precej bolj je verjetno, da bomo imeli globalen sistem, ki bo omogočil vključevanje cene ogljika v ceno izdelka ali storitve.

Podnebne spremembe so za posel veliko slabše kot katerikoli predpis
Foto: Jernej Lasič
Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z visokim donosom (OGLAS)
12 ur
Z nakupom bivalne enote v Rezidenci Pipanova v Vižmarjah lahko ustvarite tudi do 20-odstotni letni donos
Na članek...

Kupci nepremičnin za oddajo prek Airbnbja, Bookinga in drugih podobnih platform v Ljubljani že zelo težko najdejo stanovanje po dovolj nizki ceni, ki bi omogočala primeren donos. To težavo so zaznali tudi v Mreži nepremičnin in zato za naročnika v Vižmarjah pri Ljubljani zasnovali objekt Rezidenca Pipanova z 48 manjšimi bivalnimi enotami površine od 30 do 46 kvadratnih metrov.

Posebnost tega objekta je, da ni opredeljen kot stanovanjski, temveč kot namestitveni. V njem zato ne prodajajo stanovanj, ampak namestitvene enote. To med drugim pomeni, da tisti, ki želijo enote oddajati, ne potrebujejo soglasja 75 odstotkov ostalih lastnikov.

Atraktivne cene

Še veliko bolj pomembno pa je, da so oblikovali zelo atraktivno cenovno politiko. Cene za enoto se namreč začnejo že pri 76 tisoč evrih plus DDV, ki je sicer 22-odstoten, ker gre za nastanitveni objekt.

»Vsi kupci, še posebej pa tisti, ki se bodo odločili kupiti enoto kot podjetje ali kot mali davčni zavezanci, bodo ugotovili, da je enote enakih velikosti za takšno ceno praktično nemogoče kupiti tudi v 40 ali 50 let starem bloku,« je povedal direktor Mreže nepremičnin Zoran Veleski.

Varna in likvidna naložba z visokim donosom

To pomeni, da lahko v lastniško nepremičnino investirajo tudi tisti, ki imajo na primer trenutno prostih 30 tisoč evrov lastnih sredstev. Ker so posojila še vedno zelo dostopna, lahko z nakupom nastanitvene enote v Rezidenci Pipanova ustvarite zelo dobre oziroma celo odlične donose. Ker ne gre za previsoke zneske, se naložba splača vsem, ki jim prosta sredstva ležijo na bančnih računih, kjer je donos realno celo negativen.

»Naši izračuni kažejo, da je donos pri dolgoročnem oddajanju štiri- do enajstodstoten, pri dnevnem oddajanju pa je donos, če se lastnik sam angažira in nepremičnino kupi s pomočjo bančnega financiranja, lahko tudi 20-odstoten,« je povedal Zoran Veleski. Za primerjavo povejmo, da je sicer v Ljubljani povprečen donos od dolgoročnega oddajanja približno triodstoten

Sogovornik je še dodal, da gre hkrati za varno in likvidno naložbo. Varno zato, ker naložbe v nepremičnine nasploh veljajo za najmanj tvegane, likvidno pa zato, ker bo nastanitvene enote zaradi ugodne cene in pomanjkanja manjših stanovanj na trgu v bodoče lažje prodati.

Visoka kakovost bivanja zagotovljena

»Nižje cene se nikakor ne odražajo v kakovosti novogradnje,« je poudaril Veleski. Standard gradnje bo visok. Skoraj vsaka nastanitvena enota bo imela prostoren balkon ali teraso z manjšim vrtom. V vseh bo popolnoma opremljena kopalnica, talno gretje in rekuperacija zraka, kar omogoča zelo nizke stroške obratovanja in hkrati visok standard udobja in počutja. Bivalne enote v Rezidenci Pipanova so zato privlačne tudi za tiste, ki bi želeli v njih sami prebivati – na eni strani zaradi ugodne cene, na drugi pa zaradi visoke kakovosti bivanja.

Možnost vodenega dnevnega oddajanje v turistični namen

Za kupce, ki bodo stanovanja oddajali, pa niso poskrbeli le s pravnega vidika, urejena je tudi logistika, ki jo takšna dejavnost potegne za sabo. Kupci bodo na primer lahko vgradili sistem dostopa do enote s pametnim telefonom. Imeli bodo tudi možnost samostojnega ali vodenega dnevnega oddajanja v turistični namen. Pri tem se bodo lahko odločili za storitve posebej za to specializiranega podjetja.

Za Airbnb ali Booking še zdaleč ni primeren samo center

Pa so Vižmarje sploh primerne za naložbo v stanovanje za oddajanje prek Airbnbja in podobnih platform? »Na prvi pogled je središče Ljubljane res bolj zanimivo, a ni vedno tako,« je dejal Zoran Veleski. Mnogo obiskovalcev pride v Ljubljano z lastnim avtom ali pa ga najamejo in se potem sami potepajo po Sloveniji. Vsi ti imajo v središču mesta zelo velik problem s parkiranjem. Parkiranje v parkirnih hišah lahko stane tudi 25 evrov na dan.

»V Rezidenci Pipanova s tem ne bo težav. Obiskovalcem bo na voljo 13 brezplačnih parkirnih mest. Ostala bodo lahko novi lastniki kupili in jih uporabljali sami ali pa jih bodo kot bonus ponudili svojim gostom,« je pojasnil Veleski in dodal, da se s tem lahko pohvali le malokateri hostel ali apartma v središču mesta.

Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z visokim donosom
V obratu z odpadki v Lenartu spet zagorelo
13 ur
V sortirnici odpadkov podjetja Salomon v Lenartu je danes nekaj pred 18. uro spet zagorelo. Gasilska intervencija poteka, so sporočili mariborski policisti.
Na članek...

Policisti so bili napoteni na kraj in ga zavarovali. Ko bodo izpolnjeni pogoji za varno delo, bodo opravili ogled, s katerim bodo ugotavljali vzrok požara in druge okoliščine, so sporočili iz Policijske uprave Maribor.

Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Benedikt Gregor Jančič je za STA povedal, da so gasilci na delu, več informacij pa še ni mogel podati.

V sortirnici odpadkov je zagorelo že v noči na nedeljo. Policija je danes še sporočila, da preiskava tega prejšnjega požara se ni zaključena.

Da vzrok požara še ni znan, je danes ob obisku okoljskega ministra Simona Zajca in župana Lenarta Janeza Krambergerja povedal tudi direktor proizvodnje in logistike v Salomonu Janez Pavčnik. A, kot je dodal, so bili že izključeni vsi ostali možni elementi, zato je neuradno do dogodka, ki jim je po nekaterih ocenah povzročil za okoli 250.000 evrov škode, prišlo zaradi samovžiga.

Okoljska inšpekcija je po požaru opravila nadzor in izdala ustno odločbo, po kateri mora obrat do ureditve razmer počakati z obratovanjem dveh naprav za ravnanje z odpadki in s sprejemanjem novih odpadkov, obratovala je lahko le naprava za sortiranje nenevarnih odpadkov.

Zajc je danes dejal, da so okoljski inšpektorji pred tem zadnji nadzor opravili januarja, ko ni bilo kršitev okoljevarstvenega dovoljenja, čaka pa še na poročilo požarne inšpekcije. Na podlagi poročila se bodo odločili, ali bo treba v okoljevarstveno dovoljenje vključiti še kakšne dodatne zahteve, je dejal.

Po besedah župana so že nekaj časa opozarjali, da gre za objekt, za katerega bi bilo treba bolje poskrbeti na področju odvažanja smeti, količine sprejetih odpadkov, smradu in ostalega, saj je to pri takem objektu pričakovano.

Minister Zajc je ob osmih zvečer tvitnil, da je požar ukročen.

V obratu z odpadki v Lenartu spet zagorelo
Foto: Picasa
Najbolj brani članki danes
15 ur
1. KPMG Slovenija je na črni listi. Je razlog pameten ali banalen in kdo mora paziti?2. Prodaja Intereurope: raje državni Pošti kot Britancu, ki bi dal 20 milijonov več3. Mobilni bankir, ki v
Več ▼

1. KPMG Slovenija je na črni listi. Je razlog pameten ali banalen in kdo mora paziti?

2. Prodaja Intereurope: raje državni Pošti kot Britancu, ki bi dal 20 milijonov več

3. Mobilni bankir, ki v Slovenijo prinaša Apple Pay, na vročem stolu regulatorjev

4. Lestvica: za koliko so lani zrasle plače šefom borznih družb?

5. Ko CEO v nekaj dneh zasluži mesečno plačo zaposlenega

6. Vroča nemka z obilo, prevečkrat spregledane, bencinske romantike

7. Kdo je slovenski Arthur Andersen, koliko revizorjev je ostalo brez licence, kakšne so kazni iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov?

8. V Nemčiji trdijo, da e-avto onesnažuje bolj od dizla in navijajo za vodik ter zeleni metan

9. Salonit Anhovo se širi v Trst. Finančni učinek? Okoli sedem milijonov dodatnih prihodkov

10. Kako dobro se živi v Kočevju?

Ustavno sodišče bo zahtevo za presojo proračunskih dokumentov obravnavalo absolutno prednostno 10
16.04.2019 17:53
Poslanci SDS in NSi so se podpisali pod zahtevo za oceno ustavnosti treh proračunskih dokumentov in jo že poslali ustavnemu sodišču. Predlagajo, da ustavno sodišče ugotovi, da so proračunski
Več ▼

Poslanci SDS in NSi so se podpisali pod zahtevo za oceno ustavnosti treh proračunskih dokumentov in jo že poslali ustavnemu sodišču. Predlagajo, da ustavno sodišče ugotovi, da so proračunski dokumenti v neskladju z ustavo, vladi pa zato v mesecu dni naloži pripravo rebalansa, je v izjavi za medije dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Ustavno sodišče bo zahtevo za presojo proračunskih dokumentov obravnavalo absolutno prednostno.

Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 in odlok o javnofinančnem okviru za obdobje od 2018 do 2020 - vsi trije pravni akti namreč določajo proračun za 2019. Kot pravi Šircelj, 148. člen ustave določa usklajenost dohodkov in prihodkov: "Ni več možno, tudi z zadolževanjem ne, da so odhodki večji od prihodkov, razen v primerih izrednih dogodkov. Gre za to, da se uvede fiskalna disciplina, da se troši toliko, kot se ustvari." (STA)

Izolska bolnišnica išče novega direktorja 1
19 ur
Splošna bolnišnica Izola (SBI) je danes objavila razpis za delovno mesto direktorja bolnišnice za mandatno dobo štirih let. Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat ali kandidatka, ki
Več ▼

Splošna bolnišnica Izola (SBI) je danes objavila razpis za delovno mesto direktorja bolnišnice za mandatno dobo štirih let. Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat ali kandidatka, ki izpolnjuje naslednje pogoje: univerzitetna izobrazba pravne, ekonomske ali medicinske smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljalskimi znanji, poleg slovenskega, znanje italijanskega jezika in znanje enega izmed svetovnih jezikov. Rok za prijave je do 20. maja, piše na spletni strani Splošne bolnišnice Izola. Sedanji direktor Radivoj Nardin, pa se zaenkrat še ni odločil, ali bo ponovno kandidiral, mandat se mu izteče avgusta, piše STA.

Prva podjetja prejela certifikat Voda iz pipe
20 ur
Skoraj 30 podjetij je danes na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS pridobilo certifikat Voda iz pipe. Podjetja so obljubila, da bodo v svojih poslovnih prostorih in na svojih dogodkih ponujala zgolj vodo iz pipe in bodo k pitju te vode spodbujala tudi svoje zaposlene.
Na članek...

Prejemniki certifikata Voda iz pipe se zavežejo, da bodo k pitju vode iz pipe spodbujali poslovne partnerje, podizvajalce in ostale deležnike. Zaposlene in ostale deležnike bodo ozaveščali o kakovosti pitne vode v Sloveniji ter o tem, da je voda iz pipe zdravju in okolju prijaznejša od predpakirane. Zaveza navaja še, da bodo podjetja pitno vodo iz pipe stregla v steklenih vrčih in kozarcih ter se bodo, kadar je le mogoče, izogibala ponujanju predpakirane vode.

Danes naj bi v Ljubljani certifikat prejelo 29 podjetij z vse Slovenije, a so predstavniki manjšega števila podjetij zaradi težav v prometu dogodek zamudili. Podjetja se s tem pridružujejo ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za zdravje, ki podpirata projekt Zbornice komunalnega gospodarstva in sta certifikat kot prva prejemnika dobila v začetku leta.

"V Sloveniji se premalo zavedamo kakovostni pitne vode, ki jo imamo praktično v neomejenih količinah. Skozi zavedanje, da imamo dovolj pitne vode, izhaja tudi odgovornost, da varujemo vodne vire," je ob robu slovesnosti poudaril direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Komercialni pristopi so po njegovih besedah pripeljali do tega, da trgovine danes ponujajo pitno vodo v plastenkah in steklenicah. "A ta voda je praviloma zastarana in ni takšne kakovosti, kot jo lahko pijejo prebivalci in obiskovalci Slovenije direktno iz vodovodnih omrežij, ki jih upravljajo komunalna podjetja," je nadaljeval sogovornik. Predpakirana voda je pogosto tudi nepravilno skladiščena, denimo na vročini ali na soncu.

Podjetja, ki se odločijo pridobiti certifikat Voda iz pipe, so praviloma okoljsko zavedna, družbeno odgovorna, veliko dajejo na zdravje in zdrav življenjski slog svojih sodelavcev ter jim ni vseeno za okolje. Ta podjetja se zavežejo, da bodo še naprej širila dober glas o odgovornem ravnanju z naravnimi viri, poskrbela za svoje zaposlene in prispevala svoj kamenček v mozaiku odgovornega ravnanja širše družbe, je še povedal Zupanc.

Na modrem planetu Zemlja, ki mu življenje daje voda, je le en vodni krog, je v nagovoru prejemnike certifikata opozoril Mihael J. Toman z ljubljanske biotehniške fakultete. Voda in kopno sta eno in vse, kar počnemo na kopnem, se odrazi v vodah. "Na svoji poti do kozarca pitne vode kapljice doživijo številne napade nas ljudi, našega načina življenja, naše družbe," je poudaril.

"Jasno je, da so tudi v naši podtalnici, ki je pretežni vir pitne vode v Sloveniji, motilci endokrinega sistema, ostanki zdravil, delci nanoplastike, hranila," je spomnil Toman. Teh snovi ne vidimo, ne okušamo in ne zaznavamo z drugimi čutili, zato se tega ne zavedamo dovolj.

"Tako bo, dokler bo Slovenija - lepa, zelena dežela - z gnojevko polita dežela in zaradi tega tudi smrdeča dežela. Dokler ne bomo celovito rešili odvajanja in čiščenja odpadnih voda in dokler ne bomo bistveno spremenili svojih vsakodnevnih navad," je pristavil. Današnji dogodek pa je zato označil kot korak v pravo smer: "Korak ozaveščanja, korak zavedanja."

Med prejemniki certifikata je tudi Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. "Energijo smo več let vlagali v to, da bi spremenili druge, a to ni obrodilo sadov. Zato smo se odločili najprej spremeniti sebe," je povedal direktor podjetja Franc Dover.

Njihov moto je Delujemo zeleno, odločamo modro, v skladu s tem pa so se že pred leti odločili vsem zaposlenim nabaviti steklenice za pitje vode iz pipe. "To je zanemarljiv strošek v primerjavi z učinkom - z zdravjem ljudi," je zagotovil Dover. Zaposlene so namreč v podjetju spodbujali k pitju zadostnih količin vode iz pipe ter uživanju večjih količin lokalno pridelane zelenjave, s tem pa med drugim zmanjšali število bolniških odsotnosti.

Dover je podčrtal tudi pomen javnih komunalnih podjetij, ki je v javnosti pogosto spregledan. "Ponosen sem, da delam v tej sferi, občudujem vse direktorje in zaposlene v teh podjetjih," je dejal. "Še posebej sedaj, ko smo v obdobju prilagoditev cen, bi moral marsikdo razmisliti o tem, kaj prejme za svoj denar. Verjamem, da nismo zlati. Verjamem pa, da smo prav dobri," je zaključil.

Prva podjetja prejela certifikat Voda iz pipe
Foto: Borut Hočevar
Državni denar za več letalskih prog 2
20 ur
STO letalskim prevoznikom, ki bi še leteli v Slovenijo, ponuja skoraj milijon evrov za promocijo.
Na članek...

Državna agencija za promocijo turizma (STO) je med javnimi naročili objavila tudi razpis za promocijo Slovenije kot letalske destinacije, na katerega se lahko prijavijo letalski prevozniki, ki letijo v Slovenijo. Za promocijo države v revijah, ki jih ponujajo potnikom, in na družbenih omrežjih, bo STO izbranemu ponudniku plačal 900 tisoč evrov v dveh letih. Potem bo sledil še en razpis. Nikjer iz razpisa ne izhaja, da morajo ponudniki biti zgolj in samo letalske družbe – prijavijo se lahko tudi, recimo, piarovske agencije oziroma jim letalske družbe delo oddajo v podizvajalstvo.

»Destinacije po svetu spodbujajo letalske povezave prek različnih promocijskih aktivnosti na ciljnih trgih. V Sloveniji gre za pilotni razpis. Z javnim naročilom razvijamo in testiramo nov model, s katerim bomo pridobili informacije za aktualno in prihodnje zanimanje ponudnikov za Slovenijo kot letalski cilj in ga bomo lahko v prihodnjih dveh letih, skladno s strategijo, tudi nadgradili glede na odzivnost in dosežene rezultate,« pravijo na STO.

Po domače: spodbuditi želijo več letalskih prihodov v Slovenijo oziroma več novih prog. Sofinanciranje promocije pa ne bo izvedeno zgolj na podlagi zagotovila, da bi odprli nove proge, temveč šele, ko bi se te dejansko vzpostavile oziroma povečale svojo frekventnost. "Poslovna odločitev o novi letalski progi pa je v prvi vrsti odvisna od vsakega letalskega prevoznika, saj odločitev zanj pomeni največje ekonomsko tveganje," dodajajo na STO.

Kakšne aviogoste želimo?

Razpis predvideva dejavnosti na strateških aviotrgih, s katerih se leti v Slovenijo. To je iz Nemčije, Finske, Združenega kraljestva, držav Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav (GCC), Rusije, Italije, Švedske, Norveške, Španije, Izraela, Ukrajine, Francije, Beneluksa, Japonske, ZDA, po dopolnjenem javnem naročilu, zaradi katerega se je rok za prijavo podaljšal za mesec dni, do 23. aprila, pa tudi iz Danske, Litve, Latvije in Estonije. Celotno javno naročilo je dostopno tukaj.

Prijavijo se lahko tisti, ki bodo med drugim predložili vsaj tri referenčne projekte v letih 2016, 2017 in 2018 za medijski zakup, vodenje področja marketinških kampanj, digitalnih, komunikacijskih strategij, kampanj, medijsko planiranje, upravljanje in optimizacijo spletnih digitalnih kampanj in kampanj na družbenih omrežjih ter piarovsko aktivnost na vsaj enem od razpisanih strateških aviotrgov za Slovenijo, od tega en projekt v vrednosti v vrednosti vsaj 50 tisoč evrov brez DDV.

Na ljubljansko letališče trenutno leti 11 letalskih družb – poleg domače Adrie Airways še Air Serbia, Air France, Aeroflot, Montenegro Airlines, LOT Polish Airlines, easyJet, Turkish Airlines, Wizz Air, Finnair in Transavia. Od omenjenih s strateških trgov ne letita Montenegro in Air Serbia.

Kaj bo treba delati za 900 tisoč evrov: izbrani bo najcenejši

"Gre za prvo fazo javnega naročila, s katerim iščemo usposobljene izvajalce, ki bodo v drugi fazi sposobni izvesti dvoletni medijski zakup in piarovske aktivnosti za pospeševanje prodaje Slovenije kot aviodestinacije od leta 2019 do 2021 skoraj izključno na tržno-komunikacijskih kanalih novih letalskih prevoznikov, ki bodo na za slovenski turizem strateških aviotrgih vzpostavili nove linije na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v časovnem obdobju od 1. januarja 2019 do najpozneje 15. novembra 2020 ali povečali število frekvenc," piše v javnem naročilu.

STO bo tako za vsako progo, ki se bo vzpostavila v letu 2019 in v letu 2020 ali pa bo prišlo do povečanja frekvenc, izbrane ponudnike pozval k oddaji ponudb za obdobje 2019 in 2020 za medijski zakup in piarovske aktivnosti pri konkretnem letalskem prevozniku, ki bo vzpostavil novo letalsko linijo ali povečal število svojih frekvenc. V prvem letu delovanja bo STO v posamezno linijo vložil po okoli 150 tisočakov, v drugem pa do največ 80 odstotkov načrtovane letne vrednosti. Pri povečani frekvenci linij pa bo na posamezno odpadlo 90 tisoč evrov, v drugem letu pa do največ 30 odstotkov načrtovane letne vrednosti.

Edino merilo za izbor izvajalca bo ponudbena cena, ne zasledimo pa, denimo, dosega možnih turistov. Ali jih razpis zanima oziroma ali se bodo nanj prijavili, smo vprašali v Adrio in še nekaj večjih letalskih družb, ki letijo v Slovenijo – odzvala se ni nobena.

Še to, kaj se šteje za novo letalsko povezavo – tista, ki je vzpostavljena med 1. januarjem 2019 in 15. novembrom 2020, ima vsaj dva poleta na teden z vsaj 50-sedežnim letalom in leti vsaj štiri mesece zapored. Za povečanje frekvence proge pa se štejejo povezave, vzpostavljene med 1. januarjem 2019 in 15. novembrom 2020, ki imajo vsaj dva poleta tedensko z vsaj 50-sedežnim letalom in letijo vsaj tri mesece zapored.

Končan prvi remont črpalne hidroelektrarne Avče
21 ur
V Soških elektrarnah Nova Gorica so po osmih letih obratovanja končali prvi remont agregata črpalne hidroelektrarne Avče. Končali so ga pred načrtovanim rokom.
Na članek...

Remont črpalne hidroelektrarne Avče (ČHE Avče) so začeli 5. novembra lani. Najprej so izvedli demontažo generatorja in turbine, detajlne preglede in meritve naprav, obnovo obrabljenih delov in odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Posodobili in nadgradili so funkcionalnosti programske opreme sistema vodenja v skladu z vse ostrejšimi zahtevami sistemskega operaterja elektroenergetskega sistema za obratovaje sistemskih elektrarn kot ključnih elementov za zagotavljanje stabilnost sistema.

Sledila so vzdrževalna dela na turbini in generatorju ter ponovna montaža. Dela so bila končana v drugi polovici marca. V začetku aprila so opravili zagonske preizkuse pred ponovnim rednim obratovanjem.

Remont opreme agregata je vključevat turbino/črpalko in motor/generator. Izvedla ga je japonska družba Hitachi Mitsubishi Hydro Corporation z Rudisom in podizvajalcema Montech in Kovit. Ostali izvajalci so bili še ABB Švica za vzbujalni sistem, ABB Inženiring za generatorski odklopnik, HSE Invest za sistem vodenja in drugi.

ČHE Avče je prva takšna elektrarna v Sloveniji. Obratuje od leta 2010 in na leto v povprečju proizvede 280 gigavatnih ur električne energije. Ob vse večjem deležu razpršenih virov ima ČHE Avče vse bolj pomembno vlogo hranilnika energije večjih kapacitet in omogoča akumuliranje viškov proizvodnje električne energije.

Elektrarna je med prvimi reverzibilnimi črpalnimi elektrarnami s spremenljivo hitrostjo vrtenja v Evropi. Med drugim zagotavlja tudi sistemske rezerve in sistemske regulacije, ki so nujno potrebne za zagotavljanje trdnosti elektroenergetskega sistema.

Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije zahteva tudi vse večje zmogljivosti hranilnikov za izravnavanje proizvodnje s porabo električne energije in vzdrževanje stabilnosti sistema. ČHE Avče je zato eden ključnih elektroenergetskih objektov v Sloveniji, njena vloga pa bo v bodoče še pomembnejša, so še sporočili iz Soških elektrarn Nova Gorica.

Končan prvi remont črpalne hidroelektrarne Avče
Salonit Anhovo se širi v Trst. Finančni učinek? Okoli sedem milijonov dodatnih prihodkov
21 ur

Salonit Anhovo je v ponedeljek s svojim italijanskim konkurentom, družbo Italcementi, podpisal pogodbo o triletnem najemu cementarne v Trstu. Iz nje bo Salonit Anhovo že v ponedeljek začel oskrbovati svoje kupce na italijanskem trgu, kamor so lani prodali za okoli 28 milijonov evrov cementa in klinkerja (to je surovina za cement).

Julijan Fortunat, predsednik uprave Salonita Anhovo, pojasnjuje: »S širitvijo proizvodnih zmogljivosti v Trst uresničujemo strategijo o krepitvi naše dejavnost v regiji Alpe Jadran. Letno bomo zaradi širitve v Trst prihodke povečali za sedem milijonov evrov, prodajo cementa pa povečali za sto tisoč ton. V Anhovem smo lani proizvedli prek milijon ton cementa in klinkerja. Zaradi širitve v Trst bomo tudi povečali konkurenčnost celotne skupine, saj bomo znižali stroške na enoto proizvoda. V Trstu bomo namreč pri proizvodnji cementa uporabljali klinker, ki ga naredimo v Salonitu Anhovo. S tem bomo naše zmogljivosti pri proizvodnji klinkerja že polno izkoriščene, stroški proizvodnje pa nižji.«

Možnost odkupa cementarne

Salonit Anhovo je prevzel tudi pet zaposlenih v tržaški cementarni. Tam izvajajo zadnjo fazo pridelave cementa oziroma tam je tako imenovana mlinica.

Kako so za posel navdušili Italcemente? »Salonit Anhovo sodi med deset odstotkov najboljših cementarn v Evropi – in to po vseh kazalnikih. Smo visoko energetsko učinkoviti, naš cement je zelo kakovosten, dosegamo pa tudi enega najboljših okoljskih rezultatov. Pri nas se gremo krožno gospodarstvo. Zaradi vsega naštetega smo uspešni na območju Furlanije - Julijske krajine, navzoči smo tudi v pokrajini Veneto. V Italcementi so se odločili, da se s tega območja, kjer je konkurenca močna, raje bolj usmerijo na druge trge Italije,« je pojasnil Julijan Fortunat.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Od sogovornika smo izvedeli tudi, da jim pogodba, ki so jo sklenili z družbo Italcementi, daje možnost, da po treh letih najema cementarno odkupijo. »Možno pa je tudi, da jim po treh letih objekt vrnemo v upravljanje. Zdaj smo dali nogo med vrata, v prihodnjih treh letih pa bomo morali dokazati, ali na tem trgu lahko obstanemo tudi s povečanimi zmogljivostmi. Naredili bomo vse, da nam to uspe, zato smo tudi že okrepili prodajne dejavnosti,« je povedal Julijan Fortunat.

V Italiji imajo že šest betonarn

Edini slovenski proizvajalec cementa, ki bo čez dve leti praznoval 100-letnico poslovanja, ima sicer v Italiji v lasti že šest betonarn. Te poslujejo na območju Furlanije - Julijske krajine. Lani so v njih ustvarili okoli pet milijonov evrov prihodkov.

Salonit Anhovo je v 72-odstotni lasti avstrijske cementarne Wietersdorf, 25-odstotni delež ima zadnja štiri leta italijanska cementarna Buzzi Unicem, preostalo pa manjši delničarji. In kot pravi naš sogovornik, je njihova ambicija, da se celotna skupina širi v regiji Alpe-Jadran, kar pomeni na Koroškem, v severni Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem.

Salonit Anhovo ima doma največji tržni delež, zlasti v vzhodni Sloveniji pa je njegov tekmec Lafarge. Ta je v Trbovljah zaprl proizvodnjo, kupce v Sloveniji pa oskrbuje iz svojih družb, ki jih ima v Avstriji in na Madžarskem. V Sloveniji so sicer navzoče še cementarne iz Hrvaške. Salonit Anhovo na tujih trgih ustvari okoli 45 odstotkov prihodkov, daleč največ v Italiji, po nekaj milijonov evrov pa še na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.

Salonit lani nadaljeval veliko rast

Skupina Salonit je v letu 2017 dosegla izjemno rast. Glavni razlog za to je bil razmah gradbeništva. V letu 2017 so, kot je razvidno iz letnega poročila, čiste prihodke od prodaje povečala za več kot 21 odstotkov, čisti dobiček pa so skoraj podvojili. Predlanskim so tako ustvarili 72,4 milijona evrov prihodkov in 9,5 milijona evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila 81.503 evre, imeli pa so 386 zaposlenih. Kako pa so poslovali lani? Julijan Fortunat pojasnjuje: »Tudi lani smo poslovali uspešno in povečali tako prihodke kot dobiček in dodano vrednost na zaposlenega. Skupina Salonit je tako ustvarila 83,3 milijona evrov prihodkov, ustvarili smo 17,3 milijona evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega je znašala 95.600 evrov, imeli pa smo 398 zaposlenih.«

Napovedujejo še nadaljnjo širitev v Italiji

Salonit Anhovo se je sicer v zadnjem času znebil kar nekaj naložb – podjetju iz kroga poslovneža Sergeja Racmana je prodal delež v Komunalnem podjetju Nova Gorica, telekomunikacijskemu podjetju pa 12 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v spodnji Šiški. Ali v Salonitu načrtujejo še druge nove naložbe? Da, nam je potrdil Julijan Fortunat. Ne samo, da so od italijanskega proizvajalca cementa Italcementi, ki je v lasti nemškega velikana HeidelsbergCement, najeli cementarno v Trstu, njihove ambicije so še večje. »Vsako leto za naložbe namenimo od šest do deset milijonov evrov. Naša strategija je, da imamo integrirano vertikalno proizvodnjo. To pomeni, da sami naredimo vse od agregatov, ki jih pridobimo v lastnih kamnolomih, do klinkerja, cementa in betonov. Veliko pozornost namenjamo razvoju novih tipov cementa, tudi sicer spadajo naši cementi med najkakovostnejše v regiji. Tudi v Italiji imamo ambicije, da se še širimo v skladu s to strategijo,« je odgovoril Julijan Fortunant. Bolj natančen pa pri odgovoru ni bil.

Slovenski turizem je lani doprinesel 5,69 milijarde evrov
21 ur
Slovenski turizem se je v lanskem letu na letni ravni povečal za šest odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je znašal 12,3 odstotka BDP oziroma 5,7 milijarde evrov, kaže
Več ▼

Slovenski turizem se je v lanskem letu na letni ravni povečal za šest odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je znašal 12,3 odstotka BDP oziroma 5,7 milijarde evrov, kaže poročilo Svetovnega sveta za potovanja in turizem WTTC. Slovenski turizem zaposluje 110.700 delavcev, kar znaša 12,8 odstotka vseh zaposlitev v državi. Kar pomeni, da je vsaka peta služba predstavljala delo v turizmu, je razvidno iz poročila. Pričakovano je tudi, da bi lahko slovenski turizem do leta 2029 zaposloval skupno 121.800 delavcev.

Vavčerji za certifikate kakovosti: po novem denar tudi za certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS
18.04.2019 16:15
Podjetniški sklad je dopolnil javni poziv, prek katerega lahko podjetja dobijo skoraj 10 tisočakov subvencije
Na članek...

Slovenski podjetniški sklad je objavil spremembo javnega poziva za vavčer za pridobitev certifikatov, s katero je med certifikate, ki jih sofinancira, vključil tudi certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS.

Na to, da nekateri za naša podjetja pomembni certifikati niso predmet poziva, nas je opozoril bralec iz podjetja v živilski panogi. V njihovem podjetju si denimo želijo pridobiti certifikat IFS, ki pa ga konec januarja objavljeni poziv ne vključuje.

Kot so nam pojasnili na SPS, so izbor objavljenih certifikatov povzeli po objavljenih v javnem razpisu, ki ga je pred časom imel SPIRIT. A ker podjetja povprašujejo tudi po drugih certifikatih, so poziv dopolnili.

Na voljo je 1,5 milijona evrov

Prek poziva za vavčer za certifikate kakovosti je do leta 2023 na voljo 1,5 milijona evrov. Upravičeni stroški so:

  • stroški priprave na certificiranje (stroški zunanjega izvajalca),
  • stroški certificiranja za pridobitev oziroma vzdrževanje certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov ter validacije okoljske izjave pridobljenih na podlagi mednarodnih/evropskih/enakovrednih slovenskih standardov (ISO, IATF, IEC in ITU, CEN, CENELEC in ETSI, EMAS, ECOLABEL, IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS). Sofinanciranje upravičenih stroškov vzdrževanja certifikata je upravičeno le za certifikate izdane od 1. januarja 2019.

Minimalna višina subvencije je tisoč evrov, maksimalna pa 9.999,99 evra. DDV ni upravičen strošek.

Več podrobnosti najdete v članku Prvi vavčerji SPS: na voljo so subvencije za zaščito intelektualne lastnine in certifikate kakovosti.

Vavčerji za certifikate kakovosti: po novem denar tudi za certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS
Foto: Shutterstock