Manager
Finančna šola za najstnike zažiga! Jesenski termin že poln, odpiramo prijave za zimski 16
03.10.2018 12:52
"Prosim preverite, če sem prijavil hči na finančno šolo. Šole se zelo veseli in me bo doma požrla, če bo kaj narobe," nam je pisal zaskrbljen oče Roman. Veseli smo, da je interes med mladimi
Več ▼

"Prosim preverite, če sem prijavil hči na finančno šolo. Šole se zelo veseli in me bo doma požrla, če bo kaj narobe," nam je pisal zaskrbljen oče Roman. Veseli smo, da je interes med mladimi za finančno opismenjevanja tako velik, da smo letos v pičlih dveh tednih zapolnili avgustovski termin poletne finančne šole, v tednu dni pa jesenski rok finančne šole. Zdaj je na voljo že prijava na Zimsko finančno šolo za najstnike! "Hčera mi je povedala, da sta bili lani dve frendici na vaši šoli in da če hočeš vedeti, kam z denarjem (zaenkrat očijevim), da potem moraš iti. Skratka vaša šola je trendovska. Mislim, da imate res dobro šolo, saj je te mulce težko navdušit za kakšno pametno stvar," je še povedal Roman.

Že tretje leto smo organizirali poletno finančno šolo, ki jo vsako leto obišče okoli 50 otrok v dveh terminih (junij/avgust) z različnih koncev Slovenije, pridejo tudi iz Trsta, letos se veselimo otrok iz Novega mesta, Maribora, letos zaradi velikega povpraševanja prvič organiziramo jesensko finančno šolo v času krompirjevih počitnic - 29. in 30. oktober. Zaradi zelo velikega zanimanja mladih za finančno opismenjevanje, smo odprli tudi zimsko finančno šolo za najstnike.

Mlade na finančni šoli seznanimo z osnovami osebnih financ. Kako odpreti bančni račun, plačati položnico, kako varčevati za različne cilje (telefon, avto, stanovanje) z različno ročnostjo, kako spremljati porabo, investirati na borzo, vzajemne sklade, kako se zavarovati, za katere nevarnosti, kako poiskati službo/počitniško delo, sanjski poklic, kako pametno kupovati preko spleta in kako »donosno« prodajati staro robo....

Letos z nami Siddharta, Merlak ... in še in še

Poleg finančnih, kadrovskih strokovnjakov ter podjetnikov, ki vsako leto predajajo znanje mladim na poletni finančni šoli, bodo letos z nami svoje izkušnje delila še glasbena skupina Siddharta. Kitarist Primož in bobnar Boštjan bosta pojasnila, kako živijo glasbeniki. Prišel bo tudi najbogatejši mladi Slovenec - Damian Merlak, star 31 let, njegovo premoženje je ocenjeno na cca 122 milijonov evrov. Milijonar je postal pri 27-letih, prvi milijon pa ustvaril iz 1.000 evrov. Ima zelo zanimivo zgodbo. Družili se bomo tudi z mladimi uspešimi start-upovci, športniki, mladimi infulencerji, ki jih spremlja po več 10 tisoč sledilcev. Z nami bo tudi 16-letni Tristan Blažek, ki ga mladi poznajo pod vzdevkom Krompriček in mu na Youtubu sledi skoraj 10 tisoč ljudi. ....Ne bo nam dolgčas.

Celotni potek poletne šole pa boste lahko spremljali v živo prek blogov na spletni strani Finančna šola.

Članek dopolnjujemo.

Osnutek programa Jesenske finančne šole:

29.10. ZASLUŽEK IN VARČEVANJE

Karierna ura: Kako lahko najstnik zasluži 1.000 evrov na mesec?

Vesna Zupančič Miloševič, strokovnjakinja za mlade in trg dela, e-servis

Varčevanje: Kako privarčevati za telefon, avto, potovanja? Primer 17-letnika, ki je v dveh mesecih privarčeval 200 evrov

Vlaganje: Se da na borzi zaslužiti milijon evrov?

Podjetništvo: Biti sam svoj šef je res kul. Pa res?

30.10. DIGITALNO IN VARNO

Spletni triki: Kako pametno kupovati preko spleta in še pametneje prodajati rabljene predmete?

Varnost na spletu: Kako poskrbeti, da ne postanemo žrtev spletnih prevar?
Primer študentke, ki so jo prek spleta ogoljufali za 2.000 evrov

Zavarovanja: Doživetja so pomembna, prav tako zaščita! (s simulatorji za volan, skozi potres in v višave s poletov v Planici)

Klepet: Cene Prevc, slovenski smučarski skakalec, 22 let

Cena udeležbe je 68 €. Na zgodnje prijave do 10. oktobra upoštevamo 30-odstotni popust. Cena s popustom znaša 47,6 €.

Finančna šola za najstnike zažiga! Jesenski termin že poln, odpiramo prijave za zimski
V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
05.12.2018 13:18
Prva dva od desetih projektov digitalizacije, informatizacije in modernizacije tehnološke opreme ter procesov, ki jih na 180 straneh podrobno razčlenjuje načrt digitalne preobrazbe, v Steklarni Hrastnik že izvajajo
Na članek...

Z načrtom digitalne preobrazbe podjetja smo dobili biblijo razvoja procesov v prihodnjih petih letih, pravi Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Po meri izdelan načrt digitalne preobrazbe podjetja, ki so ga v okviru svetovalnega projekta za Steklarno Hrastnik pripravili v družbi Siemens skupaj s steklarno, poleg podrobne analize sedanjih proizvodnih procesov in smeri njihovega nadaljnjega tehnološkega in digitalnega razvoja vsebuje časovni razpored s sosledjem projektov po korakih ter oceno donosnosti vseh potrebnih naložb. Tako imenovani roadmap natančno definira, kako naj se projekti med seboj povezujejo, kakšna naj bo pot uvedbe in kako naj bodo tehnologije med seboj kompatibilne, da bo dosežen največji učinek.

Od desetih projektov dva že izvajajo

V načrtu digitalizacije, ki obsega 180 strani in so ga skupaj s Siemensovo ekipo pripravljali približno tri mesece, je opredeljenih deset projektov oziroma deset korakov, od katerih so v Steklarni Hrastnik dva že začeli izvajati.

In sicer gradnjo proizvodno-komunikacijskega omrežja OT – gostovalo bo predvidoma v oblaku in bo zaradi občutljivosti podatkov močno zavarovano v skladu z najvišjimi standardi -, v katerega bodo povezali vse stroje in naprave v proizvodnji.

S strojno podatkovno bazo bodo po eni strani pridobili sprotni vpogled v proizvodne procese, pa tudi osnovo za njihovo optimizacijo.

Drugi projekt na področju digitalizacije, ki ga prav tako že izvajajo, je poenotenje in vizualizacija nadzora delovanja in krmiljenja večine tehnoloških procesov oziroma krmilnikov na enotnem sistemu SCADA. S poenotenjem nadzora delovanja - projekt zajema popis, pregled naprav in po potrebi njihovo zamenjavo -, bodo lahko precej izboljšali učinkovitost proizvodnih in podpornih operacij.

Pet milijonov evrov v štirih letih, skupaj pa blizu 20

V digitalizacijo in informatizacijo strojev, procesov in opreme bo družba v prihodnjih štirih letih vložila pet milijonov evrov, kar jim bo omogočilo postavitev ogrodja za doseganje najvišjih standardov industrijske komunikacije med napravami, najvišjih varnostnih protokolov in informatizacije osnovnih procesov v proizvodnji, razlagajo v družbi.

Skupaj z vlaganji v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje in procesov, ki pomeni večji del projekta digitalne preobrazbe, pa se bo vložek v preobrazbo Steklarne Hrastnik v pametno tovarno v naslednjih letih približal 20 milijonom evrov, je povedal Peter Čas.

Načrt digitalizacije bo služil tudi kot izhodišče za projektiranje novega obrata z novo veliko steklarsko pečjo in proizvodnimi linijami z najnovejšo dostopno tehnologijo, ki ga nameravajo v prihodnjih petih letih postaviti v Hrastniku. Kot smo poročali pred kratkim, so načrt za gradnjo nove tovarne na Poljskem opustili, ker tam ne morejo zagotoviti kakovostnega kadra za proizvodnjo zahtevnih embalažnih izdelkov v super premium razredu, po katerem je Steklarna Hrastnik znana po svetu.

Široko zasnovana ekipa pogledala v drobovje tovarne

Pri pripravi načrta digitalne preobrazbe je na strani Steklarne Hrastnik sodelovalo približno 20 sodelavcev, ki so strokovnjaki na svojih področjih, je povedal sogovornik. Ekipa je bila zasnovana zelo široko, vanjo so vključili predstavnike proizvodnje, razvoja, tehnično-proizvodnega sektorja, IT, energetskega menedžmenta … V približno 10-članski mednarodni ekipi Siemensa so bili izkušeni strokovnjaki za različna področja steklarske industrije in digitalizacije. (Več o tem v članku tukaj.)

Široko zasnovana ekipa je v okviru priprave načrta digitalne preobrazbe temeljito analizirala vse procese v proizvodnji. Kot slikovito pravi Peter Čas, je pogledala v drobovje tovarne. To je po njegovih besedah tudi sicer koristno narediti vsakih nekaj let, saj s tem odkrijemo nove možnosti za optimizacijo.

Pomembna konkurenčna prednost

V Steklarni Hrastnik, ki slovi po visokokakovostnih izdelkih specialnega embalažnega in namiznega stekla, ki zaradi svoje čistosti dosega lesk kristala, so prepričani, da jim bo digitalna preobrazba prinesla pomembno konkurenčno prednost na trgu.

Zaradi večje produktivnosti, prilagodljivosti in kakovosti proizvodnje bodo lahko svoj krog kupcev še povečali in vstopili na nove trge. Letos bodo v družbi ustvarili dobrih 60 milijonov evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot lani, dobiček pa naj bi zrasel za 13 odstotkov, na 8,7 milijona evrov.

V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
(Prva vožnja) lexus UX 250h: končno pravi avto za malo širše množice
1 ura
Predpremierno in ekskluzivno, kar pol leta pred prihodom na trg, smo sedli za volan novega lexusa UX 250h, kompaktnega športnega terenca z iskrivim hibridnim pogonom, imenitno izdelavo in materiali ter tako mladostno dušo, da utegne znamki priskrbeti precej širši krog kupcev.
Na članek...

Dejansko je bil njegov prihod le še vprašanje časa. Lexus je prvega SUV, največjega RX, predstavil že daljnega leta 1998. Takrat je bil med prvimi. Številko manjši NX je sledil kar 16 let pozneje. Še manjši UX pa prihaja šele konec aprila prihodnje leto. Lexus z njim zamuja, brez dvoma. A tudi tu velja rek: bolje pozno kot nikoli.

Še posebej zato, ker je novi kompaktni športni terenec japonske prestižne znamke v praksi precej bolj zanimiv kot njegovo nerodno ime. Na prvih predpremiernih testnih vožnjah v kalifornijskem Los Angelesu je namreč pošteno prepričal, tudi z drugačnostjo, ki jo ima ta znamka v genih.

Recept je sicer razmeroma preprost, izvedba pa vsakič drugačna. Če gledamo neposredne tekmece najmanjšega SUV iz Lexusa: volvo XC40 stavi na kompaktnost in prostornost, mercedes-benz GLA na trendovstvo in zasnovo, ki je bližje osebnim avtom, BMW X1 je v zadnji generaciji pravi SUV, tudi po prostoru, audi prav tako. Lexus pa je izbral srednjo pot in v UX vgradil predvsem veliko sloga, odlične materiale in unikatno hibridno tehniko, ne pa tudi prostorske razkošnosti.

Kljub kar zajetni dolžini 4,49 metra se UX v medosju razteza do 2,64 metra, visok pa je le 1,54 metra. V praksi to pomeni, da ima dolg prednji previs, zato tudi precej skladno obliko – razen plastičnih obrob blatnikov ostrih potez, ki se oblikovno z blatniki ne ujamejo najbolje (enake poteze ima tudi novi rav4).

Nekaj lexusovih posebnosti – gosto posejana prednja maska in izbočene zadnje luči, razširjene po vsej širini, ga delajo posebnega, simpatičnega in najbolj mladostnega v družini.

Kabina je, prostorsko gledano, v prednjem delu brezhibna, v zadnjem je v UX približno toliko prostora za kolena in glave kot v novi toyoti corolli oziroma precej manj kot v volvu XC40 ali BMW X1. Prtljažnik je s 377 litri, tudi zaradi baterije, še bolj podhranjen.

Drugega mu v res lično izdelani kabini ne moremo očitati, saj je, denimo, armaturna plošča bolj urejena kot v večjem NX. Osrednji del sestavljajo digitalni merilniki, nad sredinsko konzolo pa je ličen in pregleden 10,25-palčni zaslon (serijski je sedempalčen), ki mu ukazujete z drsnikom, znanim iz drugih modelov. Ta potrebuje nekaj privajanja, saj prehitro skače med ikonami.

Novost pa je modul, nameščen pod naslonjalom za roke, ki je eden boljših ta hip. Z vrtljivimi gumbi, ki kar padejo pod prste, je z njim mogoče zelo lahko upravljati radijski sprejemnik.

Veliko obeta in tudi daje nov pogonski sklop, sestavljen iz dvolitrskega klasičnega štirivaljnika s 107 kilovati in elektromotorja z 80 kilovati. Skupna moč je 130 kilovatov (177 konjskih moči), kompaktni UX pa poganjajo tako živahno kot precej močnejši stroj v rav4 s 163 kilovati sistemske moči. Stroj je večino časa neslišen, ko deluje elektrika in tudi bencinski motor.

Živahno se odziva na dodajanje plina, brezstopenjski menjalnik se ob tem redkeje zaganja v višje vrtljaje in je zato manj moteč, k udobju pa veliko pripomore tudi dobra zvočna izolacija. Ob polnem plinu se UX do stotice požene v le 8,5 sekunde, ob tem pa oddaja prijeten zvok, ki je delno tudi umetno generiran.

Predvsem pa zna biti nov motor zelo varčen. Tovarna za prednje gnani UX250h obljublja porabo 4,3 litra, za štirikolesno gnani pa 4,8 litra. Ob umirjenem kotaljenju po Los Angelesu smo brez težav dosegli porabo pod petimi litri, tudi po nekaj hitreje voženih zavojih gorske ceste pa se ni povzpela prek sedmih litrov. A za konkretnejšo oceno je bila testna izkušnja prekratka.

Priganjanje v zavoje pa je prijetno početje tudi zaradi drugih lastnosti UX, denimo najnižjega težišča v razredu (od tal je UX oddaljen le 16 centimetrov), dobro nastavljenega podvozja in kar petih voznih programov (v najbogatejšem paketu F sport), ki omogočajo širok značajski razpon od udobja do dinamike, ki je vsekakor na višji ravni kot v večjem NX in se približuje nemškim tekmecem.

Če bo novi UX tudi cenovno primerno ovrednoten – pričakujemo ceno okoli 35 tisočakov za osnovnega UX 250h –, lahko japonsko znamko tudi pri nas iz ozadja pripelje v prve vrste. K nam pride šele aprila prihodnje leto, zato cene še niso znane.

Foto: Miloš Milač in Yasuhiko Sato

(Prva vožnja) lexus UX 250h: končno pravi avto za malo širše množice
(Intervju) Avto ni dovolj, kupcu je treba pomagati pri vstopu v elektrodobo
1 ura
Intervju s Francijem Bolto, direktorjem znamke Audi v Porscheju Slovenija
Na članek...

Audi je letos znova osvojil prvo mesto v prodaji prestižnih znamk. Za to je zaslužna kopica novih modelov, a ovir za to znamko vseeno ne manjka. Kako se z njimi spopada slovenski distributer, kakšni so čakalni roki zaradi uvedbe novih standardov, kako bo Slovence uvajal v elektromobilnost in še o marsičem smo se pogovarjali z direktorjem znamke Francijem Bolto.

Avtoindustrija nam vseskozi sporoča, da je elektromobilnost pred vrati. Zdi pa se, da ni povsem tako.

Elektromobilnost je že tukaj, sicer v majhnem obsegu. Ta segment se bo gotovo hitro razvijal, saj bodo v zelo kratkem času imeli tako rekoč vsi proizvajalci v svojem portfelju hibridna in električna vozila. Hkrati pa verjamem, da se bomo še dolgo vozili z avtomobili na klasični pogon, brez električne pomoči. Tudi dizelski motorji se ne bodo prav kmalu umaknili. Pri elektriki bo večji preboj zelo odvisen tudi od infrastrukture, ki trenutno še ni na takšni ravni, da bi omogočala množično prodajo teh vozil.

Omenili ste dizelske motorje. Nekatere znamke jih umikajo iz programa, čeprav so še vedno zelo pogosta izbira. Kako je pri Audiju? Kaj si želijo Audijevi kupci?

Na splošno je prodaja dizelskih motorjev precej upadla. V Sloveniji se je njihova prodaja letos zmanjšala za 30 odstotkov. Pri znamki Audi pa precej manj, saj v prvih desetih mesecih letos opažamo okrog deset odstotkov manj prodanih vozil z dizelskim motorjem. Kupci razmišljajo zelo različno, predvsem pa izbiro motorja povezujejo z velikostjo vozila. Večji je avto, pogostejša je izbira dizelskega motorja. V razredu audijev A6, A7 in A8 je ta prevladujoč. Zelo velik delež dizelskih motorjev je, denimo, tudi v B-razredu, torej kamor sodita audi A4 in Q5. Obenem se razvoj dizelskih motorjev nadaljuje, zato menim, da jih bomo še dolgo imeli v ponudbi.

Upad prodaje se zdi vezan tudi na zmanjšanje ugleda dizelskega motorja. Kako pa nanj gledajo kupci?

V Sloveniji nismo doživeli odpora proti dizelskemu motorju. Od izbruha dizelske problematike smo imeli izredno malo kupcev, ki so se pritožili, da smo jim prodali avto z neustreznim motorjem glede na oglaševane lastnosti.

Vseeno, naši bralci, tudi sodelavci in partnerji se bojijo dizelskega motorja. Je strah upravičen?

Morda se bo trend sčasoma res obrnil, tudi na podlagi gibanja cen goriva. Dizelsko gorivo je bilo kratek čas celo dražje od bencina. V vsakem primeru pa bo do sprememb prišlo počasi.

Audi ima ta hip oziroma bo imel v kratkem na voljo vse pogonske sklope: dizelski, bencinski, električni in plin. Kateri bodo obstali?

Trenutno se zdi, da bo prava izbira prihodnosti električni pogon, a zelo dolgoročno. Trendi napovedujejo, da bodo kupci električne avtomobile v 40 odstotkih polnili doma, v 40 odstotkih na delovnem mestu, le v 20 odstotkih pa na javnih polnilnicah. Polnilna infrastruktura še ni na ustrezni ravni, zato ne pričakujem hitrega preboja električnih vozil. Ko bo do njega prišlo, se bo to najhitreje zgodilo v večjih mestih, z morebitnimi omejitvami pri vstopu v mesta vozilom s klasičnim motorjem.

V Sloveniji si zaradi teh dejstev leta 2025 kaj več od 10- do 15-odstotnega deleža prodaje popolnoma električnih vozil ne upam napovedati. Zato bodo v vmesnem obdobju zelo pomemben delež dosegali priključni hibridi, ki bodo v novi generaciji omogočali od 50 do 70 kilometrov dosega zgolj na elektriko. To pomeni, da med tednom bencinskega motorja sploh ne boste zagnali.

Kaj boste na tem področju ponudili na trgu?

Popolnoma električni audi e-tron bo v Sloveniji na voljo že marca prihodnje leto. Prihodnje leto bomo predstavili še dva nova priključna hibrida. Sčasoma pa bo ta pogon na voljo prav pri vseh Audijevih modelih, razen pri nišnih. Njihove cene bodo po napovedih Audija na ravni klasično gnanih avtomobilov, s čimer lahko dosežejo vidnejše prodajne številke, proizvajalci pa z njimi lažje zadostijo strogim okoljskim zahtevam mejnih izpustov ogljikovega dioksida do leta 2021.

Kako pa boste kupcem predstavili, približali popolnoma električni e-tron?

Električni e-tron prinaša popolnoma nov, zahtevnejši prodajni proces. Kupcem bomo v fazi nakupa ponudili rešitve za polnjenje, tako doma kot v podjetju. S pomočjo zunanjega partnerja bomo na željo kupca naredili posnetek stanja njegove elektroinfrastrukture, ali ima zadosti priključne moči, da bi lahko imel polnilno napravo, ki si jo želi. Vsaka hiša ali objekt je namreč zgodba zase. Že danes izobražujemo naše prodajno osebje. Na prihod novega avtomobila se pripravljamo že več kot leto dni.

Zmeda je tudi pri velikosti trga, kako velik dejansko je, kakšne so realne številke. Držijo napovedi vašega kolega iz BMW Christopha von Tschirschnitza o velikem potencialu rasti?

Če bi primerjal tržne deleže premijskih znamk v Sloveniji z zahodnimi državami, potem ta potencial res obstaja. V Sloveniji tako dosegajo osemodstotni delež, v Belgiji, Nemčiji, Švici in še kje so deleži precej večji, celo do 25-odstotni. Če upoštevamo gospodarski položaj pri nas, pa je seveda potencial precej manjši. Manjša kupna moč nam danes ne omogoča nižjih cen audijev kot v drugih državah EU, drobnoprodajne cene so zaradi višjih davkov celo višje kot, na primer, v Nemčiji. Zato ne verjamem, da obstaja velik potencial za rast.

Lahko drugačen model financiranja, denimo, poslovni najem za fizične osebe, to spremeni? V BMW trdno verjamejo v to.

Res je, v zahodnih državah EU je zelo pogost poslovni najem oziroma operativni lizing za fizične osebe, v Sloveniji pa prevladuje finančni lizing, pri katerem najemnik s plačilom zadnjega obroka postane lastnik avtomobila – tako je financiranih okrog 60 odstotkov avtomobilov naše znamke. Slovenci smo še vedno tradicionalni, radi imamo občutek, da smo lastniki avtomobila. Dokler se to ne bo spremenilo, ne bo premikov.

Vaše sestrsko podjetje Porsche Kredit & Leasing je bilo kar aktivno na tem področju.

Res je, skupaj preizkušamo različne načine financiranja. Na tako dinamičnem trgu, kakršen je današnji, je težko dolgoročno zagotavljati visoke preostanke vrednosti vozil, ki pri poslovnem najemu pomembno vplivajo na višino stroškov financiranja. Strinjam pa se: če nam kupce uspe prepričati, da bodo kupovali mobilnost, ne avtomobila, se lahko delež tovrstnega financiranja poveča.

Omenili ste racionalnost kupcev. Kaj to pomeni za prodajo audijev podjetjem v primerjavi z bolj racionalnimi znamkami iz vaše skupine, Volkswagen in Škoda, tudi Seat?

Res je, proračuni podjetij za vozila se v zadnjih letih niso povečali, na drugi strani so cene avtomobilov v tem času, še posebej zaradi velikih vlaganj v razvoj in vgradnje sodobnih asistenčnih sistemov, zrasle. To pri podjetjih v državni lasti pomeni premik k cenejšim znamkam v naši skupini.

Audi kljub temu dosega dobre rezultate, letos vodite v prodaji premijskih znamk. Kako vam uspeva?

Premijski trg v Sloveniji je letos nazadoval za deset odstotkov. Glede na izzive, s katerimi se spopadamo letos, smo lahko z rezultati zadovoljni. Dobre prodajne številke dosegamo s široko prodajno paleto in novimi modeli. Denimo, primanjkljaj modela Q3, v kratkem prihaja nov model, smo nadomestili z dobro prodajo vozila Q5.

Audi je torej kar dobro predvidel smernice, saj ni izdelal enoprostorca, tako kot najbližja tekmeca.

Audijeva produktna strategija je izredno premišljena in zelo dobra. Sedaj moramo najti le še pravo razmerje med klasičnimi in bolj nišnimi zasnovami modelov.

Opažam, da vaši trgovci še naprej vlagajo v salone. V Kranju raste lep salon Skupine VW, tudi Audija. So danes zahteve manjše kot pred krizo?

Ne, zahteve niso nič manjše kot pred krizo. Investicije so nujne, saj so zahteve kupcev vedno večje, zato je vlaganje v prodajno infrastrukturo nujno.

Kaj pa vlaganje v salone pomeni za spletno prodajo?

Spletna prodaja je že tu in se bo še razvijala, a predvsem pri storitvah in manjših nakupih. Še naprej pa bo veljalo, če kupec v avto investira 20, 30, 50 ali 100 tisoč evrov, želi vozilo videti in preizkusiti. To se ne bo spremenilo.

Nov merilni protokol WLTP in okoljski predpisi so v Nemčiji močno zmanjšali prodajo Audija. Je pri nas upad kaj manjši?

Na uvedbo novih pravil smo se pripravili z nekaj večjo zalogo, zato je upad prodaje manjši kot v Nemčiji, a vseeno opazen. Računam, da bodo negativne posledice uvedbe WLTP in Eura 6d vidne še novembra in decembra, z novim letom pa bodo dobave spet redne.

Kateri audiji so danes za slovenske kupce najhitreje dobavljivi in na katere čakajo najdlje?

Trenutno so najhitreje dobavljivi vsi novi modeli, ki smo jih predstavili letos in so že homologirani po WLTP. Torej A6, A7, A8 in Q8. Tudi modeli A4 in Q5 so danes redno dobavljivi z večino motorjev. Do zamikov pri dobavah prihaja zaradi dolgotrajnosti postopka homologacije, ki zajema vse motorje v vseh modelih in pa še vse različice menjalnika in pogona. Teh pa je pri Audiju res veliko.

Kdaj bosta A1 in Q3 na trgu?

Novi A1 sportback bo v salonih v prihodnjih dneh, medtem ko bo novi Q3 na voljo predvidoma v začetku leta 2019.

Ne moreva mimo SUV, zdi se da znamka brez modela v tem razredu, danes sploh ne more več delovati. Od kje ta trend?

Na trgu letos ni velikostnega razreda, kjer se delež SUV ne bi povečal, delež klasičnih limuzin, karavanov in drugih razredov pa zmanjšuje. Pri Audiju je to še bolj očitno. Že več kot polovico prodaje predstavljajo naši SUV modeli. Zakaj je tako? Ljudje danes cenijo udobje, udobno visok položaj za volanom, boljši pregled iz avtomobila in podobno. Trend je neizbežen, tudi naš najmanjši audi A1 bo sčasoma dobil »crossover«, torej višjo različico. Pred leti so bili v trendu enoprostorci, danes pa počasi izginjajo iz trga.

Na trgu velja pravilo, da velik delež prodaje fizičnim osebam pomeni uspeh. Zakaj je tako, je zasebni kupec vreden več kot podjetje?

Nikakor! Za nas so vse stranke enako pomembne. Je pa res, da pri fizičnih kupcih oziroma zasebnikih natančno vemo, kdo je kupec oziroma lastnik. Ta se je zavestno odločil za našo določeno znamko. Pri poslovnih kupcih pa sam uporabnik velikokrat ne odloča o izbiri znamke oziroma modela.

Je prodaja zasebnikom bolj dobičkonosna?

Zaslužek je nekaj boljši. Res pa je tudi, da so razlike v cenah in s tem zaslužki vse manjši.

Audi je na področje digitalizacije zavil hitreje in bolj intenzivno kot tekmeci, kako so to sprejeli kupci?

Moram reči, da z navdušenjem, saj je upravljanje zaslonov na dotik zelo intuitivno in podobno izkušnji z mobilnimi telefoni in tablicami, ki jih danes poznamo in znamo uporabljati vsi. V prihodnjem letu pa bodo naši kupci lahko v polnem obsegu uporabljali tudi storitve Audi connect, ki jih zagotavlja IV3 okolje, ki ga za Audi razvija Bosch.

Prihodnost avtoposla se vse bolj usmerja v prodajo storitev. Se delež prihodkov s tega področja že povečuje, kako bo v prihodnje?

Prihodki iz prodaje storitev se že kar nekaj časa povečujejo, predvsem na področju ponudbe financiranj in zavarovanj. Delež tovrstnih prihodkov se je od leta 2008 do 2018 povečal skoraj za trikrat. To pomeni tudi, da mora biti prodajalec danes precej bolj izobražen in znati pri prodaji vozil tržiti tudi druge storitve.

(Intervju) Avto ni dovolj, kupcu je treba pomagati pri vstopu v elektrodobo
Najbolj brani članki danes
2 uri
1. Največji Hyundai se seli stopničko višje2. Top službe - Furs išče okrepitve; službe tudi v Lonstroffu, Bitstampu, Helli, Philipsu, Radenski in še 15 podjetjih3. Žrtve Madoffove ponzijeve
Več ▼

1. Največji Hyundai se seli stopničko višje

2. Top službe - Furs išče okrepitve; službe tudi v Lonstroffu, Bitstampu, Helli, Philipsu, Radenski in še 15 podjetjih

3. Žrtve Madoffove ponzijeve sheme blizu 90-odstotnega poplačila

4. Tako zaposlene plačujejo najbogatejši Slovenci

5. Minimalna plača, maksimalna hinavščina

6. Bi se šli turizem na Dolenjskem? Naprodaj je Vila Otočec

7. Musk: Zaprte tovarne General Motorsa bi lahko kupila Tesla

8. Kolosej: Kako so si Racman & Co. zamislili plačilo 15 milijonov evrov

9. Kaj vse bi lahko pri Slovenskih železnicah počeli na peterokraki zvezdi okoli Ljubljane

10. 2019: Evro se bo krepil – kdo se lahko veseli in kdo žalosti

Naslovne zgodbe Financ
3 ure
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Zbliževanje Trumpa in nemških avtomobilskih velikanov
4 ure

Direktorji Daimlerja, Volkswagna in BMW so z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom govorili o nesoglasjih na področju mednarodne trgovine. Trojica je bila po sestanku optimistična. Trump je že pred časom zagrozil, da bo carine na v ZDA uvožene avtomobile dvignil na 25 odstotkov, kar bi močno prizadelo nemške avtomobilske proizvajalce. Zato so se direktorji teh sešli z ameriškim predsednikom. Kot je ocenil prvi mož Volkswagna Herbert Diess, so naredili velik korak na poti k temu, da se izognejo dodatnim uvoznim carinam. Tudi generalni direktor Daimlerja Dieter Zetsche je po sestanku dejal, da je grožnja s carinami manjša. "Srečanje je minilo v pozitivnem in prijetnem ozračju," je dodal menedžer, ki ima z ameriškim trgom precej izkušenj, saj je v času vodenja ameriškega Chryslerja onkraj luže tudi živel.

Diess je poudaril, da je želja po preprečitvi uvedbe dodatnih carin tudi razlog za njihov obisk v Washingtonu. "Smo na dobri poti," je dodal. Predstavniki ZDA so jih po njegovih besedah želeli prepričati o okrepitvi vlaganj na ameriškem trgu, kar so tudi pripravljeni storiti. Nekoliko bolj zadržan je bil finančni direktor družbe BMW Nicolas Peter, ki je srečanje označil za koristno, a poudaril, da je odgovornost za mednarodno trgovinsko politiko v rokah Bruslja. Trojico menedžerjev je na to že v začetku tedna opomnila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je poudarila, je Bruselj tisti, ki se bo z Washingtonom pogajal o prihodnjih trgovinskih odnosih med EU in ZDA.

Zbliževanje Trumpa in nemških avtomobilskih velikanov
Karikatura dneva
4 ure

Karikatura se navezuje na komentar: Minimalna plača, maksimalna hinavščina

Karikatura dneva
''Svet ne želi – ali ne potrebuje – višjih cen nafte''
4 ure
Opec bo zmanjšal proizvodnjo nafte, s tem želi zmanjšati presežke na trgu.
Na članek...

Takšno je bilo sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa članicam Organizacije držav izvoznic nafte (Opec); te so sicer dosegle dogovor o zmanjšanju proizvodnje za 1,2 milijona sodov na dan. Skupina 25 proizvajalk nafte Opec plus se je drugi dan srečanja na Dunaju dogovorila o zmanjšanju proizvodnje nafte za 1,2 milijona 159-litrskih sodov na dan prihodnje leto. Dve tretjini zmanjšanja bo odpadlo na članice Opeca, preostala tretjina pa na skupino 10 proizvajalk z Rusijo na čelu. Opec želi z omejitvijo proizvodnje zmanjšati presežke na trgu, ki so v zadnjih tednih znižali cene nafte in s tem prihodke proizvajalk. Če bo 25 proizvajalk, te skupaj proizvedejo okoli polovico svetovne nafte, v celoti izpolnilo dogovor, se bo svetovna proizvodnja nafte v primerjavi s trenutno količino zmanjšala za okoli 1,2 odstotka. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem nasprotoval Opecovemu zmanjševanju proizvodnje za zviševanje cen nafte. V sredo, dan pred začetkom srečanja Opeca na Dunaju, je organizacijo v tvitu pozval, naj ne omejuje "toka nafte". "Svet ne želi, ali ne potrebuje, višjih cen nafte," je zapisal Trump.

Iran ne bo krčil proizvodnje

Usoda dogovora je bila sicer do zadnjega negotova, saj sta Savdska Arabija, največja proizvajalka v Opecu, in Rusija barantali o tem, kako si bosta skupini držav razdelili zmanjšanje proizvodnje. Analitiki pričakujejo, da bosta ti dve državi, ki sta največji proizvajalki skupine Opec plus, nosili večji del bremena zmanjšanja, iz tega pa je zaradi sankcij ZDA izvzet Iran. Trenutno je na trgu presežna ponudba, saj so države, kot sta Savdska Arabija in Rusija, v pričakovanju ameriških sankcij proti Iranu povečale proizvodnjo, vendar se je embargo izkazal za manj ostrega od pričakovanj. Washington je namreč odobril izjeme za nekatere kupce iranske nafte, med njimi Kitajsko in Japonsko, poleg tega so ZDA v zadnjem letu povečale proizvodnjo nafte.

Cene nafte močno navzgor

Cene nafte so po objavi novice poskočile. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, je pridobila pet odstotkov, zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je podražila za 4,54 odstotka, na 53,83 dolarja. Kot strela z jasnega pa je udarila novica, da z novim letom Opec zapušča Katar, ki je član od leta 1961. Nepričakovana odločitev je bila sprejeta tudi v luči gospodarske blokade Katarja. Kot so dejali Katarci, v nafti nimajo veliko potenciala, njihova prihodnost je plin. Katar naj bi imel okoli dva odstotka svetovnih zalog nafte in je 17. največji proizvajalec nafte.

''Svet ne želi – ali ne potrebuje – višjih cen nafte''
Britanski poslanci v torek o brexitu. Kaj je pri tem pomembno za Slovenijo?
5 ur
Negotovost v zvezi z britanskim izstopom iz EU (brexitom) je velika že, če bi se ta zgodil z dogovorom. Še povečala pa se je pred torkovim glasovanjem britanskih poslancev, saj obstaja realna možnost, da dogovora med EU in Veliko Britanijo ne bodo podprli
Na članek...

Še 22. novembra, ko so v britansko-evropskih pogajanjih za brexit pogajalci sporočili, da so dosegli dogovor, se je zdelo, da se je negotovost za neurejen britanski izstop iz EU temeljito zmanjšala, tudi potem, ko je tri dni pozneje dogovor potrdilo 27 voditeljev članic EU. A trajalo je le kratek čas. Odpor do predlaganega dogovora je na Otoku precejšen. Pomisleke imajo tudi severnoirski unionisti DUP, ki manjšinski vladi premierke Mayeve v parlamentu zagotavljajo tesno večino, in celo vrsta konservativnih poslancev. Pred odločilnim glasovanjem britanskih poslancev v torek smo pogledali, o čem odločajo, čemu odpor do potrditve dogovora ter kaj je v tem kontekstu pomembno za Slovenijo.

1. O čem bodo v torek odločali britanski poslanci

Poslanci britanskega parlamenta, v katerem je 650 sedežev, bodo predvidoma v torek ločitveni sporazum med Veliko Britanijo (VB) in Evropsko unijo (EU) potrdili ali zavrnili. Glasovanje je nujno, saj za uveljavitev sporazuma britanska vlada potrebuje soglasje parlamenta.

Za potrditev dogovora bi bilo po britanskem pisanju potrebnih načelno 320 glasov (med 650 članic spodnjega doma parlamenta jih je nekaj brez glasovalnih pravic), konkretna višina bo ne nazadnje odvisna od navzočnosti na glasovanju ter morebitnih vzdržanih glasov. Zakaj smo zapisali "predvidoma v torek"? Ker so se v zadnjih dneh namnožili pozivi, naj premierka Mayeva v situaciji, ko se zdi, da v parlamentu ni zadostne podpore za sporazum, glasovanje odloži. Sama je to možnost izključila.

Pred torkovim glasovanjem je negotovost velika, saj obstaja realna možnost, da britanski poslanci dogovora med EU in VB ne bodo podprli, to pa bi v najslabši različici lahko peljalo do neurejenega, trdega brexita.

2. Zakaj Mayevi podporo odrekajo severnoirski unionisti

Pomisleke do predlaganega sporazuma med VB in EU o brexitu imajo tudi severnoirski unionisti DUP, ki manjšinski vladi premierke Mayeve v parlamentu zagotavljajo tesno večino. Kot pravijo pri DUP, bi dogovor prinesel politično in ekonomsko ločnico med Severno Irsko in preostalimi deli Velike Britanije v odnosu do EU (katere del ostaja Irska).

Zlasti se je to prepričanje utrdilo po tem, ko so britanski poslanci pred petdnevnim zasedanjem, ki bo v torek kulminiralo v glasovanju, prvič v zgodovini odločili, da vlado spoznajo za krivo nespoštovanja parlamenta, ker ni polno razkrila pravnega mnenja britanskega državnega pravobranilca o dogovoru o brexitu, ki ga je sklenila v Bruslju, ter ji naložijo objavo. Pravno mnenje britanskega pravobranilca je bilo zatem objavljeno pred torkovim glasovanjem.

3. Mnenje britanskega pravobranilca razkrilo, da vlada ni povedala vsega

Kaj je bilo znano pred objavo mnenja? Predlagani dogovor o brexitu za Severno Irsko predvideva tako imenovano varovalno začasno rešitev (angleško backstop), če do konca prehodnega obdobja VB in EU ne bi uspelo skleniti trgovinskega sporazuma (spomnimo, prehodno obdobje, ki bi trajalo od 30. marca 2019 do konca leta 2020, z možnostjo krajšega podaljšanja, bi veljalo le, če bo dogovor sklenjen, sicer pa ga ne bo). Če torej do konca leta 2020, ko bi se predvidoma izteklo prehodno obdobje, EU in VB ne bi sklenili trgovinskega dogovora, bi celotna VB, ne zgolj Severna Irska, še vedno ostala del evropske carinske unije, dokler ne bi bil dosežen dogovor.

Kakšno zanko je razkrila objava pravnega mnenja britanskega pravobranilca? Kot je v pravnem mnenju navedel pravobranilec, bi "irska varovalka" lahko pomenila nevarnost za ustavno integriteto, torej celovitost Velike Britanije, saj bi lahko Severno Irsko ločila od preostalega dela VB (Anglije, Škotske in Walesa). Namreč, kot je navedeno v mnenju, bi Irska in preostali deli države sestavljali enotno carinsko območje le v smislu fiskalne ureditve. Sicer pa bi se pravila uporabljala drugače za Severno Irsko kot za preostanek države. Severna Irska bi ostala del evropskega carinskega območja, kjer bi bilo v celoti upoštevano carinsko pravo EU, evropska komisija in Sodišče EU pa bi imela še naprej pristojnost presoje skladnosti s temi pravili, kar bi pomenilo, da bi blago s Severne Irske v Irsko kot drugo članico EU lahko prehajalo brez fiskalnih kontrol.

4. Pred glasovanjem o dogovoru vlada v parlamentu nima zadostne podpore

Nihče ne more z gotovostjo trditi, kaj se bo zgodilo v torek, a štetje političnih analitikov kaže, da premierka Mayeva nima zagotovljenih dovolj glasov podpore za potrditev sporazuma. Poglejmo nekaj številk: konservativna stranka pod vodstvom Mayeve ima v parlamentu s 650 sedeži skupaj 315 poslancev, njena načelna zaveznica, stranka severnoirskih unionistov DUP, jih ima deset. Pri DUP dogovora po zdajšnjih trditvah ne podpirajo zaradi irskega vprašanja, po nedavnih navedbah je proti dogovoru menda tudi okoli konservativnih 90 poslancev. Tisti, ki so proti, imajo različne razloge, kar nekaj jih dogovor zavrača, ker se jim zdi preblizu trenutnemu položaju, medtem ko je britanska premierka poprej večkrat poudarila, da bo zagovarjala trdi brexit.

5. Posledice zavrnitve dogovora za Slovenijo: oteženo poslovanje, manjša upravičenost do denarja EU

Že dlje časa z vseh strani, tudi na slovenska podjetja in državljane, letijo svarila, naj bodo pripravljeni na vsakršen izid pogajalskega postopka, tudi na tako imenovani trdi brexit oziroma brexit brez dogovora, pri katerem bi glavna značilnost bila ta, da bi takoj 30. marca 2019 (brez prehodnega obdobja) Velika Britanija s stališča vseh članic EU postala tretja država, tako da bi denimo takoj prenehalo veljati brezcarinsko poslovanje z britanskimi podjetji. Spomnimo, da britanski trg sicer za slovenska podjetja ni med glavnimi trgi, a to ne pomeni, da ni nepomemben: slovenska in britanska podjetja so lani sklenila za okoli 900 milijonov evrov izvozno-uvoznih poslov, zelo pomemben je britanski trg tudi denimo za nemške avtomobilske družbe, s katerimi slovenska podjetja sodelujejo v dobaviteljski verigi.

Po najslabšem scenariju (takojšen neurejen brexit brez prehodnega obdobja) bi za uvoz blaga iz VB v EU kot za izvoz v VB, kot smo že pisali, bilo takoj treba obračunavati dajatve po konvencionalni stopnji. Tako bi bila carinska stopnja pri uvozu iz VB enaka kot pri uvozu enakega blaga iz Indije, Kitajske ali Avstralije (z nobeno od teh držav EU nima sklenjenega prostotrgovinskega sporazuma).

Kakšne bi bile posledice na rasti, je julija letos za posamezne članice EU, in za VB, ocenil Mednarodni denarni sklad (MDS). Najbolj bi bili prizadeti VB in Irska, Slovenija bi bila v splošnem po oceni MDS med manj prizadetimi, ko gre za rast BDP.

Obstaja pa še en vidik, o katerem se manj govori. Trenutno v EU potekajo tudi intenzivna pogajanja o prihodnjem večletnem proračunu EU 2021-2027. To bo prvi proračun, ki bo oblikovan za EU s 27 članicami. Britanski izpad iz proračuna EU bodo morale preostale članice nadomestiti tako, da bodo v proračun vplačale več ali pa bodo skrčile sredstva za določene programe.

Pa še nekaj - v pogajanjih glede upravičenosti do kohezijskih sredstev je zelo pomembno, kako razvita je posamezna članica. Čim manj je razvita, tem bolj je lahko upravičena do prejemanja kohezijskih sredstev. Z izstopom VB iz EU se bo povprečna razvitost EU zmanjšala, slovenski BDP na prebivalca pa se bo spričo krepke slovenske rasti bolj približal povprečju. Pod črto to pomeni, da bo Slovenija bolj razvita. Če pogledamo v številkah na podlagi vladnih podatkov: podatki za izračun kohezijskih oziroma strukturnih sredstev trenutno temeljijo na povprečju 2014-2016: v EU-28 je slovenska razvitost manjša (80,9 odstotka), ob upoštevanju brexita, v EU-27 pa se razvitost Slovenije poveča na 81,6 odstotka. (Kot so pojasnili na vladi, pogoj za upravičenost države do sredstev Evropskega kohezijskega sklada sicer ostaja 90 odstotkov povprečja razvitosti EU, merjeno z BND na prebivalca).

Vključeni v pogajalski postopek za novi evropski proračunn poudarjajo, da je v interesu Slovenije, da se pogajanja (ki bodo upoštevala presečni datum razvitosti v določenem preteklem obdobju) končajo čim prej, še pred evropskimi volitvami maja 2019. Že tako je dvomov o tem veliko, dodatni zapleti v zvezi s predvidenimi postopki za brexit bi to lahko dodatno zapletli.

Britanski poslanci v torek o brexitu. Kaj je pri tem pomembno za Slovenijo?
Odličen teden za NLB, slab za Triglav
5 ur

Na ljubljanski borzi smo bili v minulem tednu priča znižanju vrednosti indeksa SBI TOP, med pomembnejšimi vzroki za to je bil krepak upad Zavarovalnice Triglav. Vlagatelji na svetovnih borzih so bili z dogajanjem v minulem tednu vse prej kot zadovoljni, saj so bile izgube precejšnje. Tudi na domači borzi je prevladala črnogledost, a je bil splošni upad občutno manjši kot na pomembnejših tujih borzah. Indeks SBI TOP se je znižal za 1,26 odstotka, na 812,24 točke, promet pa je znašal pet milijonov evrov. Po prometu vodilna sta bili Krka in Telekom, z delnicama teh so sklenili za 1,89 oziroma 1,22 milijona evrov poslov, več kot milijon evrov je prispevala NLB. Ta se je podražila za skoraj šest odstotkov, na 59,9 evra, v začetku tedna je mednarodna bonitetna agencija Moody's banki izboljšala kreditno oceno dolgoročnih depozitov v domači in tuji valuti z Ba1 na Baa2. Kot navaja Moody's, zvišanje bonitetne ocene temelji na opaznem napredku pri privatizaciji banke. Poleg tega sprememba bonitetne ocene odseva zmanjšanje slabih posojil iz preteklosti, medtem ko sta pokritost problematičnih posojil in kapitalski položaj banke močna. Ob NLB se je za 0,3 odstotka okrepil Telekom.

Zdrs indeksa bi bil večji tudi brez Petrola, saj je vrednost trgovca z naftnimi derivati poskočila za skoraj odstotek, 4,3 odstotka je pridobil Unior. Na prepihu so se znašle delnice Zavarovalnice Triglav, saj so v primerjavi s prejšnjim petkom izgubile 4,6 odstotka. Za dobre tri odstotke je upadla vrednost Luke Koper, za 1,9 odstotka so se pocenile delnice pozavarovalnice Sava, delnice Intereurope so izgubile 0,7 odstotka. Največji upad je sicer utrpela Cinkarna Celje, pocenila se je za 5,5 odstotka, na 205 evrov, kjer ni bila od letošnjega aprila.

Odličen teden za NLB, slab za Triglav
Kolosej: Kako so si Racman & Co. zamislili plačilo 15 milijonov evrov
6 ur
Igre z ljubljanskim Kolosejem se nadaljujejo
Na članek...

Prejšnji mesec, natančneje 13. novembra, je potekel štiriletni rok za plačilo 15 milijonov evrov kupnine, ki bi jih družba SIP nepremičnine morala plačati za stavbo Koloseja v BTC, ki je uradno prišla v njeno last konec leta 2014. Kolosej je lani končal v stečaju in glavni upniki so nestrpno čakali dan, ko bodo v stečajno maso dobili ali denar ali nepremičnino. In kot kaže, bodo morali na eno ali drugo še počakati. Medtem ko organi pregona že vrsto let preiskujejo, ali je šlo pri prodaji Koloseja za poslovno goljufijo oziroma ali je pogodba nična, so si SIP nepremičnine kupile še dodaten čas za razpolaganje s stavbo.

V sredini prejšnjega meseca nam je šef SIP nepremičnin Davorin Vidmar zatrdil, da je plačal 15 milijonov evrov kupnine za Kolosej, stečajni upravitelj Tomaž Čad pa je dejal, da denarja na račun ni bilo. Resnica je pravzaprav nekje vmes. Denarja na račun Koloseja v stečaju res ni bilo, se je pa Vidmar poplačevanja obveznosti SIP nepremičnin lotil bolj inovativno. To dokazujejo dokumenti iz stečajnega spisa, ki smo jih pridobili v uredništvu.

In medtem ko finančna uprava (Furs) SIP nepremičnine uvršča na seznam neplačnikov in z izvršbo terja več kot 80 tisoč evrov, te očitno razpolagajo z več milijoni evrov na računih italijanske CiviBank. Kako je to mogoče in kako interese davkoplačevalcev ščiti Furs?

Hudič v podrobnostih prodajne pogodbe

Stavba Koloseja je bila sprva v lasti družbe Kolosej kinematografi. Zaplet se je zgodil v letu 2014, ko je zaradi neplačevanja obveznosti NLB kot glavna upnica Koloseja poskušala z notarsko izvršbo stavbo prodati. Racman, ki je vodil Kolosej, se je takrat pritožil na ustavno sodišče, ki mu je ugodilo in prodajo zaradi neustavnosti nekaterih členov zakona o finančnih zavarovanjih, ki je urejal notarsko izvršbo, ustavilo. NLB je zato vložila predlog za stečaj Koloseja, Racman pa je še pred odločitvijo sodišča nepremičnino prodal SIP nepremičninam. V prodajni pogodbi sta se prodajalec in kupec dogovorila, da morajo SIP nepremičnine kupnino 15 milijonov evrov plačati v štirih letih, torej do 13. novembra letos. Pogodba je določala tudi, da lahko kupnino poravnajo s poplačilom posameznih upnikov - torej namesto, da 15 milijonov evrov nakažejo prodajalcu (Koloseju), lahko to vsoto nakažejo neposredno upnikom. In prav to možnost so ubrale SIP nepremičnine, a v nekoliko drugačnem vrstnem redu, kot je običajno.

Nakupi »zelo slabih« terjatev

Iz dokumentov je razvidno, da so družbe, povezane s Kolosejem in Sergejem Racmanom, v zadnjem času kupile več terjatev. In to tako rekoč ničvredne terjatve upnikov, ki imajo hipoteke na stavbi Koloseja v zemljiški knjigi vpisane na zadnjih mestih in bi si težko obetali poplačilo. Iz dokumentov je razvidno, da je terjatve Factor banke (danes DUTB) kupila Astraea investicije 3, ki je v lasti Martina Racmana (oče Sergeja Racmana). Drugi sveženj terjatev je od NKBM odkupilo podjetje Reit investicije, na katero je Racman prenesel kinematografsko dejavnost in je prek družbe 3D logistika v lasti Urbana Racmana (domnevno bratranec Sergeja Racmana).

Kroženje milijonov med prijateljskimi družbami

Ko so terjatve prešle na družbi Astraea 3 in Reit investicije, je SIP ob pomoči drugih družb začel poplačevati nove upnike. Tik pred potekom roka za plačilo 15 milijonov evrov kupnine je med družbami, ki so povezane s Sergejem Racmanom in njegovimi družinskimi člani, steklo za 10,3 milijona evrov transakcij, kažejo dokumenti. SIP nepremičninam je na pomoč priskočil Onisac, ki je prek družbe Oklev v lasti Sergeja Racmana. Onisac je sicer družba, ki upravlja igralnico Rio v Ljubljanskem BTC; vlada mu je koncesijo podaljšala pred nedavnim.

Onisac je 12. in 13. novembra v imenu SIP nepremičnin družbi Astraea 3 v posredni lasti Urbana Racmana za poplačilo terjatev, ki jih je ta kupila od Factor banke, nakazal dobre štiri milijone evrov, je razvidno iz bančnih izpisov.

Astraea 3 pa je 12. novembra v imenu SIP nepremičnin nakazala 1,6 milijona evrov Reit investicijam, ki so kupile terjatve NKBM.

Kar 4,4 milijona evrov so za poplačilo terjatev namenile SIP nepremičnine same. Od tega so SIP nepremičnine 2,7 milijona evrov nakazale Reit investicijam, preostalih 1,7 milijona pa družbi Astraea 3.

Denar z računov v Italiji

SIP nepremičnine so v zadnjih treh letih ustvarjale od 800 do 1,2 milijona evrov prihodka in poslovale z izgubo. Zaradi neporavnanih obveznosti ima družba več kot 90 dni blokirana tudi oba transakcijska računa. Furs je družbo uvrstil na seznam davčnih neplačnikov, na Kolosejevo stavbo pa je v zadnjem času vpisal tudi za okoli 80 tisoč evrov visoko hipoteko. Kako je torej družba, ki ima blokirane račune, sploh lahko plačala karkoli in kje je sploh našla 4,4 milijona evrov? Odgovor se skriva v italijanski banki CiviBank, ki ima sedež v Čedadu, le nekaj kilometrov od italijansko-slovenske meje. Kot je razvidno iz dokumenta, so SIP nepremičnine vse štiri milijone evrov nakazale z računa pri CiviBank. Od kod je denar prišel na italijanske banke? "Več kot očitno je, da mi banke zaupajo, da smo se odločili za pravo in dobičkonosno investicijo in vidijo interes financiranja," nam je prek sms sporočila sporočil Vidmar.

In kako svoje interese ščiti Furs, ki od SIP nepremičnin terja več kot 80 tisoč evrov? Zakaj namesto tega, da vpisujejo hipoteko na že močno obremenjeno Kolosejevo stavbo, niso posegli po blokadi računov SIP nepremičnin na italijanski banki? Ali za ta račun sploh vedo? Na Fursu zaradi davčne tajnosti zadeve ne komentirajo. Kaj v splošnem pravijo glede izvršb računov v italijanskih bankah, preberite v spodnjem okvirju. Vidmar pa je zapisal, da je bil račun na italijanski banki Fursu prijavljen v zakonitem roku.

Sporočilo glavnim upnikom: vzemi ali pusti

Poleg 10,3 milijona evrov, s katerimi so SIP nepremičnine poplačale prijateljska upnika Astraeo 3 in Reit investicije, so razliko do 15 milijonov evrov, torej 4,7 milijona evrov, prihranile za glavna upnika s hipotekami na prvih mestih – Ledavo investicije, ki je prevzela terjatve NLB in terja približno 15 milijonov evrov, ter Gorenjsko banko, ki ima na Kolosejevi stavbi vpisano 10-milijonsko hipoteko. Denar so si SIP nepremičnine izposodile pri podjetju GRAD.IN, ki ga vodi Borut Brinšek, in ga deponirale pri notarju. V zameno za sprostitev denarja SIP nepremičnine od stečajnega upravitelja zahtevajo umik vseh hipotek. Ker pa v stečaju veljajo drugačna pravila pri prodaji premoženja, stečajni upravitelj SIP nepremičninam ne more ugoditi. Po naših informacijah takšna vsota ni sprejemljiva niti za upnike. Vidmar je dal stečajnemu upravitelju za izpolnitev obveznosti časa do sredine decembra.

Ko so stvari obrnjene na glavo

V poslu s terjatvami je sicer običajno, da posamezniki in skladi odkupujejo terjatve upnikov, ki imajo hipoteke na nepremičninah v zemljiški knjigi vpisane na prvih mestih, saj se ob prodaji stavbe upniki poplačujejo po vrstnem redu v zemljiški knjigi. Pri Koloseju je zgodba obrnjena na glavo: odkupovale so se terjatve na nižjih mestih in poplačevali upniki, ki – če bi se Kolosej, denimo, znašel na dražbi – ne bi dobili tako rekoč ničesar. A še enkrat ponovimo: možnost odkupa stavbe tako, da kupec poplača neposredno upnike, je zapisana v prodajni pogodbi, ki je bila sklenjena med SIP nepremičninami in Kolosejem leta 2014. Ta pogodba pa je predmet kazenskega postopka (obtožnico je vložilo specializirano tožilstvo) in tudi civilnega postopka, v katerem sodišče presoja ali je prodajna pogodba nična.

Upniki ujetniki sodnih postopkov

Stečajni upravitelj Tomaž Čad pravi, da pogojev, ki jih postavljajo SIP nepremičnine, torej da izroči SIP nepremičninam stavbo brez bremen, tudi zaradi posebnih pravil stečajnega postopka ne more izpolniti. Kako bo ukrepal? »Če bi odstopil od pogodbe, bi lahko ogrozil uspešnost postopka na ničnost prodajne pogodbe. S tem bi lahko odvzel tudi aktivno legitimacijo sedanjim tožnikom (Ledavi investicijam, op. a.). Menim, da je v tem trenutku najbolj smiselno počakati na razplet tožbe na ničnost prodajne pogodbe. Če bi sodišče ugotovilo, da je pogodba nična, bomo dobili stavbo v stečajno maso in nadaljevali prodajo po pravilih stečajnega postopka,« pojasnjuje Čad. Tožbo na ničnost prodajne pogodbe je NLB vložila že leta 2014, a se zadeve na sodišču v štirih letih sploh niso premaknile. Pospešek je po naših neuradnih informacijah zadeva dobila šele letos, ker je tožbo na ničnost vložila še Ledava in je oba primera prevzela nova sodnica. Prvi narok za glavno obravnavo bo stekel konec januarja prihodnje leto.

Kolosej: Kako so si Racman & Co. zamislili plačilo 15 milijonov evrov
Francija pozvala Trumpa, naj se ne vmešava v notranjo politiko 14
6 ur
Francoska vlada je danes pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v francosko notranjo politiko, potem ko je ta na Twitterju komentiral nasilne proteste t. i. rumenih
Več ▼

Francoska vlada je danes pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v francosko notranjo politiko, potem ko je ta na Twitterju komentiral nasilne proteste t. i. rumenih jopičev v Franciji in napadel pariški podnebni sporazum. Proti Trumpovim opazkam so se poleg tega kritično odzvali tudi nekateri francoski politiki.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je za francosko televizijo LCI dejal, da Francija ne komentira ameriške notranje politike in zato enako pričakuje tudi od Washingtona. Kot je še dejal, oba s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom Trumpu sporočata: "Pustite naš narod."

Na Trumpove opazke so se kritično odzvali tudi drugi francoski politiki. "Ne žali moje države starec," je med drugim ameriškega predsednika v tvitu opozoril Joachim Son-Forget iz Macronove stranke in ga označil za senilnega.

Trump se je v soboto obregnil ob nasilne proteste v Franciji in na Twitterju menil, da so ti "zelo žalostni". Francosko vlado je ob tem pozval, naj sledi vzoru ZDA in odstopi od "smešnega in izredno dragega" pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 in "denar vrne ljudem v obliki nižjih davkov". K temu je pozval, čeprav francoski protestniki ne protestirajo proti podnebnemu sporazumu. (STA)

Kaj vse bi lahko pri Slovenskih železnicah počeli na peterokraki zvezdi okoli Ljubljane
7 ur
Z današnjim preklopom na zimski vozni red vlaki ustavljajo na novih postajališčih Lavrica in Dolgi most. Bi lahko na SŽ kdaj uredili primestni promet v 15-minutnem taktu proti Borovnici, Kranju, Kamniku, Litiji ali Grosuplju?
Na članek...

Iz Ljubljane se v obliki zvezdnih krakov širijo proge proti Primorski, Gorenjski, Kamniku, Štajerski in Dolenjski. Z današnjim preklopom na zimski vozni red so vlaki začeli ustavljati na novih postajališčih na Lavrici in na Dolgem mostu. Na Lavrici ob nedeljah ustavlja sedem vlakov na dan, ob delovnikih 17, vožnja traja od 11 do 13 minut, cena dnevne vozovnice za neomejeno število voženj je 2,20 evra. Od Dolgega mosta do Ljubljane je 15 povezav na delovni dan, vožnja traja zgolj pet do sedem minut. Gre za potovalne čase, ki so v prometnih konicah zelo konkurenčni. Nova postajališča bodo nekoliko izboljšala dostopnost mesta, ne pomenijo pa večje revolucije. Za kaj takega bi morali zahtevati precej več od -Potniškega prometa in več investirati v infrastrukturo.

Z vlakom v Ljubljano od 10 do 12 tisoč potnikov

V Ljubljano se vsak dan z vlakom pripelje od 10 tisoč do 12 tisoč ljudi, odvisno od dneva in vremena, pravijo na SŽ-Potniškem prometu. Iz smeri Litije pripelje 35 vlakov na dan, iz Kranja 21 vlakov, iz Borovnice 20 vlakov, iz Grosupljega 21 in iz Kamnika 19 na dan. Približno 70 odstotkov vseh potnikov na ljubljanski železniški postaji so dnevni migranti: študentje, šolarji ali zaposleni. Število potnikov na železnicah sicer zadnja leta hitro upada, v lanskem letu so prepeljali zgolj 13,4 milijona ljudi.

Kako več potnikov spraviti na vlake

Največja koncentracija potnikov je v jutranji konici med šesto in osmo uro zjutraj, popoldanska konica pa je razpršena med 14. in 18. uro. Na Slovenskih železnicah sicer ocenjujejo, da bi lahko na dolgi rok na vlake pritegnili dodatnih 30 odstotkov potnikov. Poleg tega, da bi morali na Slovenskih železnicah povsem spremeniti način dela in že zdavnaj kupiti nove potniške vlake (Stadlerjevi pridejo šele v prihodnjih letih), bi morala država precej investirati v infrastrukturo. Potrebovali bi drugi tir proge proti Gorenjski, vsaj do Škofje Loke, elektrificirati bi morali tudi progo proti Kamniku in Grosupljem in jih vsaj delno spremeniti v dvotirne.

Primestni vlaki v 15-minutnem taktu

Potencial prog okoli Ljubljane je velik, saj gredo zvezdasto v pet smeri. Z razmeroma majhnimi naložbami bi lahko na teh vpadnicah uredili vožnje v 15-minutnem taktu, pravi arhitekt in urbanist Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. V eni izmed študij, ki jo je leta 2013 izdelalo svetovalno podjetje PNZ za Regionalno razvojno agencijo ljubljanske urbane regije, so ocenili, da bi bilo treba vložiti približno 300 milijonov v infrastrukturne izboljšave, ki bi bile podlaga za boljše železniške potniške storitve.

Preberite tudi:

Devet novih železniških postajališč v Ljubljani. So lahko vlaki kot tramvaj?

Digitalizacija železnic: spletni vmesnik za nakup vozovnic deluje, mobilna aplikacija še ne

Kaj vse bi lahko pri Slovenskih železnicah počeli na peterokraki zvezdi okoli Ljubljane
Minimalna plača, maksimalna hinavščina 1
7 ur
Kaj bi bilo treba, da "rumene jopiče" (spet) oblečemo tudi Slovenci? In jih ne slečemo tako hitro kot leta 2012?
Na članek...

Brez velikih pretresov, je videti, so sindikati javnega sektorja s še svežo vlado dosegli popravke plač – ki pa ne rešujejo nič bistvenega. Še vedno bodo vsi javni uslužbenci iz istega plačnega razreda plačani enako – ne glede na kakovost njihovega dela. Še vedno bodo vsi iz istega plačnega razreda plačani enako – ne glede na zahtevnost njihovega dela. Še bodo plačane nadure medicinskih sester, ki jih je vse manj, ur pa vse več, mizerne. Celotno njihovo delo bo še vedno podplačano. Lobistično bolje organizirani zdravniki, ki z nekaj grožnjami vedno dosežejo svoje – od sistema, ki jim omogoča dodatne zaslužke ob popoldnevih, do vedno novih zviševanj plač –, ironično, grozijo, da bodo izstopili iz plačnega sistema. Ker da je izpogajani dvig plač (najmanj en in največ štiri plačne razrede, vsak pa prinese približno štiriodstoten dvig plače) porušil vsa plačna razmerja. Dogovor je vreden okoli 300 milijonov evrov – še spomladi so sindikati zahtevali približno milijardo evrov.

Zanima me, predvsem, kaj bomo od zvišanja plač v javnem sektorju imeli državljani. Bodo storitve boljše? Dvomim. Bodo čakalne vrste manjše? Ni videti. Bodo javna naročanja in gradnja infrastrukture cenejši? Nisem optimist.

Ta komentar ne bo o plačah v javnem sektorju – čeprav tudi te odlično simbolizirajo vsesplošni problem pri slovenskih plačah. In ne bo o tem, ali je primerno ali ni primerno dvigniti minimalno plačo na 700 evrov. Niti ne o tem, kako neumno je, da politiki še vedno ne odpravijo uravnilovskega Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače menedžerjev (vse manjšega števila – hvala bogu) državnih podjetij. Slovenski plačni sistem – javni in zasebni – je ena sama žalost predvsem zato, ker smo – oprostite, da tako grobo poenostavljam – zavistni. In prehitro zadovoljni z drobtinicami.

Ne govorim zgolj o minimalnih popravkih plač. Govorim o pripravljenosti biti zadovoljen z minimalnimi spremembami v kakovosti storitev, ali, še huje, s statusom quo – samo, da se ne poslabšajo. S ploskanjem, da nekdo opravi svoje delo, za katerega je tako ali tako že plačan, da ga opravi, pa čeprav se nanj lepijo sumi korupcije. Da smo zadovoljni z lon posli. Pa o sprijaznjenosti s tem, da je strošek našega življenja previsok glede na to, kaj zanj dobimo. Le da "sosed" nima več od nas. Naj elita plačuje vse davke, da bomo imeli "zastonj" zdravstvo in šolstvo. Čeprav slabša, kot bi lahko bila, "kaj čmo, itak se povsod krade". Pa čeprav je "elita" tista, ki bi lahko priinženirala višjo dodano vrednost in večjo blaginjo. Za vse. Ne samo za teden dni Fažane in par smučarskih dni na lokalnem smučišču. Se mi pa po drugi strani zdi, da smo prav zadovoljni tudi s tem, da sami v delo vložimo čim manj truda. Da smo malo leni? Apatični?

Šest let je od vsesplošnih slovenskih vstaj "gotof-je", ko ni bilo politika, ki ne bi bil na plakatih nezadovoljne množice. Del demonstracij sem gledala iz Danske, z enega od srečanj naše lastniške skupine Bonnier, govor je bil o digitalizaciji (v kateri smo Finance danes med top inovatorji!). To je bila tudi priložnost za pogovor s kolegi o odgovorih njihovih držav na globalno krizo. Meelisu, kolegu uredniku estonske sestre Äripäev, tudi danes ne bi mogla nasprotovati, ko bi ponovil: »Pa saj ste Slovenci kot žabe, ki uživajo, da jih počasi skuhajo.« Po manj kot desetih letih od začetka krize in po manj kot petih letih od šestmilijardne sanacije bank spet zahtevamo, da banke, ki jih je potopila prav politika, ostanejo v rokah politikov. K temu pa dodajamo hotele, ki so, nekateri, po kakovosti storitev, ker so tako prezadolženi, že "sto let pred leseno žlico". Zdi se, da je predvidljivost našega poslovnega okolja predvsem to, da ničesar ne izboljšamo. Čeprav bi se dalo, z minimalnim trudom. A brez ohranjanja "fevdkov".

Minimalna plača, maksimalna hinavščina
Kako prilagoditi svoj portfelj v času borznih pretresov
7 ur
Pretresom na delniških trgih ni videti konca
Na članek...

Nemška borza je minuli teden po definiciji padla v medvedji trend s tem, ko se je za več kot 20 odstotkov oddaljila od rekorda, doseženega januarja letos. Tudi drugje po Evropi je bilo ozračje na borzah klavrno – delnice so se spustile na dvoletno dno. Živahno je tudi onkraj luže, kjer je osrednji delniški indeks ameriške borze S & P 500 v minulem mesecu dni trikrat uprizoril šestodstotni upad, dvakrat šestodstotno rast. V minulem tednu je izgubil 4,6 odstotka, kar je najslabši teden po marcu, z zadnjimi pocenitvami pa je upadel pod raven iz konca lanskega leta.

Razlog za pocenitve leži v bojazni pred negativnimi posledicami zaostrovanja trgovinskih vojn, črnogledost pa spodbujajo nekatere objave makroekonomskih podatkov – tako v Evropi kot ZDA in na Kitajskem –, ki dajejo slutiti, da se svetovno gospodarstvo že ohlaja.

Kaj prinaša leto 2019?

Večina slovenskih analitikov in upravljavcev premoženja verjame v rast delnic zahodnega sveta v letu 2019, kaže decembrska anketa Mojih financ med 31 slovenskimi upravljavci in analitiki (revija izide v sredo). Za ameriški borzni indeks S & P 500 jih 69 odstotkov pričakuje rast do deset odstotkov, 27 odstotkov sodelujočih pa do desetodstotni upad. Za nemški DAX 63 odstotkov napoveduje do desetodstotno rast, 26 odstotkov sodelujočih do desetodstotni upad. V prejšnjih letih je iz anket seval večji optimizem: delež analitikov, ki so napovedovali rast, je bil večji, hkrati so v povprečju napovedovali večjo rast.

Kako naj ravnajo vlagatelji?

»Leto 2019 je videti zelo zahtevno za vlagatelje, posebno prva polovica. Veliko se bo ugibalo o (tehnični) recesiji, zlasti v nekaterih evropskih državah, konec marca bi moral biti jasnejši razplet glede brexita, maja so evropske volitve. V marcu bo znan tudi razplet 90-dnevnega roka o dogovoru o trgovini med ZDA in Kitajsko. V takem okolju mora biti vlagatelj previden in je priporočljivo imeti večji delež manj tveganih naložb (obveznice in denar) v portfelju. Za selitev iz delnic v varne naložbe je na nekaterih trgih (denimo Evropa) že malo pozno, za to je bil čas v začetku leta. Nekatere naložbe so se že močno pocenile in se približujejo zanimivim ravnem, vendar vseeno menim, da je potrebna potrpežljivost, sploh v luči dogodkov, ki se napovedujejo v prvi polovici leta. Še zmeraj mislim, da je najprimernejša strategija malih korakov, tako pri prodajah kot nakupih,« svetuje Aleš Lokar, vodja upravljanja v družbi KD Skladi.

Izidor Jerman, upravitelj pri Alti Skladih, pa ob povečani nihajnosti na delniških trgih spomni, da to ni nekaj novega. »Podobno je bilo februarja letos in podobno je bilo sedemkrat od leta 2011. Seveda se vsakič pojavi vprašanje, ali gre za klasični popravek ali za medvedji trg. Glede na razvoj dogodkov večina znamenj kaže na korekcijo. Iz tega vidika je za dolgoročno naravnane vlagatelje bolj ali manj priložnost za nakup. Tisti, ki pa razmišljajo o prodaji, so priložnost za to zamudili v začetku oktobra,« pove Jerman.

Je to konec cikla?

»Vsakič, ko bikovski trend traja deset let, se bodo pojavljala vprašanja o koncu cikla in začetku medvedjega trenda. Daljši bo cikel, več nihajnosti lahko pričakujemo, kar pa niti ni posebnost za zadnji del cikla. V takšnih razmerah je treba biti potrpežljiv in ne zganjati panike. Dejstvo je, da so vrednotenja po korekciji sorazmerno poceni. Gospodarstvo še vedno dosega rast in kupci so optimistični. Glavna tema v prihajajočem letu bo, vsaj tako se zdi, trgovinska napetost med ZDA in Kitajsko. In dokler ne bo jasno, kakšen bo dogovor, se bodo na trgu pojavljala ugibanja. Ne smemo zanemariti vloge in odločitve centralnih bank. Kot kaže, se bo saga o brexitu zavlekla v prihodnje leto, da nam ne bo dolgčas, se bo gotovo pojavil še kakšen nenačrtovan dogodek, ki bo popestril dogajanje na kapitalskih trgih. Kot rečeno, potrpežljivost se vedno poplača,« vlagateljem sporoča Jerman.

Sam ostaja optimist: »ICO in razprave o kriptovalutah gotovo niso glavna tema pogovorov na novoletnih zabavah in v frizerskih salonih, kakor tudi ni debata o dolgočasnih klasičnih kapitalskih trgih. Mogoče je pa to znamenje, da bikovski trend le nima tako dolge brade.«

Kako prilagoditi svoj portfelj v času borznih pretresov
Oktobra na Bledu zabeležili milijonto nočitev
8 ur
Potem ko je slovenski turistični biser Bled lani konec decembra prvič v zgodovini presegel mejnik enega milijona turističnih prenočitev, je letos ta mejnik dosegel že oktobra. Po podatkih
Več ▼

Potem ko je slovenski turistični biser Bled lani konec decembra prvič v zgodovini presegel mejnik enega milijona turističnih prenočitev, je letos ta mejnik dosegel že oktobra. Po podatkih Občine Bled so gostje letos do konca oktobra na območju destinacije Bled ustvarili 1,031 milijona nočitev, kar je enako kot v celotnem lanskem letu.

Največ nočitev so od 1. januarja do 31. oktobra ustvarili gostje iz Velike Britanije, in sicer 177.000. Sledijo Nemci z več kot 92.000 nočitvami, na tretjem pa so gostje iz Združenih držav Amerike prehiteli goste iz Italije. Američani so na Bledu ustvarili nekaj več kot 67.000 nočitev, Italijani pa nekaj manj kot 65.000.

Kot so sporočili iz Turizma Bled, je zanimivo, da se skozi vse leto na tretjem mestu izmenjujejo gostje iz Italije in Združenih držav Amerike. Glede na to, da vsako leto veliko italijanskih gostov Bled obišče v času decembrskih praznikov, pa vendarle pričakujejo, da bodo na koncu na tretjem mestu Italijani.

Letošnjo statistiko nočitev bodo obogatili še gostje, ki so bili v drugi polovici novembra na Bledu udeleženci ali spremljevalci svetovnega veteranskega šahovskega prvenstva, ter biatlonci in njihovi spremljevalci ter navijači, ki zaradi tekmovanj na Pokljuki blejske hotelske zmogljivosti polnijo v teh dneh.

"Na Bledu smo veseli, da so gostje in domačini tudi letos zelo dobro sprejeli zimsko pravljico na Jezerski promenadi, ki je zelo dobro obiskana," so še izpostavili v Turizmu Bled. (STA)

Oktobra na Bledu zabeležili milijonto nočitev
Kdo bo v letu 2019 dobil službo 1
30.11.2018 12:00
V prihodnjem letu vozniki in gradbeni delavci celo bolj iskani kot proizvodni
Na članek...

Zaposlovanje se bo v prihodnjem letu še krepilo. Delodajalci so v anketi zavoda za zaposlovanje za prvo polovico prihodnjega leta napovedali 35.500 novih zaposlitev, kar je skoraj 14 odstotkov več kot v letošnjem drugem polletju. Odprlo se bo 18.200 novih delovnih mest.

Največ zaposlovanja bo spet v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kamor se uvrščajo tudi kadrovske agencije. Več zaposlovanja bo tudi v logistiki, medtem ko so najslabše napovedi za rudarstvo, energetiko in kmetijstvo.

Tretjina delodajalcev optimistična

V anketi zavoda je sodelovalo 2.697 delodajalcev, ki zaposlujejo 332 tisoč oseb. Tretjina delodajalcev je optimistična v napovedih povpraševanja po njihovih izdelkih ali storitvah v prihodnjih šestih mesecih, najbolj optimistični so delodajalci v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (posredovanje kadrov), finančnih in zavarovalniških dejavnostih, trgovini, IKT-panogi in gradbeništvu.

Delodajalci so za prvih šest mesecev v prihodnjem letu napovedali 2,8-odstotno rast števila zaposlenih. Načrtujejo, da bodo potrebovali 35.500 delavcev, deloma zaradi nadomeščanja – upokojitve, porodniški dopusti, odhodi delavcev, deloma pa tudi zaradi večjega povpraševanja po izdelkih ali storitvah oziroma širitve dejavnosti. V prihodnjega pol leta naj bi se tako odprlo približno 18.200 novih delovnih mest, napovedujejo na zavodu za zaposlovanje.

Največjo rast zaposlenosti je tako pričakovati v gradbeništvu (7,9 odstotka), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6,2 odstotka), drugih dejavnostih (5,7 odstotka) ter v prometu in skladiščenju (5,6 odstotka).

Najbolj iskani bodo vozniki težkih tovornjakov

Tudi v prihodnjem letu bodo podjetja najbolj zaposlovala proizvodne delavce, voznike in delavce v gradbeništvu. A v prvi polovici prihodnjega leta glede na letošnje leto ne bodo več najbolj iskani proizvodni delavci, temveč vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev. Vprašana podjetja so napovedala kar 2.393 zaposlitev voznikov, kar je za dobro tretjino več kot v polletju prej. Za desetino več bo tudi zaposlitev proizvodnih delavcev (potrebovali jih bodo 2.163), precej več pa bo v prvi polovici tudi zaposlovanja prodajalcev – potrebovali jih bodo več kot dva tisoč, kar je za 38 odstotkov več kot v drugem letošnjem polletju.

S seznama 20 najbolj iskanih poklicev pa so denimo izpadli komercialisti, inženirji strojništva, strokovnjaki tehnično-tehnoloških strok.

Kar 70 odstotkov velikih podjetij ne najde ustreznega kadra

Gospodarska rast je še bolj zaostrila tekmo za kadre na trgu dela. V preteklega pol leta se je polovica delodajalcev (49,2 odstotka) že srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, še kaže anketa zavoda za zaposlovanje. Največ težav imajo velika podjetja (z več kot 250 zaposlenimi), saj se jih kar 70 odstotkov srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov.

Največ težav s pridobivanjem kadrov imajo delodajalci v gostinstvu (68,8 odstotka), gradbeništvu (62,4 odstotka), zdravstvu in socialnem varstvu (62,2 odstotka), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (61,2 odstotka) in predelovalnih dejavnostih (55,8 odstotka).

Tudi za prihodnost kar 45,6 odstotka delodajalcev napoveduje, da bodo imeli težave pri iskanju delavcev. Najbolj skrbi velike delodajalce (65,2 odstotka), težave pa napoveduje tudi 48,3 odstotka srednjih delodajalcev in 43,9 odstotka malih delodajalcev.

Največ težav pri iskanju prodajalcev

Delodajalci imajo pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni oziroma za katere je značilen neugoden delovni urnik, pravijo na zavodu za zaposlovanje. Dodajajo, da je razvidna tudi težava pri iskanju kandidatov za tehnične poklice, za katere so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj.

A anketa je pokazala, da so delodajalci v zadnjega pol leta imeli največ težav pri iskanju prodajalcev in varilcev, medtem ko so se vozniki, ki so bili prej kader, ki ga je bilo najtežje najti, uvrstili na tretje mesto. Zanimivo, na seznamu 20 poklicev, ki jih podjetja najtežje najdejo, ni več inženirjev strojništva in komercialistov, so pa še vedno strojni tehniki.

Tretjina podjetij išče delavce v tujini

Med razlogi za težave pri zaposlovanju kadrov so anketirani delodajalci najpogosteje navedli pomanjkanje delovnih izkušenj (37,9 odstotka), ustrezne izobrazbe (27,2 odstotka) in poklicno specifičnih znanj (22,5 odstotka). Skoraj polovica delodajalcev (47,8 odstotka) je priznala, da se na razpisano delovno mesto ni prijavil noben kandidat.

Zato so morali podaljševati postopke zaposlovanja (50,9 odstotka vprašanih delodajalcev), tretjina (34,3 odstotka) ni zaposlila nikogar, slaba tretjina (31,3 odstotka) je iskala delavce v tujini, nekaj manj kot petina (18,1 odstotka) pa jih je, da bi našli ustrezen kader, spremenila, razširila oziroma omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj.

Najpogosteje so podaljševali postopke zaposlovanja v IKT-panogi in javni upravi, obrambi ter socialni varnosti. Da ne bodo zaposlili nikogar, ker niso našli kadra, so se najpogosteje odločali v javni upravi in gostinstvu. Pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj so omilili v trgovini in gostinstvu, delavce v tujini pa iščejo predvsem v gradbeništvu in logistiki.

Višjo plačo oziroma druge bonitete delodajalci ponudijo redko, še najpogosteje delodajalci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (posredovanje kadra). Delavce pa najpogosteje najemajo prek kadrovskih agencij v proizvodnji in trgovini, še pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.

Ker ni kadra, petina podjetij zavrača naročila

Delodajalci na različne načine rešujejo pomanjkanje kadrov. Najpogosteje se odločajo za nadurno delo (47,5 odstotka vprašanih delodajalcev), najpogosteje v dejavnosti javne uprave, obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Vse več je tudi prenašanja dela na zunanje izvajalce (outsourcing), kar uporablja skoraj četrtina delodajalcev (23,4 odstotka), najpogosteje v IKT-panogi in gradbeništvu.

Dobra petina delodajalcev (22,2 odstotka) je zaradi težav pri pridobivanju kadra morala zavrniti naročila – naročila so zavračali v gradbeništvu, obseg proizvodnje ali storitev pa so najpogosteje zmanjševali v gostinstvu in IKT-panogi, medtem ko je petina delodajalcev (20,8 odstotka) za iskana delovna mesta (pre)usposobila že zaposlene.

Kdo bo v letu 2019 dobil službo
V Kanadi iščejo rešitve za zapolnitev 430.000 prostih delovnih mest 3
8 ur
Kriza na kanadskem trgu dela se poglablja. Mala in srednja podjetja namreč že vsaj štiri mesece niso uspela zapolniti okoli 430.000 prostih delovnih mest. Kanadska zveza neodvisnih podjetij je v
Več ▼

Kriza na kanadskem trgu dela se poglablja. Mala in srednja podjetja namreč že vsaj štiri mesece niso uspela zapolniti okoli 430.000 prostih delovnih mest. Kanadska zveza neodvisnih podjetij je v najnovejšem poročilu ugotovila, da se je stopnja prostih delovnih mest v enem letu dvignila z 2,9 na 3,3 odstotka.

Stopnja prostih delovnih mest je tako v Kanadi presegla rekordno raven iz leta 2008, kar vrši ogromen pritisk na podjetja, prvega ekonomista zveze CFIB Teda Malletta povzema francoska tiskovna agencija. Po podatkih kanadskega statističnega urada je stopnja brezposelnosti oktobra padla za 0,1 odstotne točke na prav tako rekordno nizkih 5,8 odstotka.

Delovne sile po podatkih CFIB primanjkuje predvsem v storitvenem sektorju, gradbeništvu, kmetijskem sektorju ter v proizvodnji nafte in plina. Zveza neodvisnih podjetij je sicer podatke predstavila v času, ko se zvezna in quebeška vlada prerekata glede politike priseljevanja.

Premier Quebeca Francois Legault je napovedal omejitev priseljevanja, čeprav se ravno v pretežno francosko govoreči provinci soočajo z največjim pomanjkanjem delovne sile.

"Kar slišim iz Quebeca je, da so obrtniki in podjetniki zaskrbljeni zaradi pomanjkanja delavcev, zato nisem prepričan, da je najboljši čas za znižanje števila imigrantov," se je na napoved Legaulta po poročanju agencije odzval kanadski premier Justin Trudeau. (STA)

Za inovativne rešitve za starejše zaposlene razpisanih 600.000 evrov 8
10 ur
Razvojni sklad je danes objavil javni razpis za pilotne projekte razvoja in uvedbe inovativnih rešitev za ohranjanje zavzetosti, produktivnosti in učinkovitosti starejših zaposlenih. Skupno je na
Več ▼

Razvojni sklad je danes objavil javni razpis za pilotne projekte razvoja in uvedbe inovativnih rešitev za ohranjanje zavzetosti, produktivnosti in učinkovitosti starejših zaposlenih. Skupno je na voljo 600.000 evrov, od tega največ 40.000 evrov na posamezno projektno partnerstvo. Rok za prijavo je 14. januar 2019.

Razpis, ki ga je štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad objavil v današnjem uradnem listu, financirata EU iz Evropskega socialnega sklada in ministrstvo za delo.

Namen razpisa je spodbujanje podaljševanja delovnega življenja starejših zaposlenih in skrajševanje povprečnega bolniškega staleža zaposlenih. Z njim želijo v podjetjih spodbuditi ohranjanje zavzetosti, produktivnosti in učinkovitosti starejših zaposlenih, so zapisali v skladu.

Poleg tega želijo prispevati k razvoju in uvedbi starejšim zaposlenim prilagojenih delovnih okolij in delovnih mest. V okviru razpisa bodo zato sofinancirali aktivnosti, ki bodo usmerjene v vpeljavo ustreznih ukrepov, denimo programov, pripomočkov, orodij, aktivnosti in vključitev strokovnjaka za upravljanje starejših zaposlenih.

Finančne spodbude so namenjene za partnerstva, ki jih lahko sestavljata dva krovna partnerja, ki uvajata projektne rešitve. Možen pa je tudi dodaten svetovalni partner, ki ima svetovalno vlogo. Sestava partnerstev in pogoji, ki jih morajo partnerji izpolnjevati, so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Skupaj bo izbranih 15 prijav, in sicer največ devet v kohezijski regiji vzhodne Slovenije, v kohezijski regiji zahodne Slovenije pa največ šest. Obdobje, za katerega so namenjena razpisana sredstva, sta proračunski leti 2019 in 2020. Skrajni rok za dokončanje posameznega pilotnega projekta in vseh projektnih aktivnosti je 30. junij 2020.

Za prijavitelje bosta na voljo dve informativni delavnici, na katerih bodo predstavili vsebino in dokumentacijo razpisa. Prva bo 19. decembra v Dravogradu, druga pa 20. decembra v Ljubljani.

Delodajalci se po opozorilu sklada srečujejo s pomanjkanjem kadra, še posebej v gostinstvu, gradbeništvu, drugih poslovnih dejavnostih, prometu, skladiščenju in predelovalni dejavnosti. Poleg tega se s staranjem prebivalstva povišuje povprečna starostna struktura njihovih zaposlenih. V zadnjih petih letih se je število starejših delovno aktivnih povečalo za več kot 68 odstotkov. (STA)

Top službe - Furs išče okrepitve; službe tudi v Lonstroffu, Bitstampu, Helli, Philipsu, Radenski in še 15 podjetjih
10 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

PRAVO, KADRI

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE

ZAVAROVALNIŠTVO

Top službe - Furs išče okrepitve; službe tudi v Lonstroffu, Bitstampu, Helli, Philipsu, Radenski in še 15 podjetjih