Manager
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
05.06.2018 12:00
1. V nekaj tednih prodana podjetja v skupni vrednosti prek milijarde evrov!2. Povolilni ponedeljek: predlog vladne koalicije3. Ta stanovanja v Ljubljani boste lahko kupili na dražbah4. Ugibanje:
Več ▼
(evropske volitve) Kako je s predčasnim glasovanjem, glasovanjem na domu ali zunaj okraja stalnega prebivališča
1 ura

V Sloveniji bodo evropske volitve potekale v nedeljo, 26. maja. Običajno večina volivcev glasuje na dan volitev, na volišču v okraju stalnega prebivališča, tudi tokrat pa so omogočeni nekateri drugi načini glasovanja:

** Predčasno glasovanje: Ni vam treba čakati na nedeljo, glasujete lahko tudi prej. Za to obliko glasovanja se ni treba prijaviti. Predčasno glasovanje za volitve v evropski parlament se bo začelo v torek, 21. maja, trajalo pa bo do četrtka, 23. maja, med 7. in 19. uro. Predčasnega glasovanja se lahko udeležite samo na okrajni volilni komisiji, kjer ste vpisani v volilni imenik (na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče), navajajo pri državni volilni komisiji DVK.

** Glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča: Za to obliko glasovanja se morate prijaviti. Če želite v nedeljo glasovati zunaj svojega okraja, morate o tem obvestiti volilno komisijo, na območju katere imate stalno prebivališče. Pristojna okrajna volilna komisija mora obvestilo prejeti najpozneje do srede, 22. maja do 24. ure. Prijavo je mogoče opraviti tudi po spletu:

** Glasovanje na domu: Za to obliko glasovanja, ki je namenjena volivcev, ki zaradi bolezni ne morejo osebno na volišče, se je treba prijaviti. V tem primeru volivci glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. Kdor želi glasovati na ta način, mora svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere ima stalno prebivališče. Pristojna okrajna volilna komisija mora obvestilo prejeti najpozneje do srede, 22. maja do 24. ure. Tudi za to obliko glasovanja je prijavo mogoče opraviti po spletu:

(evropske volitve) Kako je s predčasnim glasovanjem, glasovanjem na domu ali zunaj okraja stalnega prebivališča
Je Alenka Bratušek zamenjala Bojana Žlendra? Ne, reogranizirala ga je
1 ura
Bojan Žlender je bil vodja Službe za trajnostno mobilnost, zdaj te službe ni več. Ustanovili so Direktorat za trajnostno mobilnost, ki ga vodi Darko Trojanov
Na članek...

Bojan Žlender ni bi razrešen, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. So pa 1. maja reorganizirali ministrstvo in od takrat Službe za trajnostno mobilnost, ki jo je prej vodil Bojan Žlender, ni več. Ustanovili so Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki ga kot vodi v. d. Darko Trojanov. Znotraj Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko so trije sektorji, eden izmed teh je sektor za javni potniški promet, ki ga vodi Matjaž Vrčko. Bojan Žlender je še vedno v službi v sektorju za javni potniški promet in še vedno dela na projektu enotne vozovnice.

Ko smo spraševali, komu naj pošljemo vprašanja v zvezi z enotno vozovnico, kjer se ravno pripravljajo na velike spremembe, so nas usmerili na Bojana Žlendra.

Slovenija z visokimi stroški za mobilnost

Uvedba enotne vozovnice je sicer pomemben projekt, pri katerem močno zamujamo. Z učinkovitim javnim potniškim prometom bi lahko izboljšali mobilnost in dostopnost, znižali stroške uporabnikov in upravljavcev ter zmanjšali okoljske obremenitve zaradi prometa. Ciljev za zdaj nismo dosegli - Slovenija je pri stroških gospodinjstev za mobilnost na prvem mestu v EU. O uvedbi enotne vozovnice se sicer govori približno deset let. Prvi del projekta je bil uvedba enotne vozovnice za dijake in študente septembra 2016, od takrat bi že zdavnaj morali uvesti vrsto nadgradenj, ki se še niso zgodile.

Zadrege s pripravo razpisa

Ministrstvo za infrastrukturo bi sicer po naših informacijah utegnilo imeti težave z evropskimi regulatorji, ker niso pravočasno objavili razpisa za izvajalce storitev v javnem potniškem prometu. Sedanji izvajalci so bili namreč izbrani na podlagi linij, ki so jih izvajali v prometnem letu 2004. V preteklosti je bil sicer že objavljen en razpis, a je bil razveljavljen. Sedanje pogodbe izvajalcem so že nekajkrat podaljšali, potekle bodo 1. decembra letos. Razpis bi moral biti objavljen približno leto dni pred potekom pogodb.

V javnem prometu je 120 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja

V sistemu javnega potniškega prometa država vsako leto razdeli približno 120 milijonov evrov. Od tega 48 milijonov evrov dobi -Potniški promet, približno 46 milijonov evrov gre za subvencionirane vozovnice dijakom in študentom, približno 23 milijonov pa dobijo avtobusni prevozniki za izvajanje javnih gospodarskih služb.

Bojan Žlender je prevzel vodenje projekta enotna vozovnica pomladi 2016, za časa ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Pred tem se je vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja ukvarjal z varnostjo v prometu. Leta 2013 je odstopil s funkcije predsednika sveta javne Agencije za varnost v prometu in s funkcije v. d. direktorja direktorata za promet. Takrat je namreč policija razkrinkala mrežo ponarejevalcev vozniških dovoljenj. Ko je bil predsednik Agencije za varnost v prometu, je po cestah vozilo približno 150 ljudi s ponarejeno vozniško.

Je Alenka Bratušek zamenjala Bojana Žlendra? Ne, reogranizirala ga je
Foto: Jure Makovec
TOP dražbe: hiše na Vrhniki in Ilirski Bistrici, stanovanje v Dravogradu, hotel ...
1 ura
Pregled najboljših dražb v tednu od 27. maja do 2. junija
Na članek...

TOP dražbe: hiše na Vrhniki in Ilirski Bistrici, stanovanje v Dravogradu, hotel ...
TOP ČLANKI - Kaj danes berete 1
2 uri
1. Minister Šabeder nima časa, da bi vam prihranil 48.432 evrov2. Google Huaweiu umaknil licenco za android. Kaj to pomeni za uporabnike teh telefonov?3. Če bi bili vsi avti v Evropi čez noč
Več ▼

1. Minister Šabeder nima časa, da bi vam prihranil 48.432 evrov

2. Google Huaweiu umaknil licenco za android. Kaj to pomeni za uporabnike teh telefonov?

3. Če bi bili vsi avti v Evropi čez noč električni, bi se izpusti CO2 zmanjšali le za 0,4 odstotka

4. Pregled programov na evropskih volitvah: Za kaj se zavzemajo vodilni kandidati, ki jim kaže najbolje

5. Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

AVK uvedla postopek proti Agrokorju: ne zaradi Mercatorja, ampak zaradi Costelle
2 uri
Agencija za varstvo konkurence je 9. aprila 2019 proti podjetju Agrokor uvedla postopek presoje skladnosti koncentracije podjetij Agrokor AG Švica in Ardeya Global, ZAE, ki ima v lasti podjetje
Več ▼

Agencija za varstvo konkurence je 9. aprila 2019 proti podjetju Agrokor uvedla postopek presoje skladnosti koncentracije podjetij Agrokor AG Švica in Ardeya Global, ZAE, ki ima v lasti podjetje Costella. Zakaj? Ker so podjetja pozabila oziroma niso priglasila koncentracije, tega pa niso storila niti po tem, ko so bila pozvana.

Kdaj je treba priglasiti koncentracijo?

  • če je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini na slovenskem trgu presegel 35 milijonov evrov;
  • če je letni pomet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini na slovenskem trgu presegel en milijon evrov ali je letni promet vsaj dveh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini na slovenskem trgu presegel en milijon evrov.
  • AVK pa lahko k priglasitvi pozove tudi podjetja, ki ne dosegajo pragov o prometu, pa imajo več kot 60-odstotni delež na slovenskem trgu.

Agencija v primeru Agrogokor in Costella pravi, da je izpolnjen zakonski prag o prometu, da so Agrokor pozvali k priglasitvi, ti pa tudi po pozivu tega niso storili.

In kakšne so kazni? Če agenciji družba ali samostojni podjetnik ne priglasi koncentracije, je globa do deset odstotkov letnega prometa. Od pet do deset tisoč evrov pa je kazen za prekršek za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika.

Na Kitajskem mrknila zadnja epizoda Igre prestolov 3
2 uri
Tencent Video je kitajske gledalce obvestil, da si ne bodo mogli ogledati zadnjega dela Igre prestolov takrat, ko je bilo to napovedano. In v skladu s tem, za kar so plačali. "Dragi uporabniki, žal
Več ▼

Tencent Video je kitajske gledalce obvestil, da si ne bodo mogli ogledati zadnjega dela Igre prestolov takrat, ko je bilo to napovedano. In v skladu s tem, za kar so plačali.

"Dragi uporabniki, žal vas moramo obvestiti, da šeste epizode osme sezone Igre prestolov zaradi tehničnih težav ne bomo mogli predvajati, kot je bilo načrtovano," je Tencent obvestli svoje kupce, poroča Reuters.

Nezadovoljstvo je bilo takojšnje, naročnina in dostop do nekaterih ekskluzivnih serij - tudi do Igre prestolov - stane 25 evrov na leto. Špekulacijam, da je odlog Igre prestolov posledica trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, se ni bilo mogoče izogniti. Tencent dodatno ni pojasnjeval ničesar. Sicer pa je tudi Igra prestolov na Kitajskem cenzurirana, tako so v skladu z navodili partije odstranjeni prizori s preveč seksa in nasilja.

Država gnezdi v vsaj 3,5 milijona evrov vredni gradbeni jami za Bežigradom 1
2 uri
Zakaj je na območju nekdanje topniške vojašnice, eni najboljših ljubljanskih lokacij, že četrt stoletja luknja in koliko časa jo bomo morali še gledati
Na članek...

Sredi ljubljanskega Bežigrada, streljaj od propadajočega Plečnikovega stadiona, v predelu, kjer rastejo nove poslovne nepremičnine, že skoraj četrt stoletja zeva krater v velikosti cele soseske. Gre za območje nekdanje topniške vojašnice Ljuba Šercerja, ki je večinoma v lasti države, natančneje ministrstva za pravosodje. Območje je zagrajeno z vegasto pločevinasto ograjo, ki hkrati omejuje promet ob Dunajski cesti – vse skupaj pa deluje precej neugledno. Preverili smo, koliko časa bomo morali gledati to sramoto oziroma zakaj država, ki ji vedno kronično primanjkuje denarja, v času, ko so cene nepremičnin rekordne, ene najboljših ljubljanskih zemljišč ne proda.

Govorimo o dobrih 11 tisoč kvadratnih metrov veliki parceli v državni lasti na območju med Dunajsko in Topniško cesto, sosesko Bežigrajski dvor in poslovno stavbo pred Peričevo ulico, ki bo zaokrožila območje. Že od leta 1994, ko so začeli podirati staro vojašnico, oziroma od leta 1996, ko so rušenje končali in zgradili (polovico) soseske Bežigrajski dvor, gledamo luknjo. Večina Ljubljančanov in obiskovalcev pravzaprav gleda v grdo kovinsko ograjo, stanovalci soseske, ki bi morala biti elitna, pa v luknjo. Še več, ograja moti promet ob Dunajski cesti, saj nevarno zoži pločnik in kolesarsko stezo, pešce in kolesarje pa ovirajo še drevesa.

Dolgoletni sodniški načrti: nova palača

Na tem zemljišču namerava država zgraditi novo sodno palačo. Tak načrt je imelo že nekaj ministrov. Sodniki in drugo pravosodno osebje namreč že leta stokajo, da imajo prostorsko stisko, različna sodišča delujejo na več različnih lokacijah po Ljubljani, več nepremičnin pa država najema.

"V prvotnih načrtih naj bi se v novo sodno stavbo selili pravosodni organi, ki delujejo večinoma v najetih prostorih. To so okrožno sodišče v Ljubljani, okrajno sodišče v Ljubljani, višje delovno in socialno sodišče, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani in okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Ko bodo pripravljeni novi posnetki stanja z novimi potrebami, pa se bo lahko odločalo tudi o tem, kateri pravosodni organi se bodo selili v sodno stavbo," pravijo na ministrstvu.

Ampak od gradnje še ni nič, na ministrstvu tudi ne znajo povedati, kdaj bo. In gradnjo sodne palače je povozila odločitev o gradnji novih zaporov. To je napovedoval že minister Lovro Šturm, pa leta 2009 minister Aleš Zalar, šele v času Gorana Klemenčiča, leta 2017, pa se je politika odločila, da bodo zapori za moške v Dobrunjah (zapor za ženske na Igu pa naj bi prenovili). Davkoplačevalci bi za rešitev prostorske stiske obsojenih kriminalcev dali 103 milijone evrov. Kot je pred časom pisal portal Siol, je projekt gradnje precej razkošnega kompleksa pod ministrovanjem Andreje Katič skipel že na 117 milijonov evrov. Zapor naj bi bil končan leta 2023.

Na ministrstvu, ki ga vodi Katičeva, sicer pravijo, da so projekt gradnje sodne palače spet obudili. A hkrati ne znajo povedati nič o časovnici. Ne, kdaj bi lahko gradnjo začeli, ne, kdaj bi se lahko sodniki in pravosodno osebje v nove prostore selili. Kaj šele, koliko bi vse to stalo.

Koliko je vredno zemljišče v tem trenutku?

Če pustimo ob strani očitke, da bi lahko sodna palača stala tudi na kakšni manj ugledni lokaciji – razvijalci nepremičnin namreč omenjeno parcelo označujejo za eno najboljših v celi prestolnici –, je jasno, da bomo luknjo gledali še dolgo. Tudi ideje, da bi se prostor do začetka gradnje dal v skupno rabo, kot park, denimo, se niso uresničile.

Hkrati pa bi bilo to, da bi morebitni investitor občinski prostorski načrt (OPPN) moral urediti na novo, lahko bila tudi dobra novica, saj tip gradnje še ni zacementiran. Prav to je dodatna vrednost parcele, pravijo nepremičninarji – na območju so tako stanovanjske kot poslovne nepremičnine, to pa povečuje njeno vrednost. Po drugi strani pa bi morali investitorji na spremembo OPPN čakati od dve do tri leta, dodajajo. Še ena prednost pa je, da je jama že precej izkopana, to bi prihranilo veliko stroškov.

Po grobih ocenah, dodajajo razvijalci nepremičnin, ki pa ne želijo biti imenovani, bi lahko država, če bi zemljišče prodala, zanj iztržila od 300 do 400 evrov za kvadratni meter, to pa je kar med 3,3 in 4,5 milijona evrov!

Dodajmo, da se soseska v zadnjem času spet nekoliko prebuja. Čez Dunajsko cesto Krka gradi novo poslovno stavbo (ta je že skoraj končana), na zemljišču čez Topniško cesto naj bi dva 70-metrska poslovna stolpa gradil Petrol, na gradbeno dovoljenje za prenovo kompleksa Plečnikovega stadiona čaka Joc Pečečnik.

Bonus: dolgoletni pravni spori

Sicer lepa, pravokotna parcela pa ni povsem lastniško zaokrožena. Na dveh skrajnih robovih, vzdolž Dunajske in Topniške, je ožji pas zemljišč, ki pa sicer za gradnjo na tem ni bistven, v lasti propadlega Imos Holdinga. Še več, zemljišča družba v stečaju ne more prodati.

"Imos je lastnik še šestih manjših zemljišč na tem delu, vendar glede treh poteka postopek določitve pripadajočega zemljišča po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine, stanovalci soseske trdijo, da zemljišča pripadajo njim, glede treh pa postopek priznanja lastninske pravice, ki ga je sprožila mestna občina Ljubljana. Dokler ti postopki ne bodo končani, sploh ne vemo, ali je to dejansko last Imosa, zato prodaje ne moremo opraviti," pravi stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič. Koliko časa se bo še to vleklo? "Zahtevek občine bo rešen v roku enega leta, določitev pripadajočega zemljišča pa je vprašanje za vedeževalko, moja groba ocena je od dve do tri leta," odgovarja.

Država gnezdi v vsaj 3,5 milijona evrov vredni gradbeni jami za Bežigradom
Foto: Aleš Beno
Cena nafte se je zvišala ob ameriško-iranski politični napetosti in nadaljnjih omejevalnih kvotah Opeca
2 uri
Dva dogodka zaznamujeta današnje gibanje tečajev surove nafte.Prvič, Savdska Arabija z drugimi članicami naftnega kartela Opec, pa tudi nekatere vidnejše proizvajalke nafte, ki niso članice
Več ▼

Dva dogodka zaznamujeta današnje gibanje tečajev surove nafte.

Prvič, Savdska Arabija z drugimi članicami naftnega kartela Opec, pa tudi nekatere vidnejše proizvajalke nafte, ki niso članice Opeca (med njimi je denimo Rusija) ki so se že pred časom odločile za družno zmanjšanje dnevnik kvot načrpane nafte, so zdaj dale vedeti, da bodo z omejevanjem dnevnih količin načrpane nafte še nadaljevale.

In drugič, zaskrbljenost v zvezi z obsegom ponudbe surove nafte se povečuje tudi zaradi politične napetosti med ZDA in Iranom. ZDA so okrepile pritisk v zvezi s sankcijami na iranski izvoz nafte, po raketnem napadu v Bagdadu pa je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo tvitnil: "Če se bo Iran spopadal, bo to uradni konec Irana. Nikoli več ne grozite ZDA!"

Reuters: Ameriška vojaška ladja zaplula v Južno Kitajsko morje 21
2 uri
Ameriška vojaška ladja je včeraj zaplula v bližino spornega območja Scarborough Shoal v Južnem Kitajskem morju, kar bo v času trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko najbrž že dodatno razjezilo
Več ▼

Ameriška vojaška ladja je včeraj zaplula v bližino spornega območja Scarborough Shoal v Južnem Kitajskem morju, kar bo v času trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko najbrž že dodatno razjezilo kitajske oblasti, piše Reuters. V ameriški vojski so potrdili, da so zapluli v bližino spornega območja (območje si poleg Kitajske "lastijo" še Filipini in Tajvan), saj naj bi želeli ohraniti dostop do odprtega morja.

Odnosi med ZDA in Kitajsko se sicer v zadnjih tednih čedalje bolj zaostrujejo. Google je Huaweiu umaknil licenco za android po tem, ko so kitajskega tehnološkega velikana v ZDA uvrstili na črno listo. Prejšnji teden pa je Kitajska napovedala, da bo s 1. junijem za več tisoč ameriških izdelkov uvedla (dodatne) carinske obremenitve (za različne izdelke bodo carine znašale pet, deset, dvajset in 25 odstotkov).

Bloomberg: ameriška in evropska tehnološka podjetja odrezala dobave Huaweiu 6
3 ure
Trumpov namen, da zaduši Huawei, šklepeta po globalnih dobaviteljskih verigah. Ne gre le za Googlovo odločitev, da Huaweiu umakne licenco za android. Uvrstitev kitajske družbe na črno listo
Več ▼

Trumpov namen, da zaduši Huawei, šklepeta po globalnih dobaviteljskih verigah. Ne gre le za Googlovo odločitev, da Huaweiu umakne licenco za android. Uvrstitev kitajske družbe na črno listo stiska tudi največje proizvajalce komponent.

Nemški Infineon Technologies, izdelovalec čipov, je sporočil, da bo ustavil dobavo Huaweiu. Ker to pomeni, da izgublja trg, so se delnice danes na začetku trgovanja pocenile. Tudi cena delnic velikega francosko italijanskega proizvajalca STMicroelectronics je upadla.

Trumpovi ukrepi se tako že poznajo pri proizvajalcih polprevodnikov, čipov, procesorjev, modemov. Intel, Qualcom, Xilinx in Broadcom so po poročanju Bloomberga svojim zaposlenim sporočili, da do nadaljnjega ne dobavljajo Huaweiu. Posledice ne bodo le za proizvajalce čipov, Bloobmerg opozarja, da bi lahko zavrle tudi svetovno predvsem pa kitajsko lansianje 5G tehnologije in omrežja.

Poznavalci ocenjujejo, da ima Huawei dovolj zalog čipov in drugih glavnih komponent, da lahko zdrži najmanj tri mesece. Ker so predvidevali tak scenarij, so kopičili zaloge in hkrati razvijali svoje lastne čipe. Huawei je zdaj glavno bojišče, takoj ko bo sklenjen dogovor med Kitajsko in ZDA, pa se bodo stvari vrnile v normalo.

Seveda ni mogoče izključiti tudi ekstremnega scenarija, dolgotrajne hladne vojne med dvema največjima ekonomijama. "Če propade telekomova veja Huaweja, bi to imelo ogromne posledice za globalni telekomunikacijski trg. Še več, to bi Kitajsko potisnilo leta nazaj in zavrlo njen napredek. Ni nemogoče, da bi Kitajska to štela za vojno dejanje," je povedal Ryan Koontz, analitik pri Rosenblatt Securities.

Kamniški forum: Podjetnik, ki ima na Veliki planini glavno turistično sezono celo leto
3 ure
Predstavljamo vam Pravljico na Veliki planini, podjetniško zgodbo Roka Viraga, ki ga bomo predstavili tudi na četrtkovem kamniškem forumu
Na članek...

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Podjetnik Rok Virag, ki sicer živi v Ljubljani, prihaja pa iz Prekmurja, se je odločil za poslovno zgodbo na Veliki planini. Kupil je dve planšarski koči, tretjo že pripravlja, in ju prenovil v luksuzno bivališče s savno. O tem, kdaj ima največ dela, pravi: »Glavno sezono imamo od 1. januarja do 31. decembra.«

Turizem postaja vse pomembnejši

Občasni športni komentator in režiser športnih dogodkov Rok Virag se zaradi vse večjega zanimanja za bivanje v njegovih prenovljenih planšarskih kočah počasi odmika od svoje zdajšnje službe. Projekt oziroma prenovo prve koče na Veliki planini, ki jo je poimenoval Ojstrica, je začel leta 2016. Isto leto jo je odprl za obiskovalce. Drugo kočo Bistra pa je obiskovalcem ponudil leta 2017. Koči sprejmeta po 19 oseb, tretja bo verjetno največja, pojasnjuje in dodaja, da ima v mislih še nakup četrte in pete koče.

Brez podpore družine, partnerja in prijateljev, ki pomagajo, pravi, mu ne bi uspelo. Pomagajo tudi okoliški kmetje in pastirji. Letos konec jeseni bodo zaposlovali, iskali bodo osebo, ki se bo ukvarjala z birokracijo, gosti in podobnim.

Stroški vzdrževanja so visoki

Pri prenovi planšarskih koč na Veliki planini so predpisi jasni. Po Vlastu Kopaču, ki se je zavzemal za ohranitev Velike planine, so možni štirje tipi koč, pove Virag. »Sodobni gostje v notranjosti zahtevajo malce več luksuza, na Veliki planini pa je že voda luksuz.«

Virag je potarnal, da so cene nepremičnin, kot povsod po Sloveniji, tudi na Veliki planini podivjale. »Gre za butično destinacijo Velike planine kot same, na Gursu so koče ocenjene na 15 tisoč evrov, prenova se vrti okoli 100 tisočakov, precej denarja pa gre za samo vzdrževanje,« pove Virag in doda, da ga denimo samo prevoz materiala na planino stane okoli sto in več evrov.

Prevoz na vrh ni tako samoumeven, kot se zdi, saj za vstop z avtomobilom potrebuje posebno dovolilnico, ki jo mora plačati. Največkrat se v svoje koče odpravi z gondolo, če se kaj zaplete, pa peš, saj gondola ne vozi 24 ur na dan. Visok strošek je tudi prenova zunanjosti koče, ki naj bi jo praviloma obnavljal na vsakih petnajst let in naj bi stala 30 tisočakov, še doda Virag.

Gostje so večinoma tujci

Gostje, ki obiščejo Pravljico na Veliki planini, so večinoma tujci, nekaj je tudi Slovencev. »Tujci si pač vzamejo dopust in seveda rezervirajo kočo že veliko vnaprej, Slovenci pa zaradi bližine preverijo, kakšno bo vreme.« Vsak letni čas pač ima svoje lepote, spomladi zacvetijo žafrani, jeseni je vse barvito, pozimi, ko zapade sneg, je pravljično, od tod tudi ime, pojasnjuje.

Virag pravi, da gostje prihajajo z vseh celin, obiščejo jih stari 18 let in ljudje v poznih letih. Nekateri so pohodniki, pravi hribolazci, ki raziskujejo okoliške gore, zanima jih tudi življenje pastirjev, drugi v štirih dneh ne zapustijo koče. »Najdejo nas seveda na internetu, prek Bookinga, spletnih strani, najljubše nam je oglaševanje od ust do ust.«

»Marsikdo pojamra, da so cene previsoke«

Na vprašanje, ali na Veliki planini kaj manjka, Virag odgovori, da nikoli ni razmišljal, kaj jim manjka, ampak vedno pomisli, kaj vse imajo. »Imamo lepo, unikatno naravo, vedno pa bi se morda našlo še kaj, kar bi lahko izboljšali, da ohranimo naravo takšno, kot je.« Veliko sodelujejo s Slovensko turistično organizacijo (STO) in Visit Ljubljana, Visit Kamnik, Kamnik Savinja Alps, ki celotni Planini dajejo podporo, tudi pri oglaševanju.

Povratna vozovnica za vožnjo z gondolo na Veliko planino za odraslo osebo stane 17 evrov. »Seveda, gostje pojambrajo, da je vožnja z gondolo draga, da je drago kosilo in tudi, da je draga nastanitev. Jaz pa mislim, da je za dobro stvar treba plačati, za gondolo nisem pravi naslov, definitivno se trudijo, da se pridobljena sredstva vračajo v obnovo in podobno.«

Ne nazadnje pa Virag meni, da je vse odvisno od tega, v katero smer se bo razvijal turizem na Veliki planini. »Odgovoriti si moramo na vprašanje, ali se bomo šli poceni množični turizem ali butični turizem.« Cene najema koče nihajo glede na termin rezervacije, ali je to konec tedna, praznik, novo leto, je pa okvirna cena za dve osebi ob koncu tedna 350 evrov.

Kamniški forum: Podjetnik, ki ima na Veliki planini glavno turistično sezono celo leto
Foto: Rok Virag
Jutarnji list: Hrvaški hotelirji nižajo cene za 10 do 35 odstotkov 7
3 ure
Hrvaški hotelirji so letošnjo sezono začeli z akcijskimi ponudbami in popusti od 10 do 35 odstotkov, tudi za termine med glavno poletno sezono, poroča današnji Jutarnji list. Kot piše hrvaški
Več ▼

Hrvaški hotelirji so letošnjo sezono začeli z akcijskimi ponudbami in popusti od 10 do 35 odstotkov, tudi za termine med glavno poletno sezono, poroča današnji Jutarnji list. Kot piše hrvaški časnik, je razlog za to pomanjkanje rezervacij za letošnjo sezono, saj so turiste odvrnile lanskoletne visoke cene ter boljše ponudbe za enake usluge v Turčiji in Tuniziji, med razlogi za manjše število rezervacij pa naštevajo še trenutno slabo vreme ter negotovosti glede brexita.

Hrvaška je sicer lani ustvarila 10,097 milijarde evrov prihodkov od tujih turistov, kar je 6,4 odstotka več kot v letu prej. Vključno z domačimi turisti so lanski prihodki dosegli 12 milijard evrov, je konec marca sporočil hrvaški minister za turizem Gari Cappelli.

Google Huaweiu umaknil licenco za android. Kaj to pomeni za uporabnike teh telefonov? 40
4 ure

Po uvrstitvi kitajskega tehnološkega velikana Huawei na črno listo v ZDA, je po informacijah Reutersa Google med drugim umaknil licenco za operacijski sistem Android. To pomeni, da uporabniki teh telefonov ne bodo več dobili posodobitev, prav tako ne bodo več dostopali do trgovine aplikacij Google Play Store, storitev elektronske pošte gmail in aplikacij glasbenega YouTuba. Kot kaže, pa bo ukrep veljal (šele) za nove Huaweieve pametne telefone.

Uporabniki zdajšnjih telefonov bodo še vedno lahko uporabljali vse Googlove aplikacije in jih posodabljali, so za Reuters potrdili v Googlu. "Usklajujemo se z ukazi (uvrstitvijo Huaweia na črno listo, op. n.) in proučujemo posledice," so dodali v Googlu. Več pojasnil niso dali.

Huawei bo, razlagajo strokovnjaki, lahko uporabljal le javno verzijo operacijskega sistema Android in bo moral ustvariti svoj mehanizem za varnostne posodobitve. V Huaweiu tega niso komentirali.

Tudi to še ni vse – proizvajalci čipov, med temi Intel Corp, Qualcomm, Xilinx in Broadcom, so svojim zaposlenim sporočili, da Huaweiu za zdaj ne bodo več zagotavljali kritične programske opreme in komponent, je včeraj neuradno poročal Bloomberg. Omenjene družbe tega niso komentirale.

Huawei obtožujejo goljufanja in vohunjenja

Huawei pa ni osovražen samo v ZDA. Prepoved tehnologije kitajskega proizvajalca se javno omenja tudi v Kanadi, Avstraliji, Japonski, Novi Zelandiji, Nemčiji, Italiji ... V vseh državah Huawei omenjajo kot glavno vohunsko orožje kitajske vlade, ki s pomočjo tehnologije zbira podatke, ki zanimajo Kitajce.

ZDA Huawei obtožujejo tudi poslovanja v Iranu. S tem je družba kršila sankcije ZDA in zavajala ameriške finančne institucije. Zato so pripravili nalog za pripor Huaweieve finančne direktorice in hčerke ustanovitelja podjetja Meng Vandžov. Ta je bila prijeta decembra v Kanadi, trenutno pa na prostosti čaka na morebitno izročitev ZDA.

Huawei se vseh obtožb brani. V enem od svojih redkih javnih nastopov je ustanovitelj Huaweia Ren Džengfej 15. januarja v pogovoru z ameriškimi mediji povedal, da njegovo podjetje ni nikoli vohunilo po naročilu kitajske vlade in da tega nikoli ne bi storilo. »Noben zakon na Kitajskem od nobenega podjetja ne zahteva namestitve zadnjih vrat,« je po poročanju Wall Street Journala dejal Džengfej. »Sam ne bi nikoli škodoval interesom svojih uporabnikov in svojim interesom. Moje podjetje se ne bi odzvalo na takšne zahteve.«

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko se zaostruje

Spor med ZDA in Huaweiem še bolj zaostruje ameriško-kitajski trgovinski spor:

  • Pred dvema tednoma je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa zvišala carine na okoli 200 milijard dolarjev vreden kitajski izvoz na ameriški trg s prejšnjih 10 na 25 odstotkov.
  • Prejšnji teden pa je Kitajska odgovorila z napovedjo, da bo s 1. junijem za več tisoč ameriških izdelkov uvedla (dodatne) carinske obremenitve (za različne izdelke bodo carine znašale pet, deset, dvajset in 25 odstotkov).
  • Pozneje so v ameriški administraciji obljubili povračilne ukrepe na povračilne ukrepe in napovedali, da administracija že proučuje možnosti za uresničitev Trumpove izjave, da bo, če bo treba, s carinami obremenil še dodatnih nekaj več kot 300 milijard dolarjev kitajskega izvoza na ameriški trg.

    To bi pomenilo, da bi bil celoten kitajski izvoz v ZDA obremenjen s 25-odstotnimi carinami.

Trump sicer ves čas zatrjuje, da ukrepi njegove vlade krepijo domače gospodarstvo, pa vendar je ob tem napovedal, da bo zagotovil 15 milijard dolarjev pomoči ameriškim kmetom, ki so ali bodo prizadeti zaradi kitajskih carin. Povejmo, da je na ponedeljkovem kitajskem seznamu z več tisoč ameriškimi izdelki, za katere bo Kitajska povišala carine, tudi hrana, med drugim soja.

Google Huaweiu umaknil licenco za android. Kaj to pomeni za uporabnike teh telefonov?
Foto: Shutterstock
Švicarji izglasovali spremembe davčne zakonodaje za multinacionalke 5
4 ure
Švicarji so na včerajšnjem referendumu glasovali za ukinitev posebnih davčnih režimov, ki jih posamezni kantoni ponujajo tamkajšnjim multinacionalkam, poroča Reuters. To pomeni, da bo Švica
Več ▼

Švicarji so na včerajšnjem referendumu glasovali za ukinitev posebnih davčnih režimov, ki jih posamezni kantoni ponujajo tamkajšnjim multinacionalkam, poroča Reuters. To pomeni, da bo Švica davčno področje uredila v skladu z mednarodnimi pravili zoper izogibanje davčnim obveznostim. Za spremembe je glasovalo 64 odstotkov volivcev.

Nov davčni režim bo posebne davčne ugodnosti za multinacionalke zamenjal za nekatere ugodnosti za vsa podjetja. Kot smo pisali v članku Bo Švica še davčni raj za multinacionalke?, so glavni predlogi reforme, da:

  • multinacionalke ne bodo več imele posebnih davčnih ugodnosti v posameznih kantonih; vsi bodo obdavčeni po enaki osnovni stopnji;
  • manj bodo obdavčeni dobički od patentnih rešitev, a končna davčna stopnja mora presegati 10 odstotkov,
  • posamezni kantoni bodo lahko upoštevali davčne olajšave za raziskave in razvoj,
  • zvišala bi se lahko davčna osnova za obdavčitev dividend za imetnike kvalificiranih deležev.

Vox populi: po dva evroposlanca se obetata skupni listi SDS in SLS, SD in LMŠ 11
5 ur
Na nedeljskih evropskih volitvah najbolje kaže skupni listi SDS in SLS, je pokazala tokratna anketa Vox populi, ki jo za Dnevnik in Televizijo Slovenija izvaja Ninamedia. Da nameravajo izbrati
Več ▼

Na nedeljskih evropskih volitvah najbolje kaže skupni listi SDS in SLS, je pokazala tokratna anketa Vox populi, ki jo za Dnevnik in Televizijo Slovenija izvaja Ninamedia. Da nameravajo izbrati skupno listo SDS in SLS, na čelu katere je Milan Zver, je odgovorilo 18,9 odstotka vprašanih. Če ne upoštevamo tistih vprašanih, ki so izbrali odgovor »ne vem« ali pa ne nameravajo oditi na volišče (teh je skupaj 17 odstotkov), in preračunamo anketne rezultate, pa bi koalicija SDS in SLS dobila 22,7 odstotka glasov, piše Dnevnik.

Socialnim demokratom, ki so za nosilko liste postavili Tanjo Fajon, je glas napovedalo 21,7 odstotka opredeljenih anketirancev, LMŠ z nosilko liste Ireno Jovevo pa 20,3 odstotka. Omenjenim trem listam se nakazujeta po dva evropska poslanca, možnost, da dobita po enega, pa se nasmiha NSi z Ljudmilo Novak (9,1 odstotka opredeljenih anketirancev) in DeSUS z Igorjem Šoltesom (8,2 odstotka opredeljenih anketirancev). Sledita Levica (6,9 odstotka opredeljenih anketirancev) in SNS (šest odstotkov opredeljenih anketirancev).

V Ascentu investirajo v okrepljeno črpanje petišovskega plina 2
5 ur
Iz družbe Ascent Resources so sporočili, da so podpisali pogodbo za nakup mobilne kompresorske enote, ki jo bodo uporabljali v Petišovcih.
Na članek...

V Petišovcih bodo mobilni kompresor inštalirali v četrtem kvartalu 2019. Ko bo postavljen, bo omogočil stabilno proizvodnjo iz vrtine Pg-10 in bo pomembno podaljšal njeno življenjsko dobo. Kompresor bodo uporabljali tudi na vrtini Pg-11A, kjer bodo izboljšali črpanje, ki je v zadnjem letu postalo šibkejše.

Ko bodo dobili dovoljenje za restimulacijo obeh vrtin, bodo lahko uporabljali kompresorsko opremo na drugih vrtinah in tako povečali proizvodnjo plina, so še sporočili iz Ascent Resources.

V Ascentu so lani več kot podvojili prihodke. S povečanjem proizvodnje so znižali izgubo s predlanskih 1,98 milijona funtov na 1,37 milijona funtov, smo poročali včeraj.

V Ascentu investirajo v okrepljeno črpanje petišovskega plina
Foto: Aleš Beno
Ljubljanske mlekarne bodo iz mleka slovenskih krav za vso Evropo delale Siggijev islandski jogurt skyr
15.05.2019 15:30
V Ljubljanskih mlekarnah vsak dan v različne mlečne izdelke v povprečju predelajo 550 tisoč litrov mleka, od tega je kar 80 odstotkov trajnega; v proizvodnem portfelju imajo 485 izdelkov
Na članek...

To, da smo pogovor o proizvodnji Ljubljanskih mlekarn začeli visoko nad tlemi v devetem nadstropju, bo za Neljubljančane zanimivost, medtem ko je za prebivalce Ljubljane visoka poslovna stavba Ljubljanskih mlekarn eden od zaščitnih znakov mestne panorame.

Iz velike sejne sobe, do katere smo se sprehodili ob steni z belim valovitim mlečnim morjem, je pogled na dan našega pogovora segal do Kamniških Alp in Posavskega hribovja. In spodbudil misel, da Ljubljanska kotlina, z vseh strani obkrožena s hribi, spominja na latvico mleka, ki je zaščitni znak družbe.

Ljubljanske mlekarne so največja slovenska mlekarna, ki odkupi in predela dobro polovico vsega mleka, ki ga v Sloveniji odkupijo mlekarne, kar pomeni na leto več kot 210 milijonov litrov. Začetki podjetja, ki je zraslo na obrobju Ljubljane, danes pa ga prestolnica povsem obkroža, segajo v leto 1956. O dolgi tradiciji družbe priča tudi njena prva blagovna znamka Lučka iz leta 1958, ki je postala generično ime za sladoled na palčki.

Družba, ki je lani z blizu 600 zaposlenimi ustvarila skoraj 169 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je od leta 2013 v lasti francoske skupine Lactalis.

Ta je z 250 proizvodnimi obrati v 50 državah največji proizvajalec mlečnih izdelkov na svetu.

Vsak dan predelajo 550 tisoč litrov slovenskega mleka

V Ljubljanskih mlekarnah, ki imajo manjši proizvodni obrat še v Mariboru, izdelujejo in polnijo kar 485 različnih izdelkov, zanje pa uporabljajo približno 200 različnih receptov. Kot je povedal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, v družbi vsak dan v povprečju sprejmejo in v manj kot 24 urah predelajo 550 tisoč litrov mleka.

Ob tem je poudaril, da predelujejo le mleko slovenskih krav ter da so vsi njihovi izdelki domači v pravem pomenu besede. »Izdelani so iz slovenske surovine, predelani so bili v Sloveniji, izdelali so jih delavci iz Slovenije in pri tem uporabili domače znanje in domačo tehnologijo,« je pojasnil.

In ob tem dodal, da so tehnologija in postopki, ki jih za predelavo mleka v različne mlečne izdelke uporabljajo v Ljubljanskih mlekarnah, povsem enaki tehnologiji in postopkom, kot jih pri predelavi mleka uporabljajo mlekarji na kmetijah. Razlika je le v mnogo večjem obsegu predelave in da je ta natančno kontrolirana. S tem pa zagotavljajo visoko kakovost, varnost in konstantnost izdelkov.

Trajnega mleka kar štiri petine

Skoraj štiri petine vsega mleka v Ljubljanskih mlekarnah vsak dan predelajo v trajno mleko, je povedala Valerija Širovnik, direktorica obrata.

Kako poteka delo v visoko avtomatiziranem in robotiziranem obratu za predelavo trajnega mleka in trajne smetane, ki so ga Ljubljanske mlekarne posodobile v letu 2012, za naložbo pa namenile 14,5 milijona evrov, smo si lahko ogledali pobliže. A o tem nekoliko več pozneje.

Približno 15 odstotkov odkupljenega mleka v družbi predelajo v jogurte, namaze, skuto in sveže mleko oziroma sveže izdelke, ki jih je treba hraniti v hladilniku. V sire predelajo približno tri odstotke mleka, po odstotek pa v maslo in sladoled, je naštela Valerija Širovnik. Maja Kalan, ki v družbi skrbi za komuniciranje, pa poudarila, da je proizvodnja podjetja zaradi velikega števila različnih izdelkov, ki jih imajo v svojem portfelju, zelo kompleksna. In postregla še s podatkom, da so lani razvili in na trg uvedli približno 50 novih izdelkov.

Ljubljanske mlekarne so zelo odvisne od izvoza, saj kar polovico vseh proizvedenih količin izvozijo, je povedal Tomaž Žnidarič. Izvažajo tako izdelke lastnih blagovnih znamk – denimo znamko trajnega mleka Berti v Azijo in Afriko - kot izdelke blagovnih znamk, ki jih izdelujejo za sestrska podjetja v skupini Lactalis. S svojimi mlečnimi izdelki so tako prisotni na več kot 40 trgih.

Vsak dan od 32 do 37 cistern mleka

Ljubljanske mlekarne mleko odkupujejo od 2.100 kmetov iz cele Slovenije, vsak dan ga na predelavo v Ljubljano pripelje od 32 do 37 cistern. Njihov tovor, ki ga v zbiralnicah mleka ohladijo na štiri do šest stopinj Celzija, natančno spremljajo že med potjo. Kot je pojasnila Valerija Širovnik, so vse cisterne opremljene s tehnologijo za avtomatski odvzem vzorcev in zajem podatkov, tudi s čipom, s pomočjo katerega zagotavljajo brezžični prenos podatkov v informacijski sistem podjetja.

Preden lahko cisterna na enem od štirih odjemnih mest svoj dragoceni tovor odda, vsak liter mleka sproti preverijo, in če se izkaže, da to vsebuje antibiotike ali aflatoksine, ga takoj izločijo, tako da v obrat oziroma cisterno z mlekom sploh ne vstopi. To se sicer skorajda ne dogaja, saj je zaradi dovršenega sistema mleko že pri kmetih visoke kakovosti – nikomur namreč ni v interesu, da bi šlo mleko v nič.

Cistern za mleko, ki lahko skupaj sprejmejo približno 600 tisoč litrov mleka, imajo v Ljubljanskih mlekarnah pet. Največja med njimi ga lahko naenkrat hrani kar 240 tisoč litrov. V proizvodnji mleka sicer ni mogoče videti niti za hip.

Proizvodnjo upravljajo iz kontrolnih sob

Kot je povedal Tomaž Žnidarič, se v posameznih oddelkih celotna proizvodnja vodi iz kontrolnih sob, kjer operaterji na ekranih sproti spremljajo in kontrolirajo pot mleka.

»Za proizvodnjo mlečnih izdelkov je zelo pomembno, da se strogo držimo vseh napisanih receptur. Za vsak izdelek je natančno določeno, pri kolikšni temperaturi mora biti mleko pasterizirano, pri kolikšni temperaturi mora biti izdelek polnjen, pri koliko stopinjah mora izdelek zoreti in tako naprej. Vse to je v Ljubljanskih mlekarnah vodeno računalniško. To zagotavlja standardno kakovost izdelkov in pri tem ni odstopanj,« je pojasnil.

Proizvodni informacijski sistem MES

Tomaž Pokorn, programski tehnolog, je ob tem dodal, da je vsak recept pripet v proizvodni informacijski sistem (MES). »Vsak recept ima tehnološki postopek, ki je točno predpisan s temperaturami, časi mešanj, fermentacijo, sestavinami in tako naprej. Sistem zagotavlja, da se proces odvija po recepturi in da se izdelek po korakih naredi avtomatično. Operaterji v kontrolni sobi dogajanje v proizvodnji spremljajo in kontrolirajo, da vsi postopki potekajo tako, kot morajo. In ker vedno zagotovimo enake pogoje za določen izdelek, lahko zato tudi vedno pričakujemo enako kakovost izdelka,« je pojasnil.

Med seboj so povezani vsi stroji in merilniki

Kot je dejala Valerija Širovnik, so vsi stroji, merilniki in sistemi v proizvodnji med seboj povezani, podatki se beležijo in obdelujejo. Vsi stroji informacijo, kako morajo delovati, dobivajo prek receptur.

»Z zasloni niso opremljene le kontrolne sobe, ampak tudi posamezni stroji. V proizvodnji uporabljamo tudi sisteme za vizualno upravljanje, kar pomeni, da lahko operater na zaslon prikliče shemo tehnološkega postopka in določi želeno tehnološko pot. Na primer to mleko želim iz te cisterne prečrpati v drugo cisterno,« je razložila.

Bistvo teh povezav je, da se znajo stroji med seboj pogovarjati, da med seboj komunicirajo, je dodal Tomaž Pokorn. In to ponazoril s primerom polnjenja jogurta, ko stroj iz polnilnice, ki je nadstropje nižje, procesnemu delu, ki je nadstropje više, sporoči: »Pripravljen sem za proizvodnjo, prosim, spusti mi izdelek.« Računalnik operaterju v procesnem delu potem javi, da je polnilni stroj spodaj pripravljen in operater spusti jogurt na polnjenje, je razložil Pokorn.

Visoki higienski standardi in najsodobnejša oprema

»Naša naloga je, da mleko, ki ga vsak dan dobimo od slovenskih kmetov, v najkrajšem možnem času, z najvišjo ravnjo higiene predelamo in napolnimo z najsodobnejšo opremo. To zagotovi kakovosten, stabilen izdelek, z daljšim rokom trajanja. Pri nas ne uporabljamo nobene kemije, da dobimo rok uporabe, ampak imamo toplotno obdelavo, visoko higieno ter tehnološko napredne stoje, s katerimi izdelke napolnimo. Kdor takšne opreme nima in na primer izdelek po toplotni obdelavi polni v prostoru, kjer ni kontrolirane atmosfere, tvega, da se bo ta okužil z mikrofloro, zato ne bo mogel zagotoviti daljšega roka trajanja izdelka, niti ne bo mogel zagotoviti, da bo ta izdelek vedno enak, saj mikroflora v prostoru ni vedno enaka,« je pojasnil Tomaž Pokorn.

Na sedmih linijah vsako uro 56 tisoč litrov trajnega mleka

Kot rečeno, v Ljubljanskih mlekarnah večino mleka predelajo v trajno mleko. V sodobnem avtomatiziranem in robotiziranem obratu ga, potem ko so ga v procesnem delu toplotno obdelali in potem ohladili na sobno temperaturo, na vsaki od sedmih polnilnih linij vsako uro napolnijo osem tisoč litrov.

V primerjavi z drugimi državami v Sloveniji zaužijemo veliko več trajnega mleka. Še zlasti priljubljena je znamka Alpsko mleko. V primerjavi z drugim trajnim mlekom ima alpsko nekoliko bolj svež okus. Skrivnost je v drugačni tehnologiji toplotne obdelave, je povedal Tomaž Pokorn. Medtem ko običajno trajno mleko v cevnem sistemu segrevajo po sekcijah, kjer se določen čas zadržuje na različnih temperaturah, alpsko mleko segrejejo z vbrizgavanjem pare, kar je krajši postopek. Običajno trajno mleko zaradi nekoliko daljšega procesa segrevanja dobi rahel okus po kuhanem, pri alpskem mleku pa ga ni.

Precej večja učinkovitost

Ko so obrat za predelavo trajnega mleka in smetane v letu 2012 posodobili, so precej povečali njegovo učinkovitost. Prej so bile polnilne linije mnogo daljše, zdaj pa sodobni sterilni polnilni stroji za delo potrebujejo precej krajšo pot. Kako na dolžini petih metrov kolute z embalažo najprej preoblikujejo v cev, mleko, ki po tej cevi teče, pa urno stisnejo v embalažo in jo zavarijo, smo si pobliže ogledali. Za ritmično opravilo, ki nekoliko spominja na ročno molžo krav, polnilni stroj potrebuje manj kot sekundo.

Potem ko mleko strojno zapakirajo v kartonsko embalažo oziroma tako imenovane veze, ti po tekočih trakovih odpotujejo do sedmerice robotov, ki veze zapakirajo na palete, te pa po traku odpotujejo do visoko regalnega skladišča s 5.300 paletnimi mesti.

Kot je povedal Davor Vratarić, vodja razvoja skladiščnega poslovanja, delo v visoko regalnem skladišču poteka povsem avtomatizirano, upravlja ga samo en človek, podpora so le komisionarji.

V povprečju vsak dan odpremijo 20 velikih in 40 malih tovornjakov. Na dan našega obiska je do kupcev po Sloveniji in tujini odpotovalo 600 palet z različnimi mlečnimi izdelki, je povedal Davor Vratarić.

Proizvodnjo skyra v Evropi Lactalis zaupal Ljubljanskim mlekarnam

Ljubljanske mlekarne se s svojo sodobno tehnološko opremo in naprednimi procesi v skupini Lactalis uvrščajo v sam vrh. Zato ne preseneča, da so v začetku leta prav tu začeli proizvajati blagovno znamko islandskega gostega jogurta skyr Siggi's za vso Evropo.

Lactalis je uspešnega proizvajalca islandskega jogurta skyr v ZDA prevzel v začetku 2018, po letu testiranj pa posel, za katerega se je potegovalo več mlekarn v skupini, zaupal Ljubljanskim mlekarnam. Te bodo Siggijev jogurt letos izdelovale za osem trgov, poleg Slovenije še za Veliko Britanijo, Portugalsko, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Italijo in Hrvaško, izdelale pa ga bodo nekaj manj kot 1.500 ton.

Za izdelavo enega lončka skyra - ta se tradicionalno izdeluje iz posnetega mleka s procesom odcejanja -, je potrebna do štirikrat večja količina mleka kot za izdelavo enega lončka običajnega jogurta, končni izdelek pa vsebuje trikrat več beljakovin kot običajni jogurt.

Ljubljanske mlekarne bodo iz mleka slovenskih krav za vso Evropo delale Siggijev islandski jogurt skyr
Foto: Aleš Beno
Odpadkov je toliko, da bi lahko postavili 12 'celjskih sežigalnic' 2
11 ur
Komunalna zbornica predlaga, da bi nakopičene odpadke balirali in varno skladiščili, dokler ne bi postavili dovolj zmogljivosti za termično izrabo odpadkov. Dodajamo: napihljive hale za deponije odpadkov izdeluje Duol.
Na članek...

»V Sloveniji nastane toliko gorljivih odpadkov, kot jih lahko energetsko izrabi 12 energetskih objektov velikosti celjskega,« je povedal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc za Gorenjski glas.

Lani je bilo odpeljanih v tujino 186 tisoč ton gorljivih odpadkov in šestdeset tisoč ton blata iz čistilnih naprav, v celjski napravi za energetsko izrabo so obdelali trideset tisoč ton odpadkov, 23 tisoč ton pa so jih sežgali v cementarni Anhovo, je naštel Zupanc in sklenil: »Ostane približno devetdeset tisoč ton gorljivih odpadkov, ki se kopičijo v regijskih centrih po Sloveniji.«

Direktor komunalne zbornice dvomi, da bo uspel odvoz nakopičenih odpadkov, kot je zamišljen z interventnim zakonom: »Edina rešitev je, da država poskrbi za odvoz embalaže z dvorišč komunalnih podjetij, ustrezno skladišči te odpadke in nato išče rešitev za njihovo odstranitev. Stara odpadna embalaža je primerna zgolj za energetsko izrabo.«

Zbornica predlaga, da bi lahko frakcijo odpadkov (ostanek odpadkov po sortiranju) balirali in jo na obstoječih odlagališčih začasno skladiščili tako, da ne bi bilo vplivov na okolje, poskrbeli pa bi tudi za varnost.

»Medtem pa naj država pristopi k umeščanju objektov za energetsko izrabo odpadkov v prostor. H gradnji lahko pristopi sama ali pa povabi investitorje in sprosti dejavnost za trg,« je še povedal Zupanc.

Kako bi odpadke varno skladiščili več let? Lani smo poročali, da podjetje Duol postavlja po svetu napihljive hale za prekrivanje deponij odpadkov. »To pionirsko izvajamo v Evropi in Južni Ameriki. V Evropi je naš partner Veolia. Z njimi razvijamo balonska prekritja deponij odpadkov. Vključena je filtracija zraka, zato prekritje ne ščiti okolice samo pred prašenjem ampak tudi pred smradom,« je avgusta povedal lastnik Duola Dušan Olaj.

Deponije prekrivajo s prenosljivimi halami, ki so požarno varne. »Uporabljamo certificirane membrane, posebej odporne na agresivne snovi. Vse membranske kupole ustrezajo najstrožjim protipožarnim merilom, kar pomeni, da so materiali samougasljivi in v nekaterih posebnih primerih tudi negorljivi. Enako velja za filtrirne sisteme, kjer lahko zagotovimo vsako zahtevano kakovost zraka,« je med drugim povedal Olaj.

Odpadkov je toliko, da bi lahko postavili 12 'celjskih sežigalnic'
Foto: Borut Hocevar
Unior – Iz UNIverzalnega ORodja za kmetijstvo, do specialističnega ročnega orodja za letalsko industrijo (OGLAS)
12 ur
Podjetje Unior s sedežem v Zrečah letos praznuje častitljiv jubilej, stoto obletnico obstoja. Vtkani v okolje bogato z naravnimi danostmi in zasnovani s poudarkom na tradiciji, pri Uniorju danes v Sloveniji zaposlujejo več kot 1850 ljudi. To jih uvršča med 10 največjih slovenskih podjetij.
Na članek...

V letih od nastanka so prehodili pot od preproste kovačnice do ene največjih skupin v Sloveniji, ob tem pa tlakovali pot in pustili pečat tudi na izredno zahtevnem mednarodnem trgu.

Unior sestavljajo trije proizvodni programi. Odkovki, kjer proizvajajo dele za avtomobilsko industrijo in se uvrščajo med tri največje kovačnice v Evropi; Strojna oprema – kjer proizvajajo namenske CNC stroje; ter Ročno orodje.

Prav slednji program je v Sloveniji najbolj prepoznaven Uniorjev program. Uvršča se med pet najpomembnejših proizvajalcev ročnega orodja v Evropi in predstavlja sinonim kvalitete, zanesljivosti in učinkovitosti, česar se zavedajo končni uporabniki – vzdrževalci, serviserji, mehaniki …

Kje torej tiči skrivnost uspeha podjetja?

Pri Uniorju prisegajo na tradicijo in uvajanje novih generacij, cenijo inovativnost in stalno stremijo k izboljšanju. Zavedajo se, da so zaposleni glavni steber podjetja in gonilo stoletnega razvoja. Vlaganje v kader je naložba, saj so prav zaposleni pravi obraz podjetja. S spodbudami začnejo zgodaj in mlade k izbiri poklica uspešno spodbujajo s štipendijami. V svojih vrstah zaposlujejo strokovnjake najrazličnejših področij, aktivno pa poskrbijo tudi za izobraževanje lastnega kadra. Veliko pozornosti namenijo inovativnim idejam svojih zaposlenih, poseben poudarek pa vseskozi posvečajo razvoju, prilagajanju, načrtovanju in napredku.

Po besedah gospoda Hrastnika, predsednika uprave družbe, danes skoraj celoten delež ustvarjenega izvozijo, kar dokazuje, da so uspešno zasidrani na tujih trgih.

Unior je pred stotimi leti svojo pot začel s kovanjem in proizvodnjo ročnih orodij in to tradicijo neguje še danes, kar je še posebej fascinantno. V tem času je njihovo orodje postalo sinonim za kvaliteto in trajnost. Program Ročnega orodja je s svojo ponudbo sledil potrebam, pojasnijo pri Uniorju. Osredotočili so se na specialistično orodje in tako izkoristil odlično tržno nišo.

S premišljeno in kvalitetno zasnovanim orodjem odgovarjajo najbolj zahtevnim uporabnikom iz kolesarske, motoristične, avtomobilske in električarske stroke.

Pri Uniorju pozornost namenjajo razvoju nove skupine orodij za varno delo na višini, orodja z varovalnim radio frekvenčnim sistemom (RFID) za letalsko industrijo in dovršeno kovinsko embalažo za urejenost delovnega mesta.

Prav zaradi prilagodljivosti in smiselnega specializiranega razvoja so danes prva izbira uporabnikov učinkovitega, ergonomsko oblikovanega in varnega orodja z zelo dolgo življenjsko dobo. Vse to zahteva vlaganja v razvoj, nove tehnologije, materiale in v tržišča.

Ko se ozremo k skromnim, a vizionarskim začetkom - ti so leta 1919 temeljili predvsem na kovanem orodju za kmetijstvo, rudarstvo in obrt - je skoraj nepredstavljivo, da Orodje Unior danes na leto izdela 8 milijonov kosov orodja in kovinske embalaže pod blagovno znamko Unior. Kot pove že ime podjetja, to predstavlja okrajšavo za besedno zvezo UNIverzalno ORodje, je prav univerzalnost v povezavi s tradicijo, jasno vizijo in sposobnostjo prilagajanja potrebam trga, ključ do stabilnega podjetja z mednarodnim uspehom.

Unior – Iz UNIverzalnega ORodja za kmetijstvo, do specialističnega ročnega orodja za letalsko industrijo
Ritmi čisto po evropskem okusu (PRO)
16.05.2019 15:30
Pri Toyoti so z novo generacijo priusa napovedali, da jih kupci ne bodo poznali več le po varnih in zanesljivih avtomobilih, ampak bo v ospredju tudi dinamika vožnje. S predstavitvijo revolucionarne modularne platforme TNGA so obljubo izpolnili.
Na članek...

Varnost in zanesljivost sta pri kupcih avtomobilov visoko na prednostni lestvici, a kljub vsemu odločajo tudi čustva. Privlačna oblika, prave barve in personalizacija naredijo svoje, pri evropskih kupcih pa je pomembna tudi dinamika vožnje.

Evropskim kupcem so prisluhnili tudi pri japonski Toyoti, s predstavitvijo nove globalne modularne platforme TNGA (Toyota New Global Architecture) pa tako vsi njihovi novi modeli stavijo tudi na dinamiko. Na to so pri Toyoti nakazali z novo generacijo priusa, enako so zagotovili za novega kompaktnega športnega terenca C-HR, četrto generacijo modela RAV4 in novo corollo, ki je pred kratkim v treh različicah zapeljala na slovenske ceste.

Poenotena platforma TNGA je postala bistveni sestavni del v novi Toyotini filozofiji, da morajo biti modeli odslej ob še boljši varnosti in kakovosti tudi bolj zabavni, bolj vozniško naravnani. Brez skrbi, ne gre za trde športnike, ki bi bili neudobni v vsakodnevnih razmerah, kjer sekunde in tisočinke ne igrajo nobene vloge. Toyotini avtomobili so po zaslugi novega arhitekturnega pristopa ohranili udobje, hkrati pa postali zelo zabavni v vožnji.

Mnoge prednosti nove platforme

In za kaj pravzaprav gre?

Toyotina nova globalna arhitektura temelji na novi ponudbi izdelkov in pogonskih sklopov, vsebuje pa tudi izdatno mero inženirske in oblikovalske filozofije. Nov arhitekturni pristop pomeni predvsem standardizacijo številnih glavnih komponent vozil, kar ne zmanjšuje le zapletenosti izdelave in znižuje stroške razvoja, ampak oblikovalcem omogoča več ustvarjalne svobode. Poenotenje nekaterih proizvodnih procesov tudi pomeni, da je Toyota število vseh volanskih drogov svojih modelov s 40 zmanjšala na osem, število stopalk pa z 22 na štiri. Potencial nove globalne platforme so kupci prvič odkrili z novim hibridnim priusom.

V primerjavi s prejšnjo generacijo priusa nosilna struktura TNGA prinaša tudi za 60 odstotkov večjo vzvojno togost karoserije, 25 milimetrov nižje težišče, skoraj decimeter nižji motorni pokrov in za kar 55 milimetrov nižji tudi položaj sedenja.

Gre za velikanski napredek, in čeprav prius, razumljivo, ni postal športnik, je v vožnjo vnesel veliko zabave. Z uporabo kombinacije novih materialov in naprednejše tehnologije spajanja delov je obenem masa priusa ostala skoraj nespremenjena pri manj kot 1.400 kilogramih. Avtomobil se pri tem ni skrčil, kje pa, s 4,56 metra je postal za šest centimetrov daljši, hkrati tudi širši, saj je koncept TNGA pustil sledi v novi zasnovi potniškega prostora z nižjim sedenjem in bolj položnim volanom. Sprva so ga kupci zaradi večje mase, ozkih gum in dejstva, da mu dinamika le ni v ospredju, gledali malce postrani, a jih je v vožnji prijetno presenetil – na vsak voznikov ukaz se je prius odzval predvidljivo, natančno in brez napora.

Vtisi kupcev so bili zelo pozitivni, navdušenje je dodatno okrepil novi športni terenec C-HR. Toyota je z obema modeloma več kot prisluhnila željam evropskih voznikov, svojim razvojnikom pa omogočila, da se zelo zgodaj vključijo v razvoj platforme TNGA. Ta je osredotočena predvsem na avtomobilske razrede A, B in C, primerna pa je tudi za proizvodnjo večjih vozil D-razreda. Njeni potenciali so tako res veliki, hkrati je uporabna tudi za izdelavo priključnih hibridov, prilagodijo pa jo lahko še za izdelavo popolnoma električnih vozil. Glede na trg lahko prilagajajo tudi podvozje vozila, saj lahko za Evropo s TNGA naredijo bolj športen avtomobil, za Japonsko in ZDA pa bolj prilagodijo udobje vožnje.

Igra tudi na čustva

Prihod arhitekture TNGA spremljajo tudi novi agregati, ki prepričajo s 25 odstotkov manjšo povprečno porabo in s 15 odstotkov večjo skupno močjo. Pri Toyoti pričakujejo, da bo s prihodom nove arhitekture in izboljšanimi bencinskimi motorji povprečna poraba hibridnih vozil za 15 odstotkov manjša. TNGA ob tem dodatno prinaša nižje stroške proizvodnje in razvoja vozil, zato je manjša tudi naložba v razvoj novih modelov.

Toyotina nova globalna arhitektura TNGA poleg izboljševanja vozne dinamike tako temelji tudi na novi ponudbi izdelkov in pogonskih sklopov, hkrati pa omogoča razvoj zunanjosti in notranjosti, ki imata močnejši čustveni vidik. Uspeh se je takoj pokazal pri novem športnem terencu C-HR, s katerim je Toyoti uspelo narediti avtomobil, ki takoj pade v oči in prebudi čustva. TNGA je več kot le navadna platforma, inženirstvo in oblikovalska filozofija globalne modularne platforme pa vnaša povsem nove razsežnosti tudi v novo generacijo Toyotinih modelov v razredu C, v novo corollo.

Skupaj s corollino tradicionalno kakovostjo, trpežnostjo in zanesljivostjo Toyota kupcem namreč zagotavlja še več emocionalnih vrednot, med katerimi kaže še posebej poudariti prefinjeno oblikovanje notranjosti in zunanjosti, izjemno vozno dinamiko ter zmogljive in učinkovite hibridne pogonske sklope. A z novo corollo še ni konec zgodbe o uspehu TNGA, v Toyotinih načrtih je namreč še nekaj novih modelov, kot naslednji k nam prihaja camry.

Ritmi čisto po evropskem okusu