Manager
Reuters: Naprave za kajenje zbirajo podatke o vas!
16.05.2018 14:52
IQOS, eden izmed novejših izdelkov za kajenje, ki so se pojavili na našem trgu, naj bi po poročanju Reutersa zbiral podatke o uporabnikih. Naprava naj bi prek čipov podatke o vaših kadilskih
Več ▼

IQOS, eden izmed novejših izdelkov za kajenje, ki so se pojavili na našem trgu, naj bi po poročanju Reutersa zbiral podatke o uporabnikih. Naprava naj bi prek čipov podatke o vaših kadilskih navadah pošiljala podjetju, ki jo je izdelalo.

Philip Morris je že zgradil bazo podatkov o uporabnikih, ki so se registrirali kot uporabniki IQOS. Tako bi lahko to podjetje že zbiralo tovrstne podatke in jih uporabljajo v trženjske namene. Pri Philip Morrisu sicer zagotavljajo, da zbirajo podatke samo o temperaturi naprave in trajanju uporabe, s katerimi lahko potem izboljšajo delovanje naprave.

Analiza: Skupina Gorenje lani z astronomsko izgubo! 5
1 ura
Kje je pometla kitajska metla, kje Gorenje še izgublja prihodke in kje jih pridobiva
Na članek...

Skupina Gorenje je lani imela 1,184 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 37,3 milijona evrov čiste izgube, kaže pravkar objavljeno letno poročilo. "Upoštevajoč še vpliv enkratnih in izrednih dogodkov pa bi čista izguba v letu 2018 znašala 111,2 milijona evrov," dodajajo v družbi.

Upad prihodkov je kar 9,6-odstoten glede na leto 2017 - v Gorenjevem letnem poročilu sicer prikazujejo normalizirane podatke zaradi odprodaje določenih dejavnosti. Če upoštevamo še te, je bil upad prihodkov od prodaje (v sicer dobrih gospodarskih okoliščinah) 1,74-odstoten. Pri tem dodajmo, da se je prodaja gospodinjskih aparatov v sestavi prihodkov kljub odprodaji delov nestrateških dejavnosti povečala zgolj za 0,7 odstotne točke, na 90,8 odstotka vseh prihodkov.

Spomnimo še, da je leta 2017 skupina Gorenje 1,3 milijona evrov čistega dobička ustvarila šele s prodajo pogodbe za dobavo premoga Energetiki Ljubljana. Sicer je imela dobre 4 milijone evrov izgube.

"V prvi polovici leta je poslovanje potekalo v skladu z načrtovano dinamiko, v drugem polletju pa je nanj zelo neugodno vplivala negotovost partnerjev glede razpleta strateškega procesa, zato se je tudi precej poslabšalo. Največji padec smo zabeležili pri industrijskih (OEM) poslih, saj so kupci zaradi omenjenega razloga postali zelo previdni pri sklepanju poslov z Gorenjem. Brez padca OEM poslov bi v osnovni dejavnosti dosegli rast prihodkov v primerjavi z lanskoletnimi." Spomnimo, da je postopek prodaje Gorenja vodila kar uprava družbe, ki jo vodi Franjo Bobinac. Uprava je za novega lastnika tudi izbrala Hisense. Takrat smo tudi posneli stanje v družbi: V kakšni kondiciji so Kitajci prevzeli Gorenje? V slabi. Dodajmo, da je največji kitajski proizvajalec bele tehnike Haier, ki se je tudi zanimal za nakup Gorenja, a je ponudil manj, lani prevzel Candy: za manjše Italijane so Kitajci dali več.

Kje so čistili, da je za 75 milijonov evrov "enkratnih dogodkov"

Na Financah smo Gorenje oziroma njegove delničarje dolgo opozarjali predvsem na raven neopredmetenih sredtev v bilanci, s katerimi so si lepšali rezultate na papirju. Tako so več kot 10 milijonov stroškov razvoja prenašali v prihodnost, smo denimo opozorili pred dvema letoma. Gre za tako imenovano kapitaliziranje stroškov razvoja, pri čemer se povečujejo neopredmetena sredstva.

V petih letih tako več kot 50 milijonov evrov stroškov ni bremenilo poslovnega izida, s čimer je Gorenju v nekaterih letih uspelo ubežati izgubi. Skupina Gorenje je imela v zadnjem četrtletju 2017 za 217 milijonov evrov neopredmetenih sredstev, kar je pomenilo šestino vseh sredstev. To je veliko, če vemo, da je Hisense za celotno Gorenje dal 293 milijonov evrov. V Gorenju so trdili, da gre za običajne poslovne uzance, »v skladu z računovodskimi standardi«.

Po tem, ko je Gorenje prevzel kitajski velikan Hisense, pa so bilanco začeli čistiti. To zdaj priznavajo tudi v Gorenju. "Lani smo v postopku integracije v skupino Hisense zaradi prilagoditve njenim poslovnim strategijam, načrtom delovanja, predpostavkam in metodologijam ocenjevanja spremenili nekatere računovodske ocene, ki so drugačne od tistih pred prevzemom. Posledično se pomembno spreminjajo tudi predpostavke in metodologije računovodskih ocen, ki so zaradi prilagoditev ob integraciji v skupino Hisense imele za posledico številne enkratne in izredne vplive na rezultat Skupine Gorenje – iz tega naslova je Skupina Gorenje v letu 2018 tako izkazala izgubo v višini 74,4 milijona evrov," so zapisali ob letnem poročilu.

Gorenje izgublja na zahodu

Manj prihodkov kot leta 2017 je Gorenje ustvarilo v Zahodni Evropi. "Občutili smo vpliv močne konkurence, zlasti v državah Beneluksa, in tudi pritiske na stroške dela. Zaradi nižje prodaje je na rezultat poslovanja zelo neugodno vplival tudi nespremenjen obseg fiksnih stroškov, ki jih na kratek rok ni bilo mogoče prilagoditi nižji dinamiki prodaje od načrtovane," pravijo.

Na zahodnih trgih, kjer so lani ustvarili 35 odstotkov prihodkov, so Gorenjevi prihodki upadli za skoraj šest odstotkov. Vzhodna Evropa, ki je z enoodstotnim povečanjem prihodkov Gorenjev najuspešnejši trg, pa je postala za skupino še pomembnejša, saj se je odstotek celotne prodaje tam povečal za 1,5 odstotne točke, na 54,6 odstotka skupne prodaje. Na preostalih trgih sprememb ni bilo, na teh Gorenje še vedno ustvari 10,4 odstotka skupne prodaje.

... članek bomo še dopolnjevali ...

Analiza: Skupina Gorenje lani z astronomsko izgubo!
Foto: Aleš Beno
Če želite zbuditi interes mednarodnih partnerjev, morate slediti njihovim smernicam razvoja
2 uri
Najbolj zanimivi prispevki preteklega tedna
Na članek...

Na drugem letošnjem Izvoznem fokusu bomo 2. aprila v Kristalni palači na praktičnih primerih posameznikov, ki že poslujejo v tujini, pojasnili, kako povečati učinkovitost mednarodnega poslovanja. Med drugim bomo od Tomaža Savška, pomočnika direktorja novomeške družbe TPV, slišali nasvete, kako se lotiti strateških mednarodnih partnerstev in jih voditi, da imajo največji učinek na mednarodnem trgu.

Prijavite se na povezavi: www.izvozni-fokus.si/prijava.

V okviru četrtletnih prispevkov o zavedanju pomembnosti dviga dodane vrednosti slovenskemu izvozu smo tokrat pod drobnogled vzeli proizvodna podjetja: Krko, Hidrio, Adrio Mobil in Cleangrad. Predstavljena štiri proizvodna podjetja dosegajo za slovenske razmere nadpovprečno dodano vrednost in so lepi razvojni primeri je v gostujočem komentarju zapisal Branko Žibret, partner pri A. T. Kearneyju.

Za to, da lahko nekateri izvozniki konkurirajo samo s cenami, so kriva prešibka vlaganja v raziskave in razvoj ter v trženjsko-prodajne dejavnosti, menijo v Krki. Preveč je tudi zanašanja na utečene proizvodne procese in njihove predolge uporabe, dodajajo v Hidrii, kjer opažajo tudi premajhno uporabo avtomatizacije v proizvodnih procesih.

V intervjuju z direktorjem in generalnim direktorjem Fructala Goranom Medićem in Luko Jejčičem si preberite, kdaj bo največji predelovalec sadja v Sloveniji Fructal presegel 50 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, koliko in kam vlaga, kam prodaja in kakšen kader išče ter tudi kakšne so sinergije v skupini Nectar.

Z zadnjimi avtomobilskimi LED-lučmi iz Odela Slovenija, ki bo prihodnje leto praznoval 15-letnico delovanja, so danes opremljeni najprestižnejši BMW (denimo celotna serija 5), audiji in mercedesi, pa tudi nekateri porscheji, volkswagni … Lani so izdelali rekordnih 6,8 milijona kosov, s prihodki od prodaje pa prvič presegli mejo 200 milijonov evrov.

V Steklarni Hrastnik, ki jo od 1. avgusta 2017 vodi Peter Čas, prej je bil generalni direktor Andrej Božič, so lani dosegli odličen rezultat. Ustvarili so 60,5 milijona skupnih prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Še bolje jim kaže letos, ko so zasuti z naročili, hkrati pa še izboljšujejo maržo.

Za konec pa še nekaj sladkega. Zadnjo aprilsko soboto bodo v Podčetrtku gostili že 5. festival vina in čokolade. Lani so imeli sedem tisoč obiskovalcev, letos jih pričakujejo osem tisoč. Predstavilo se bo 50 vinarjev in izdelovalcev čokolade. Poleg vina, pralinejev in čokolade boste lahko pokusili tudi malce drugačne kulinarične kombinacije: čokoladni burger in pivo s čokolado.

Najnovejši trendi v cateringu: Namesto gala večerij inovativne pogostitve z druženjem (OGLAS)
2 uri
V ospredje vse bolj stopajo catering dogodki z dodano vrednostjo v kulinariki, pet- ali šesthodni meniji za z belimi prti pogrnjenimi mizami se umikajo
Na članek...

»Skrbno pripravljene jedi imajo vse večji, globlji pomen. Z njimi pišemo zgodbe. Lahko bi rekli, da gre danes bolj za psihologijo prehranjevanja in življenjski slog kot le za strogo zadovoljevanje potrebe po tem, da se nasitimo,« pravi Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo catering, ki je eden najvplivnejših cateringov v jugovzhodni Evropi. S svojo ponudbo spodbujajo pozitivno mnenje o slovenski kulinariki ter sledijo izzivom in narekujejo trende v prireditvenem cateringu v mednarodnem prostoru.

Manj je več

»Trendi gredo v smeri manj je več,« pravi Kamnikarjeva. Gala večerje postajajo elegantna klasika z inovativnostjo v nekonvencionalnih okoljih. »Trend je spoznavanje, premikanje, občutek, da energija teče. Kulinarika se je s krožnikov prelevila v umetniške kreacije, ki vzamejo dih.«

Inovativne pogostitve z zgodbo

»Trend je v inovativnosti, pogostitvi z zgodbo,« nadaljuje sogovornica. Zato v Vivu sodelujejo z različnimi partnerji na področju kulinarike. Primer je inovativno sodelovanje s podjetjem Conditus, kjer pripravljajo slovito blejsko kremšnito. Skupaj so razvili idejo, da blejsko kremšnito postrežejo v dekorativni krogli, na svetleči zvezdni podlagi.

Prireditveni catering: Skladišča namesto svečanih dvoran

Pri organizaciji in izvedbi pogostitev z izbranimi jedmi v Vivu sledijo trajnostni naravnanosti, to je pripravi jedi iz lokalnih sestavin. Prav tako so mednarodni javnosti poznani kot narekovalci trendov na področju prireditvenega cateringa. Kot pravi sogovornica, tu niso več toliko v ospredju količine, temveč čedalje bolj inovativnost v pogostitvah z druženjem.

»Sedeče gala prireditve v klasičnih okoljih se počasi preobražajo v pogostitve z dodano vrednostjo v kulinariki, ki jim sledi after party. Iz svečanih dvoran se prireditve selijo na primer v skladišča ali na obzidja, kjer se avtohtone jedi strežejo drugače. Pet- ali šesthodni meniji s paleto nožev in vilic ter z belimi prti do tal pogrnjene mize se umikajo. »Danes se je stoje, tudi z rokami,« pojasnjuje sogovornica.

Če pa se naročniki že odločijo za gala večerje, velikokrat izberejo čedalje bolj priljubljene trendsetterske gala večerje s popularnimi in priznanimi domačimi in tujimi chefi.

Kongresna kulinarika: Nazaj k naravi

Spreminja se tudi kongresna dejavnost, pri čemer pomembno vlogo igra kongresni turizem, ki mu pravimo tudi industrija srečanj. Gre za poslovno-turistične produkte z najvišjo dodano vrednostjo. Govorimo o izjemno ozaveščenih, izobraženih ljudeh, ki potujejo po svetu zato, da se izobražujejo. Hkrati iščejo doživetja in so ekološko ozaveščeni. Temu sledijo tudi pri Vivu.

Kot pravi Kamnikarjeva, gredo smernice na področju kongresne kulinarike nazaj h koreninam. »Narava in njene dobrote v osnovni obliki so prve v vrsti. Tako domači kot tuji naročniki želijo tudi na kongresnih dogodkih, na katerih je več sto obiskovalcev, predstaviti domačnost, prvinskost in izvirnost. Zato gredo trendi kongresne kulinarike in oblikovanje obrokov z roko v roki.«

»Tako kot vsak človek je tudi vsaka izvedba kongresnega cateringa drugačna. Ni pravil. V Vivu se po več kot desetletnih izkušnjah približamo željam naročnika na podlagi poznavanja in sprejemanja njegove kulture, življenjskega sloga in navad. Kongresni gostje so svetovljani, cenijo vsak trenutek in za svoj čas in denar želijo najboljše,« razlaga Kamnikarjeva.

Poročni trendi: Vse na enem mestu

Tudi poroke so danes nekaj čisto drugega, kot so bile pred leti. Mladoporočenca želita ob sebi prijatelje, manj je daljnih sorodnikov, pomembna sta zabava in druženje. »Zelo zaželene so poročne slovesnosti in poročni obredi na eni lokaciji, kjer se zunanja ali notranja prizorišča spreminjajo iz prostora za protokolarni obred v prostor za slavnostne obroke in nato še v prizorišče zabave,« pojasnjuje sogovornica.

Vivo catering poročna doživetja v Ljubljani pripravlja še v Festivalni dvorani in klubu Cankarjevega doma, kjer so lani prizorišče nad Ljubljano spremenili v klub 360°, tako da gostje krožijo po prostoru. »Seveda pa top lokacija ostaja Obala s Portorožem in Piranom. Tam so med najbolj priljubljenimi poročnimi prizorišči galerija Monfort, vrt piranske stolne cerkve in dvorišče Pastoralno kulturnega centra Georgios,« pravi Jerneja Kamnikar.

Trend pri porokah je tudi, da številni mladoporočenci napovejo poroko leto vnaprej. »V tem času preverijo zanimive lokacije, restavracije in cateringe. Čedalje več je tudi testnih degustacij,« še pove Kamnikarjeva.

Več informacij o podjetju Vivo catering in njihovi ponudbi je NA TEJ SPLETNI POVEZAVI>>.

Najnovejši trendi v cateringu: Namesto gala večerij inovativne pogostitve z druženjem
Poljanska cesta v Ljubljani naslednjih pet mesecev neprevozna 3
2 uri
Zaradi nadaljevanja prenove so danes za ves promet zaprli Poljansko cesto v Ljubljani. Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana (Mol), bo zapora predvidoma trajala do 17. avgusta, v tem času pa
Več ▼

Zaradi nadaljevanja prenove so danes za ves promet zaprli Poljansko cesto v Ljubljani. Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana (Mol), bo zapora predvidoma trajala do 17. avgusta, v tem času pa bodo mestni avtobusi na linijah 2, 13 in 20 vozili po spremenjenih trasah.

Avtobusi na liniji 2 bodo v času zapore vozili po trasi Zoisova cesta-Karlovška cesta-Roška cesta-Zaloška cesta. Avtobusi na liniji 13 bodo približno pet mesecev vozili po trasi Dalmatinova ulica-Komenskega ulica-Ilirska ulica-Njegoševa ulica-Trubarjeva cesta-Rozmanova ulica in Poljanska cesta, avtobusi na liniji 20 pa po trasi Dalmatinova ulica-Komenskega ulica-Ilirska ulica-Njegoševa ulica in Zaloška cesta.

Za celostno ureditev Poljanske ceste, s katero želi občina spodbudili nemotorizirani promet v Ljubljani, so na Molu prejeli evropska sredstva. Celovita prenova ceste, ki bo stala nekaj več kot 3,8 milijona evrov brez DDV, bo poleg prenove kolesarskih površin, pešpoti ter cestišča vključevala tudi obnovo plinovodnega in vročevodnega omrežja ter obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.

Po prenovi bo na cesti veljal enak prometni režim kot zdaj, in sicer bo od križišča s Krekovim trgom do križišča z Ulico Janeza Pavla II promet urejen enosmerno, razen za avtobuse in kolesarje. Dela bo izvajal vodilni partner Nigrad skupaj s KPL in družbo Prenova-gradbenik, arhitekturno zasnovo je pripravil Rok Žnidaršič, projekt prometne ureditve pa Boštjan Račič. (STA)

Heliosove sistemske rešitve za gradbeništvo (OGLAS)
10 ur
Najboljše barve in premazi za vse površine
Na članek...

V skupini HELIOS pod svojim okriljem uspešno upravljamo s široko paleto blagovnih znamk in z različnimi izdelki pokrivamo številne premazne in gradbene segmente. S širokim spektrom izdelkov lahko ponudimo vse od stenskih barv, fasadnih sistemov, antikorozijskih premazov, premazov za les in izdelkov za zaščito kovin do sistemov za označevanje cest in industrijskih talnih rešitev.

Široka ponudba izdelkov vseh segmentov, fleksibilnost pri proizvodnji in dobavi ter hitra tehnična pomoč na kraju samem so naše glavne konkurenčne prednosti, saj s tem našim strankam nudimo vse potrebno na enem mestu.

Vse rešitve na enem mestu - gradbeni katalog iz Heliosa

Pred kratkim smo v skupini HELIOS izdali tudi gradbeni katalog, ki uporabnikom ponuja sistemske rešitve in informacije o izdelkih na enem mestu. V katalogu je po različnih tematskih sklopih zbran in predstavljen širok spekter Heliosovih izdelkov, sama zasnova kataloga pa zagotavlja enostavno uporabniško izkušnjo.

V katalogu so tako predstavljeni izdelki več kot desetih Heliosovih blagovnih znamk. Poleg predstavitve izdelkov, pa katalog vsebuje tudi tehnične informacije in reference. Gradbeni katalog je še posebej primeren za vse, ki se ukvarjajo s celostnimi rešitvami na področju gradbeništva in arhitekture, saj ponuja konkretne rešitve in olajša načrtovanje dela.

Novo: Interaktivni vpogled v sistemske rešitve

Na podlagi gradbenega kataloga, smo v Heliosu pred kratkim lansirali tudi povsem novo spletno platformo, ki uporabnikom spleta omogoča interaktivni vpogled v gradbeni katalog. Tudi tukaj je širok spekter Heliosovih izdelkov premišljeno umeščen v priporočene sisteme.

Podobno kot katalog, je tudi spletna stran razdeljena na devet tematskih sklopov, ki pokrivajo vsa relevantna področja – od obdelave notranjih zidnih površin do talnih oznak. Naboru sistemov je dodan tudi kalkulator za izračun porabe, predstavljena pa je tudi pestra ponudba storitev, ki med drugim vključujejo: Helios trening center, barvne študije in strokovno pomoč.

www.helios-profi.com

Heliosove sistemske rešitve za gradbeništvo
Novi rekordi Tesle, tokrat pri bolniških 5
13 ur
Lani so delavci v Teslinih tovarnah zaradi bolnišk v povprečju manjkali 66 dni.
Na članek...

V Teslinih tovarnah v Freemontu v Kaliforniju in Renu v Nevadi se je lani število odsotnosti delavcev iz dela, zaradi bolniške, kar potrojilo.

V Tesli Motors so v poročilu za vlado našteli 22.454 dni odsotnosti delavcev zaradi bolezni ali poškodb, leta 2017 je bilo to število le 7.619. Veliko rast so pojasnili s povečano proizvodnjo modela 3, ta je v polnem teku stekla julija lani. A tudi upoštevaje število delovnih ur v lanskem letu, se je število bolniških na delavca podvojilo.

Po besedah Deborah Berkowitz iz organizacije OSHA, ki se ukvarja s treningi za zagotavljanje varnosti na delovnem mestu, so rezultati alarmantni, saj se je povprečno število odsotnosti delavcev v letu dni povečalo iz 35 na 66 dni.

Pri Tesli pojasnilu oporekajo in poudarjajo, da ni nikakršne povezave med številom odsotnosti od tega in težo poškodb. Obenem so poudarili, da tudi lani ni bilo nobene smrtne žrtve pri delu, kar je glede na povečano proizvodnjo in tveganja za poškodbe dober rezultat.

Novi rekordi Tesle, tokrat pri bolniških
Foto: Press
(Video) Električni avti bodo pešce opozarjali z rock in filmskimi melodijami 4
13 ur
S 1. julijem letos bodo morali vsi novi modeli električnih in hibridnih avtov do hitrosti 20 kilometrov na uro oddajati zvok, ki bo opozarjal pešce
Na članek...

V umirjenem prometu do hitrosti 20 kilometrov na uro so povsem neslišni. Zato so nevarni za pešce, še zlasti za slepe ali tiste z okvarjenim vidom. Evropski parlament je reagiral ter za vse nove e-avte in hibride od julija letos uzakonil obvezen zvok jakosti 56 decibelov.

Električni avtomobili, ki bodo tudi na naših cestah vse pogostejši, bodo neslišno drseli skozi promet svetovnih velemest. To se sicer zdi prijetno, a je tudi nevarno. Prav njihova neslišnost je tista, zaradi katere jih pešci ne bodo zaznali, zato je možnost za nesreče toliko večja kot pri klasičnih avtomobilih s slišnimi dizelskimi in bencinskimi motorji.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Po raziskavi Observerja ima kar 93 odstotkov gluhih in naglušnih velike težave s prepoznavo električnih avtov in hibridov, ki pri majhnih hitrostih neslišno drsijo po mestnih ulicah.

Obvezen zvok do hitrosti 20 kilometrov na uro

Evropski parlament je že reagiral in sprejel predpis, po katerem morajo vsi električni avtomobili in hibridi, predstavljeni po 1. juliju letos, imeti vgrajen akustični sistem, v angleščini se uprablja kratica AVAS (acoustic vehicle alerting systems), ki deluje do hitrosti 20 kilometrov na uro. Do 1. julija 2021 pa bodo morali biti z njim opremljeni vsi preostali električni in hibridni avtomobili v prometu.

Zakaj meja 20 kilometrov na uro? Ker je ta hitrost najbolj pogosta v umirjenem prometu, na ulicah mest in pri parkiranju. Nad hitrostjo 20 kilometrov na uro bodo avtomobili nase opozarjali s hrupom pnevmatik, so sklenili v EU, kar bi moralo biti dovolj, da bodo zadosti slišni.

Neprekinjen zvok jakosti vsaj 56 decibelov

Drug predpis, povezan s prvim, je barva zvoka, ki ga bodo pri majhnih hitrostih oddajali avtomobili. EU predvideva, da mora biti ta neprekinjen in slišen. Kratki prekinjeni piski ali kakršnakoli druga opozorila niso primerni. ZDA pripravljajo podoben predpis kot EU, veljaven bo prav tako letos.

Za sprejetje predpisa so lobirali liberalni demokrati Velike Britanije in združenje vodnikov psov slepih, ki je sodelovalo tudi pri preizkušanju akustičnega sistema pri električnem jaguarju I-pace, prvem, ki je akustični sistem serijsko vgradil še pred veljavnostjo novega predpisa.

Predpis odpira možnosti za kreativnost

Ta pa poleg obveznosti odpira prosto pot ustvarjalnim idejam avtomobilskih proizvajalcev, ki lahko svojim električnim avtomobilom tudi s pomočjo posebnega zvoka pri majhnih hitrostih vtisnejo poseben in prepoznaven značaj.

»Motor na notranje izgorevanje je zadnje stoletje določil zvok avtomobilov, v dobi električnih avtomobilov pa bo ta izginil, kar nam daje popolno svobodo in odpira vrata ustvarjalnosti,« je povedal izvršni direktor pri Volkswagen Designu Klaus Bischoff. Volkswagen je svobodo izkoristil za razvoj različnih zvokov za novo družino električnih avtov I. D., ki se bodo med seboj, glede na model, tudi razlikovali.

»Bolj zmogljivi in športni modeli bodo oddajali prodoren zvok s poudarjenim basom, zvok SUV-modelov bo globlji, s čimer bodo opozarjali na zajetnejše mere,« je na ženevskem avtosalonu poudaril Volkswagnov šef razvoja Frank Welsch.

Jaguar I-pace kot prvi izpolnjuje predpise

O zvokih električnih avtov, ki bodo slišni le okolici, ne pa tudi potnikom v kabini, razmišljajo tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Prvi med njimi je poseben zvok predstavil angleški Jaguar. Model I-pace iz prednje maske oddaja različen zvok za vožnjo naprej in vzvratno. Sprva so inženirji razvili zvok, ki je spominjal na leteče krožnike iz znanstvenofantastičnih filmov, a je pešce zmotil, saj so ob srečanju z I-paceom pogledovali v nebo. Nato so zvok spremenili v bolj klasičnega, ki s hitrostjo, vse do 20 kilometrov na uro, povečuje jakost.

Po navdih v znanstvenofantastične filme...

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Renault je v model zoe vgradil tri različne zvoke, ki jih je mogoče izbirati. Inženirji so navdih zanje poiskali v znanstvenofantastičnih filmih, kot je denimo Gattaca, pri uglaševanju pa so sodelovali z italijanskim skladateljem Andreom Cero.

Citroën je konceptu ami, predstavljenem na ženevskem salonu, vgradil zvok, ki posnema moške in ženske glasove, jakost pa se povečuje s hitrostjo. Mercedes-Benz pa je za podznamko električnih avtov EQ razvil umeten zvok, ki je do hitrosti deset kilometrov na uro komajda slišen, poustvarja pa zvok klasičnega bencinskega motorja.

... ali rock melodije

Mercedes-Benzov športni oddelek AMG, znan tudi po čudoviti melodiji osem- in 12-valjnih bencinskih motorjev, pa pri razvoju zvoka za električne modele prihodnosti sodeluje z rock skupino Linkin Park. Ustvariti želijo udaren umeten zvok, prav zanimivo bo slišati, kaj bo nastalo.

Porsche pa bo novemu taycanu, prvemu električnemu avtomobilu te znamke, vgradil zvok zmagovalnega dirkalnika na Le Mansu, modela 919 hybrid.

(Video) Električni avti bodo pešce opozarjali z rock in filmskimi melodijami
Foto: Jaguar
Najbolj brani članki danes
14 ur
1. Bo dizel po petih mesecih spet cenejši od bencina?2. Kako zdravniki pridejo do 300 nadur in dežurstev na mesec? Ne samo z delom3. Kakšen dogovor so sklenili v Trstu s Kitajci in kako se dotika
Več ▼

1. Bo dizel po petih mesecih spet cenejši od bencina?

2. Kako zdravniki pridejo do 300 nadur in dežurstev na mesec? Ne samo z delom

3. Kakšen dogovor so sklenili v Trstu s Kitajci in kako se dotika Slovenije?

4. Dražba: stanovanje v Močeradu prodano. Kako visoko je šla cena?

5. Koliko z igranjem golfa zasluži najboljša slovenska golfistka?

6. Lahko VB prekliče brexit, kot pozivajo podpisniki peticije? In kaj tehta britanska vlada

7. Bodo sanje o višjem regresu uresničene že pred poletjem?

8. Zakaj smo Slovenci zlate ribice?

9. (protest v Londonu) Več sto tisoč ljudi je šlo na ulice zahtevat drugi referendum o brexitu

10. Zaposlenim v BMW-ju letni bonus v višini 9.175 evrov

Zakaj za najbolj prebojne rešitve potrebujete strateške mednarodne partnerje 1
15 ur
Na drugem letošnjem Izvoznem fokusu bomo 2. aprila v Kristalni palači na praktičnih primerih posameznikov, ki že poslujejo v tujini, pojasnili, kako povečati učinkovitost mednarodnega poslovanja
Na članek...

Prebojne razvojne rešitve temeljijo na povezovanju in strateških mednarodnih partnerstvih med institucijami znanja, mladimi visokotehnološkimi podjetji s prodornimi idejami ter zrelimi podjetji s kapitalom in razvitimi tržnimi kanali.

Od Tomaža Savška, pomočnika direktorja novomeške družbe TPV, bomo slišali nasvete, kako se lotiti takšnih partnerstev in jih voditi, da imajo največji učinek na mednarodnem trgu.

Da se obdržiš na trgu, moraš ponuditi nekaj boljšega, drugačnega

»Vsi partnerji imajo interes in zaupanje v podjetja, ki jim omogočijo s svojimi razvojnimi in tehnološkimi rešitvami nadgradnjo konceptnih idej ter sledijo njihovim smernicam razvoja,« opaža Savšek in poudari, da to še posebej velja za avtomobilsko industrijo, ki je v Evropi gonilo tehnološkega napredka in ves čas temelji na inovativnosti.

To povzema tudi njihova platforma za odprto inoviranje TPV Innovation Station, ki njim in okolju prinaša povsem nov pristop k iskanju rešitev, odprtemu inoviranju in nadgradnji partnerstev v celotni verigi avtomobilske industrije (kupci, dobavitelji, inštituti, startupi …). Z odprtjem platforme dejavno širijo svoj inovativni ekosistem in postajajo eno večjih razvojnih podjetij na področju mobilnosti in tehnološkega razvoja modulov pametnih tovarn.

Podjetje TPV je sicer znano kot razvojni in predrazvojni partner na področju razvojnih rešitev, ki omogočajo napredek pri zmanjševanju mase vozila ter pri povečevanju varnosti, uporabnosti in udobja vozil.

Kdo bo še predstavil izkušnje in mednarodne aktivnosti svojih podjetij

Z nami bo Peter Vidmar iz Agencije 101, ki bo predstavil primere, nasvete in taktike za večji učinek sejemskih nastopov. Predstavitev podjetja na dogodkih oziroma sejmih je lahko izredno učinkovita zgodba, a le, če se je lotimo pravilno. Boštjan Jevšek iz podjetja Itera pa bo na podlagi svojih izkušenj razvoja mednarodnega poslovanja v EU, obeh Amerikah in Avstraliji pripravil nekaj temeljnih nasvetov za širitev na mednarodne trge.

Natalija Zupan (EOS) bo govorila o tem, kako se izogniti neplačanim računom. V prispevku bo na podlagi dolgoletnih izkušenj avtorice pokazano nekaj uspešnih in manj uspešnih primerov, povezanih s terjatvami v mednarodnem poslovanju.

Po odmoru bo z nami Dušan Olaj, ki nam bo predstavil nekaj iz niza svojih 30-letnih mednarodnih izkušenj. Kako osvojiti prvi velik posel, kako iz usmeritve v predvsem športne objekte preiti na nova področja, kako do povsem novih kupcev, ki te ne poznajo. Vsekakor motivirajoč in koristen pogovor.

V nadaljevanju bosta z nami še Jasmina Golob, ki bo predstavila, kako so v podjetju Troia pridobili posel na mednarodnem razpisu operaterja električnega omrežja AST v Latviji, in Jure Tomc (JTBD), ki bo predstavil nekaj izkušenj na podlagi dejanskih primerov vstopanja na azijske trge.

Izkoristite priložnost in rešite svoj mednarodni izziv

S fokusi želimo vsem izvoznikom omogočiti mesto za izmenjavo idej, pristopov in informacij v živo, drug od drugega. Če imate izziv, pri katerem bi vam pomagala praksa drugih, nam ga zaupajte, mi pa bomo vse sodelujoče na dogodku vprašali, kako bi se tega lotili. Udeleženci dogodka lahko svoj poslovni izziv pošljete na elektronski naslov kristina.zgur@finance.si.

Zadnji letošnji Izvozni fokus bo 4. junija.

Zakaj za najbolj prebojne rešitve potrebujete strateške mednarodne partnerje
Foto: Jure Makovec
Naslovne zgodbe Financ
15 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Disney še močnejši igralec v Hollywoodu
16 ur

Ameriška korporacija Disney je končala prevzem 21st Century Fox. Disney je postal še močnejši igralec v Hollywoodu, saj je sklenil 63 milijard evrov vreden prevzem televizijske in filmske produkcije medijskega podjetja 21st Century Fox. Tega so kupili od Ruperta Murdocha, Disney je bil že pred prevzemom ocenjen na slabih 150 milijard evrov, njihova delnica pa je v minulem tednu upadla za skoraj šest odstotkov. Po mnenju analitikov ni razlogov za skrb, saj bo posel pomembno premešal karte na trgu.

"Gre za zgodovinski trenutek, s katerim bomo ustvarili visoko dolgoročno dodano vrednost za naše delničarje," je ob koncu prevzema poudaril izvršni direktor Disneyja Bob Iger. Zaposleni so manj navdušeni, saj se bojijo, da bi zaradi iskanja sinergij delo lahko izgubilo približno štiri tisoč ljudi. Milijarder Murdoch je pred prodajo družbe pisal zaposlenim in se jim zahvalil za njihovo delo.

Disney in Fox sta dva od šestih večjih hollywoodskih filmskih studiev, oba predvajata televizijske programe. V okviru nakupa je Disney med drugim pridobil več filmskih in televizijskih studiev, kabelskih mrež z zabavno vsebino in mednarodne televizijske programe, nanj pa so zdaj prešle tudi pravice za Vojno zvezd, Simpsonove, Avatar in Ledeno dobo. Disney si že nekaj časa prizadeva okrepiti svojo navzočnost v Hollywoodu, kjer se spopada s hudo konkurenco Netflixa in drugih tekmecev. Vzpon podjetij, ki na trgu skupaj ponujajo pretočne vsebine, ter manjši prihodki od oglaševanja so v zadnjem času močno preoblikovali televizijsko krajino. Zato namerava Disney zagnati novo platformo Disney plus, s katero želi konkurirati Netflixu.

Disney še močnejši igralec v Hollywoodu
Krko povzdignili rekordni poslovni rezultati
16 ur

Indeks SBI TOP je minuli teden pridobil več kot odstotek in pol, v ospredju je bila (tudi) Krka. Na ljubljanski borzi smo bili priča krepkemu odmerku optimizma, saj je indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP na tedenski ravni pridobil 1,52 odstotka ter zrasel za 874,01 točke. Večina delnic v indeksu se je podražila, ob KD Group so bile v ospredju delnice Krke, borzni posredniki pa so skupaj sklenili za okoli 10,9 milijona evrov poslov.

Po rasti tečaja so izstopale prav Krkine delnice, saj so se na tedenski ravni podražile za 3,5 odstotka, na 58,8 evra, z nekaj več kot milijonom evrov prometa so bile druge najlikvidnejše. Vlagatelje je k nakupom spodbudilo poslovanje novomeškega farmacevta v lanskem letu. Krka je sicer na ravni skupine lani ustvarila 1,33 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je dobrih pet odstotkov več kot leta 2017, ob tem pa čisti dobiček okrepila za 14 odstotkov, na rekordnih 174 milijonov evrov.

Zvezda tedna prej KD Group je sicer ohranila primat po likvidnosti, saj je bilo z njimi ustvarjenega 8,3 milijona evrov prometa. Večinoma je bil ta posledica nakupa lastnih delnic, saj je družba delež povečala z 2,3 na 6,2 odstotka.

Zaključni tečaj KD Groupa je sicer ostal nespremenjen. Po rasti so Krkinim sledile delnice Zavarovalnice Triglav, okrepile so se za 2,4 odstotka, malo manj kot dva odstotka sta pridobila Telekom Slovenije in Luka Koper. Vrednost se je zvišala tudi Petrolu, in sicer za 0,3 odstotka, teden je bil manj naklonjen preostalim blue chipom. Za 2,4 odstotka se je pocenila Intereuropa, 1,2 odstotka je izgubila Sava Re, pol odstotka Cinkarna Celje in 0,3 odstotka NLB.

Krko povzdignili rekordni poslovni rezultati
Foto: Mateja Bertoncelj
Za podjetnike: kako v davčnem obračunu upoštevate subvencijo
17 ur

Če se oddaje davčnega obračuna še niste lotili, morate to prek eDavkov storiti v prihodnjih tednih. Natančneje: uradni rok za oddajo obračunov je 1. april, a ker se na eDavkih pojavljajo težave, so se na finančni upravi (Furs) odločili, da tistih, ki bodo obračun oddali z zamudo do 8. aprila, ne bodo kaznovali. Če pa ste slučajno med podjetniki, ki so prejeli subvencijo, ne pozabite nanjo, ko boste oddajali ta obračun.

Če ste denimo ena izmed podjetnic, ki je lani prejela subvencijo zavoda za zaposlovanje za spodbujanje ženskega podjetništva, ali ste prejeli spodbudo za mlade podjetnike, morda ste dobili kakšno občinsko subvencijo za zaposlovanje – to morate zabeležiti tudi v davčnem obračunu. Kot pojasnjujejo na finančni upravi (Furs): »Subvencija (v obliki neposredne dotacije) za samozaposlitev pomeni prihodke po Slovenskih računovodskih standardih, ki pa se lahko razmejijo skladno z dinamiko nastajanja odhodkov, za pokrivanje katerih je bila subvencija pridobljena. V primeru subvencije za samozaposlitev se prihodki lahko razmejijo na obdobje, v katerem mora prejemnik ohraniti status samozaposlenega (denimo na 24 mesecev).«

Koliko subvencije upoštevate?

Če poenostavimo: subvencija se šteje med prihodke. Zato, ko boste v obračunu vpisovali vaše lanske prihodke, ne pozabite prišteti še vrednosti subvencije, ki ste jo prejeli, seveda razmejeno na obdobje, v katerem morate ohraniti status espeja. Denimo če je subvencija vezana na to, da morate espe obstati dve leti, jo razdelite na to obdobje.

Na Fursu razdelitev subvencije ponazarjajo s primerom: oseba se je samozaposlila 1. marca 2018 in mora na podlagi dobljene subvencije pet tisoč evrov ohranjati status espeja dve leti, torej 24 mesecev. Dotacijo bo razdelila na mesečne zneske (5.000/24 = 208,333) in v obračunu za leto 2018 v prihodke prenesla 2.080 evrov, v letu 2019 pa 2.500 evrov in v letu 2021 preostalih 420 evrov. Torej ne upoštevate celotnih petih tisočakov v enem letu, ampak sorazmeren delež.

Ste prejeli kakšno olajšavo? Ne pozabite nanjo

Ko ste na začetku svoje espejevske poti, vam pripada tudi olajšava pri prispevkih. Prvo leto ste upravičeni do oprostitve plačila polovice prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). V drugem letu se ta oprostitev zmanjša, in sicer znaša 30 odstotkov prispevka.

V Prilogi 1 (to izpolnjujete normiranci, več v nadaljevanju) bodite pozorni na polje 2.6 – izvzem prihodkov zaradi predhodno nepriznanih odhodkov. Tu morate vpisati znesek subvencij. Če ste prejeli olajšavo, potem tu napišete mesečno razliko med polnimi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zneskom, ki ste ga plačali, ter to pomnožite z 12. Če olajšav nimate, je znesek enak 0.

Kaj morate vedeti o oddaji obračuna?

Letos za oddajo obračuna potrebujete le eDavke. Če ste normirani espe, lahko obračun oddate sami. Najprej v eDavkih poiščete obračun DohDej. Če ste v preteklosti že oddajali obračune, boste hitro ugotovili, da je zdajšnji obrazec zelo podoben takemu, ki ste ga izpolnjevali v Silvestru Fineusu.

Nekateri podatki so že predizpolnjeni:

  • določeni splošni podatki zavezanca na podlagi podatkov iz davčnega registra (naziv, naslov in dejavnost po SKD, matična številka, način ugotavljanja davčne osnove in rezidentski status zavezanca),
  • določena polja v prilogah obračuna glede na izpolnitev podatkov v številčnem delu obračuna,
  • pri davčnem obračunu DohDej se predizpolnjuje tudi podatek o obračunanih prispevkih za socialno varnost v obdobju obračuna.

Osnovni podatki so torej vsi že izpolnjeni. Ime, dejavnost, oblika espeja – vse to pustite pri miru, razen če seveda v minulem letu ni prišlo do sprememb. Pozor še na to: če želite zamenjati obliko svojega espeja (denimo iz normiranega preiti na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov), morate to označiti v davčnem obračunu. To storite v polju VI. Sprememba načina ugotavljanja davčne osnove v naslednjem obračunu.

Še vedno morate sami izračunati in vpisati seštevek prihodkov, ki ste jih ustvarili v prejšnjem letu. Koliko dohodnine morate še doplačati oziroma vam je mora država vrniti, se vam izračuna samodejno. Prav tako se vam samodejno izračuna nov obrok dohodnine.

Preden oddate obračun, preverite še, ali so vsi podatki pravilni, če se vse številke izidejo (če ste kaj pozabili izpolniti, vas sistem opozori). In ko je vse pravilno, obračun lahko oddate, kot rečeno morate to storiti najpozneje 1. aprila. Ker pa nam jo sistem zagode ravno takrat, ko je najmanj treba, ne priporočamo čakanja na zadnji trenutek.

Za podjetnike: kako v davčnem obračunu upoštevate subvencijo
Foto: Shutterstock
Denar se vse bolj seli v obveznice
17 ur

Borzni indeksi po svetu so v minulem tednu nazadovali, saj se je med vlagatelji naselil strah pred možnostjo nove recesije. Vikend vlagateljem na svetovnih borzah ni prinesel sladkih skrbi, saj so predvsem konec tedna prodajali delnice in še bolj vlagali v kratkoročne obveznice.

Donosi teh so prvič od krize leta 2008 presegli donose na dolgoročne obveznice, kar je bila doslej vedno dobra napoved bližajoče se recesije. Rast indeksov iz prejšnjih dni v tednu je tako šla v nič. Začetek tedna ni napovedoval kakšnih večjih pretresov, indeksi so nadaljevali rast iz tedna prej, a z zmernimi koraki.

Rast so v nadaljevanju omejili novi dvomi o možnosti sklenitve trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko, brez enotne smeri pa je minilo tudi sredino trgovanje. Ameriška centralna banka ni spremenila ključne obrestne mere, ki ostaja na ravni med 2,25 in 2,5 odstotka, dvigov obrestne mere pa ne pričakuje niti pozneje v tem letu, kar je v nasprotju z napovedmi.

Letos novega dviga ne pričakuje predvsem zaradi ohlajanja rasti v Evropi in na Kitajskem. V nadaljevanju tedna so indeksi lepo napredovali po dobrih napovedih nekaterih ameriških podjetij, optimizem pa je v petek povsem splahnel. Industrijski indeks Dow Jones je tako v primerjavi s petkom minulega tedna nazadoval za 1,3 odstotka, širši indeks S & P 500 se je znižal za 0,8 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,6 odstotka.

Za Nemčijo vse več ocen o manjši gospodarski rasti

Po nizu znižanj napovedi gospodarske rasti Nemčije za letos je to storil še svet modrecev. Petčlanski svet modrecev, v katerem je ena ženska, je napovedal, da se bo obseg nemškega BDP letos okrepil za 0,8 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj od prvih napovedi. Rast bosta okrnila počasnejša rast izvoza in doseganje skrajne meje proizvodnih zmogljivosti, tudi zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, svoje bo k temu pridal še morebitni kaotični brexit. Nemški indeks Dax je minuli teden sicer upadel za 2,75 odstotka, britanski FTSE pa za 0,3 odstotka.

Na Japonskem vztrajajo pri ohlapni denarni politiki

Vlagatelji na Japonskem so premlevali izdano oceno gospodarstva od centralne banke. Na japonski izvoz in proizvodnjo je tako vplivala upočasnitev drugih gospodarstev, banka pa ni spreminjala svoje ohlapne denarne politike.

Bank of Japan je tako ohranila kratkoročno obrestno mero na minus 0,1 odstotka, donos na desetletne obveznice pa okoli nič odstotkov. Indeks Nikkei je sicer pridobil 0,8 odstotka, močnejšo rast pa je zavrla krepitev jena.

Denar se vse bolj seli v obveznice
Foto: Shutterstock
(reforma avtorskega prava) Pravično nadomestilo – ali pot v cenzuro, tlakovana z dobrimi nameni? 7
18 ur

Evroposlanci bodo v torek sprejeli ali zavrnili evropsko direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Da je reforma potrebna, se strinjajo vsi, na dva tabora pa so javnost razdelile ponujene rešitve. Zagovorniki direktive pravijo, da bo izboljšala položaj malih avtorjev, samostojnih novinarjev, ker bi spletne platforme morale sklepati licenčne pogodbe z imetniki avtorskih pravic. Nasprotniki direktive opozarjajo, da so ponujene rešitve napačne, da bodo še okrepile moč spletnih platform – kar bodo najbolj občutili tisti, ki jih ne zastopajo kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic – to pa so mali avtorji ali samostojni novinarji.

Razburjata zlasti dva najbolj sporna člena, ki ostajata tudi v zadnjem predlogu nove direktive, je pa nezadovoljstvo širše, izrazile so ga denimo tudi izobraževalne ustanove. Zapleteno materijo smo ob pomoči številnih virov poskušali pojasniti čim bolj konkretno in razumljivo ter navesti, kaj o direktivi menijo nekateri deležniki, ki so se oglašali v javni razpravi.

Člen 11 (zdaj člen 15): nova sorodna pravica za medijske izdajatelje (prijel se je je naziv "davek na povezave")

Ta člen uvaja novo sorodno pravico za izdajatelje medijskih publikacij, zaradi česar bi bili medijski založniki upravičeni do nadomestila za uporabo medijskih vsebin prek digitalnih platform (kot so Facebook, Linkedin, Twitter ...) in spletnih iskalnikov, izjema bi bile le posamezne besede ali zelo kratki izvlečki (obogatene povezave, ki zajemajo naslov članka, praviloma fotografijo iz članka ter krajši izsek iz članka, pri čemer gre tu navadno za podnaslov).

Člena 11 (ki so ga zdaj pogajalci preštevilčili v člen 15) se je na začetku postopka sprejemanja prijel naziv "davek na povezave". Davka na povezave v resnici ne bo, uvaja pa direktiva velik vsebinski preobrat. Namreč, medtem ko so bile doslej digitalne platforme ponudniki storitev (omogočale so deljenje digitalnih vsebin – med njimi tudi člankov), jim direktiva zdaj nalaga skrb za to, da njihovi uporabniki ne kršijo avtorskih pravic. Pri tem direktiva predvideva, da bodo morale digitalne platforme (vse, ne le največje, kot sta Facebook ali Google) pridobiti licence od imetnikov pravic, da jim bodo lahko nakazale nadomestilo za uporabo njihovih del, sicer bodo – če teh licenc ne bodo imele pridobljenih – odgovarjale za kršitve.

V vroči debati v EU se vsi strinjajo, da je zaradi razvoja digitalne ekonomije reforma avtorskega prava resnično potrebna in je pravično nadomestilo nekaj, za kar bi si morali prizadevati vsi. Ampak … in tu se razidejo poti podpornikov direktive in njenih nasprotnikov.

  • Podporniki direktive, tudi tega člena, so prepričani, da je novost v prid malim, neodvisnim avtorjem in novinarjem, ki ustvarjajo spletne vsebine, za to pa ne dobijo nadomestila, čeprav digitalne platforme svoje oglaševalske prihodke povečujejo ravno na račun spletnih vsebin, ki jih same ne ustvarjajo. Zagovorniki odločno opozarjajo, da ta nova pravica za medijske založnike v ničemer ne bo obremenila končnega uporabnika (tistega, ki bi bral članke, do katerih bi dostopal na primer s klikom na obogateno povezavo) – da končnemu uporabniku ne bo treba osebno plačati nobenega davka, nadomestila.
  • Nasprotniki direktive, tudi tega člena, pa na podlagi dveh izpričanih izkušenj – iz Nemčije in Španije – dvomijo, da bo sistem deloval. V Nemčiji, denimo, je Google nehal prikazovati obogatene povezave za založnike, ki so želeli nadomestilo. Ker ti morajo biti prisotni na spletu, so se naposled odločili, da podelijo brezplačne licence, a le Googlu, ne pa na primer Yahooju. Nasprotniki sicer kot največjo oviro vidijo sistem licenčnin, ki jih ne bo mogoče pridobiti prav za vsako delo (še zlasti ne v primeru malih avtorjev iz malih medijev ali blogov). Pri tem pa pričakujejo, da se bodo digitalne platforme odzvale defenzivno – da bodo raje onemogočale objavo vsebin, kot da bi tvegale tožbe zaradi kršitev avtorskih pravic, ker ne bi imele sklenjenih ustreznih licenčnih pogodb.

Člen 13 (zdaj člen 17): presojanje primernosti povezav, posnetkov za objavo, s stališča avtorskega prava

Poleg tega, da direktiva predvideva, da bi spletni velikani morali sklepati licenčne pogodbe, da bi avtorji lahko dobili nadomestila za objavo njihovih del na spletnih platformah, hkrati direktiva, kot omenjeno, po novem platformam nalaga odgovornost, da njihovi uporabniki ne kršijo avtorskih pravic. (Doslej so se zgolj odzivale na prijave kršitev avtorskih pravic).

Podporniki direktive kot izrazito prednost navedejo, da nova obveznost ne pomeni samo tega, da bodo morali spletne platforme oziroma upravljavci iskalnikov pridobiti licence od imetnikov pravic, sicer bodo odgovarjali za kršitve, temveč bodo morali tudi poskrbeti za ustrezen mehanizem za presoje, ali lahko povsem konkretno objavo (konkreten članek, fotografijo, dokumentarni video ...) dopustijo – v tem smislu, da naložene objave ne kršijo nikogaršnjih avtorskih pravic.

Nasprotnikom direktive se tu prižge alarm, saj imajo velike pomisleke, da to na velika vrata odpira možnost cenzure. Zakaj? Dejstvo je, da se na splet vsak dan naložijo ogromne količine objav (pred časom je denimo zakrožila infografika s podatkom, da so lani uporabniki Twitterja vsako minuto objavili po 481 tisoč tvitov). Zaradi izjemnega obsega aktivnosti na spletnih platformah bi bilo mogoče presojo izvajati le s filtri. To pa po opozorilih nasprotnikov direktive pelje v omejevanje svobode izražanja, onemogočanje ustvarjalnosti, ne nazadnje pa prinaša dodatne stroške za filtre. Teh si manjši (tako oblačne platforme kot tudi manjše neodvisne spletne medijske platforme) ne bodo mogli privoščiti (pa bodo morda v skrajnem primeru odkupili tehnologijo od velikanov, s tem pa te naredili še močnejše).

Podporniki direktive pravijo, da direktiva nikjer ne omenja filtrov. A v pojasnilih na spletišču evropskega parlamenta vendar piše: "Direktiva ne določa ali našteva orodij, človeških virov in infrastrukture, potrebnih za preprečevanje objavljanja neplačanega gradiva na spletni strani. Torej ne vsebuje nobene zahteve glede filtriranja naloženih vsebin. Če pa velike platforme ne bodo našle inovativnih rešitev, se lahko odločijo za uporabo filtrov. Velika podjetja jih že uporabljajo. Pomisleki, da ti filtri občasno odstranijo zakonite vsebine, so lahko v nekaterih primerih upravičeni. Vendar pa jih je treba nasloviti na platforme, ki filtre oblikujejo in uporabljajo, ne pa na zakonodajalca, ki je določil cilj, ki ga je treba doseči – podjetje mora plačati za gradivo, ki ga uporablja za ustvarjanje dobička. Ta cilj je v resničnem svetu nesporen in uveljavljen."

Na koncu omenimo še izpostavljen člen glede uporabe del v izobraževalnih dejavnostih (prej člen 4, zdaj člen 5). S tem so se ukvarjali tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so opozorili zlasti na dvoje glede vprašanja, ali smejo za namene izobraževanja prosto uporabiti določeno avtorsko delo ali ne. Ob tem so navedli:

  • prvič, "da zakon o avtorski in sorodnih pravicah trenutno ne omogoča številnih sodobnih izobraževalnih metod (na primer deljenja vsebin med učenci in učitelji po elektronski pošti, objavljanje kratkih vsebin na spletni strani šole, ustvarjanja zbirk učnega gradiva in deljenje tega gradiva na spletu ...)" ter
  • drugič, "da prosto uporabo avtorskih del v digitalni obliki za namen ilustracije pri poučevanju omogoča le v prostorih izobraževalnih ustanov in drugih prostorih, vendar pa za države članice EU ta izjema ni obvezna, saj je ne bi bilo treba uvesti, kadar bodo izobraževalnim ustanovam na voljo enostavno dostopne licence, ki bodo plačljive."

Kdo direktivo podpira, kdo ji nasprotuje

Eden od razlogov, da je razprava o prenovi avtorskega prava tako razvneta, je mnoštvo različnih interesov, pa tudi dejstvo, da je internet postal tako pomemben del vsakdana, da so ljudje pripravljeni svoje mnenje izražati s peticijami, javnimi pismi podpore in nasprotovanja, tudi s protestnimi shodi (proti direktivi so minulo soboto protestirali v več mestih po EU), tudi s pritiski na evroposlance.

Pri Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja SAZOR, ki jo vodi Luka Novak, direktivo opisujejo kot zmago ustvarjalcev nad tehnološkimi velikani. Kot so navedli v sporočilu za javnost z naslovom Poskrbimo, da bo splet pravičen tudi do avtorjev, bodo po sprejetju direktive YouTube, Google, Facebook in druge veliki tehnološki giganti dolžni plačevati slehernemu, čigar dela bodo dostopna prek njih.

Navedli so še: "Slovenci zdaj upravičeno pričakujemo, da bodo odslej tudi naši ustvarjalci prejemali pravično nadomestilo za svoja dela na globalnem spletu." Sporočilo za javnost prinaša še mnenje Luke Novaka, da bo "posledica končnega sprejetja direktive demokratičnejši, pluralnejši in pravičnejši internet, urejen po načelih sodobne pravne države, na kar smo slovenski ustvarjalci ponosni, saj smo s svojim angažmajem pripomogli k urejanju žgoče globalne problematike."

Na petkovi tiskovni konferenci je ob tem Luka Novak po poročanju STA dejal, da so tehnološki velikani, kot je Google, zmanipulirali civilno družbo, da bo s sprejetjem direktive konec interneta. Uporabniki po njegovih besedah ne bodo ničesar opazili, ker ne bodo ničesar plačevali, evropski odločevalci pa so pokazali, da so na strani domačih ustvarjalcev, in ne ameriških tehnoloških velikanov, je še navedla STA.

Kot pri SAZOR navedejo na svojem spletišču, so pri nas edina organizacija z dovoljenjem za kolektivno upravljanje pravice reproduciranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti in publicistike in njihovih prevodov za zasebno in drugo lastno uporabo ter njihovega fotokopiranja prek obsega iz 50. člena ZASP.

Menedžerja vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile Boštjana Usenika smo ujeli na poti, mnenje predstavnika te zasedbe pa nas je zanimalo, ker ima njihova izvedba skladbe Africa na Youtubu že krepko prek 21 milijonov ogledov, njihov videoposnetek z venčkom Avsenikovih melodij pa ima že skoraj sedem milijonov ogledov.

Ali bo direktiva po njegovih pričakovanjih prinesla – kot pravi njena dikcija – primerna in pravična nadomestila končnim členom v glasbenoindustrijski verigi? Kot pravi Boštjan Usenik, je težko točneje govoriti o potencialnih učinkih direktive, dokler njena vsebina ne bo do konca izpogajana in ne v celoti javno znana. Kot kaže, pravi sogovornik, učinki uresničevanja direktive ne bodo ne hitri ne preprosto merljivi.

A ob tem dodaja: "Vendar načeloma pozdravljamo vsak premik pravil, ki bodo šla v korist glasbenih avtorjev, izvajalcev in nosilcev pravic. Vsi ti nismo končni členi v glasbenoindustrijski verigi – glasbo ustvarjamo, zato smo začetni oziroma izvorni členi. Zato ni prav, da smo v primerjavi z velikimi spletnimi platformami, ki prek algoritmov narekujejo takt svetovni glasbeni industriji, v tako podrejenem položaju. Z drugimi besedami – če želijo vsebino, naj zanjo plačajo več."

Stališče Društva novinarjev Slovenije (DNS) do direktive pa je hladno-vroče. Medtem ko so direktivo sprva izrazito podprli, so februarja letos, ko so bila v okviru evropskega trialoga (pogajanja med evropskim parlamentom, državami članicami in evropsko komisijo) končana pogajanja, izrazili razočaranje nad sprejetim kompromisnim predlogom, o katerem bodo predvidoma v torek zdaj glasovali poslanci evropskega parlamenta.

Kot pravi generalna sekretarka DNS Špela Stare, je razočaranje posledica tega, da v različici besedila, o kateri bodo odločali evroposlanci, ni pričakovanega zagotovila, da bodo prihodki od nove sorodne avtorske pravice za medijske založnike pravično in sorazmerno razdeljeni tako med založnike kot tudi med novinarje, kot je predvideno za druge avtorje, na primer glasbenike.

"Pri DNS smo pričakovali, da bodo do dela teh nadomestil upravičeni tudi novinarji ne glede na pogodbe, ki jih imajo sklenjene z medijskimi hišami, prek katerih v skladu z nacionalno zakonodajo redno zaposleni novinarji vse svoje materialne avtorske pravice za deset let prenesejo na delodajalca, samostojni novinarji pa se jim tudi odpovedo. Zdaj takega zagotovila ni, zaradi česar so v direktivi novinarji postavljeni v drugačen položaj kot drugi avtorji," je pojasnila Staretova.

Zdaj upajo na izboljšanje, ker je v v evropskem parlamentu Levica predlagala dopolnilo, po katerem bi do deleža nadomestila za objavo člankov na spletu prišli tudi novinarji.

In če besedilo ne bo popravljeno? Ali pri DNS direktivo zavračajo ali podpirajo? Špela Stare odgovarja: "Kljub temu neljubemu delu za novinarje je direktiva velik korak naprej. Po naši oceni ustvarjalcem na splošno in celotni kreativni industriji prinaša toliko pridobitev, da odtehta to negativno posledico. In tudi – vojna še ni izgubljena. Še nemški založniki so na primer na Google neodplačno prenesli pravice do objav člankov, ker si ne morejo privoščiti, da jih na spletu ne bi našli. Slovenija je še manjši trg, zato je pomembno, da se pri vprašanju pravičnih nadomestil tudi za novinarje doseže evropski pristop. Tudi zato, da se ohrani novinarstvo."

Predlogu nove direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu nasprotuje Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino (IPI). "Čeprav se je od lanskega glasovanja v evropskem parlamentu predlog direktive spreminjal, to ni dovolj. Direktiva je še vedno slaba, saj je v trialogu odpadlo celo nekaj dobrih rešitev. Reforma se tako spreminja zgolj v načrt, kako bi se založniki maščevali tehnološkim velikanom za njihovo požrešnost, ni pa usmerjena v prihodnost, za oblikovanje boljših pogojev za evropsko ustvarjanje, raziskovanje in izobraževanje. Zato je negativno mnenje o direktivi prejšnji teden objavilo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pravi direktorica IPI.

Bogataj Jančičeva je med težavami omenila nedodelanost in preozkost izjeme za tiskovno in podatkovno rudarjenje, ki je ključno za področje umetne inteligence v Evropi, in na preozkost izjeme za izobraževanje, kjer bi lahko sistem licenciranja močno obremenil proračune izobraževalnih ustanov. Opozorila je tudi na prepad med teorijo in predvideno prakso glede členov 11 in 13, ki sta zdaj preštevilčena v člena 15 in 17, po prepričanju zagovornikov direktive pa naj bi ustvarjalcem zagotovila nadomestila zaradi načrtovanega sistema licenčnin.

Kot pojasnjuje sogovornica, je težava v tem, da v okviru trenutnega predloga platforme nikoli ne bodo mogle dobiti vseh licenc za vse vsebine, saj ni kolektivnih organizacij, ki bi zastopale vsa avtorska dela, ki se razširjajo po internetu: "Ker ni celovitega sistema licenciranja – in ga tudi direktiva na bo zagotovila, saj ne predvideva obveznega kolektivnega upravljanja –, lahko pričakujemo, da bodo številne vsebine s platform oziroma spleta odstranjene. Prizadetih bo veliko več vsebin, kot bi to zahtevalo avtorsko pravo kot tako, saj je lažje odstraniti vsebino kot tvegati kršitev. Lokalnih kolektivnih organizacij to ne briga, zakonodajalce pa bi moralo, saj se bo internet za uporabnike in tudi za številne ustvarjalce korenito spremenil, zmanjšal se bo pluralizem."

O novi sorodni pravici za založnike pa sogovornica pove: "Več kot sto let že sanjajo nemški založniki, kako bi nad razširjanjem novic uvedli nadzor. V Nemčiji so sprejeli zakon, a sistem ne deluje, saj Google ni bil pripravljen plačevati licenc, zato so bili založniki prisiljeni licence podeliti brezplačno. Zdaj bi podoben sistem zakonodajalci radi uvedli na ravni EU, čeprav v Nemčiji in še prej v Španiji ni deloval. Za te rešitve so lobirale predvsem tiskovne agencije, jim je pa nasprotovalo več kot 200 akademikov."

Maja Bogataj Jančič opozori tudi na problematičnost filtrov, ki jih bodo platforme morale uvesti, ker ne bodo mogle pridobiti licenc: »Tehnologija filtrov ni dovolj zrela, o čemer skoraj vse povedo težave platforme Youtube z odstranjevanjem grozovitih posnetkov nedavnega pokola na Novi Zelandiji, kjer se je natančno vedelo, katero vsebino je treba nemudoma odstraniti, pa mu to ni takoj uspelo. Kako se bo ta tehnologija odrezala v primerih, ki niso niti približno tako nedvoumni, temveč bi bilo treba razlikovati med uporabo, ki je po avtorskem pravu dovoljena ali pa prepovedana? Kdor pravi, da se s tem ne bo posegalo v pravice uporabnikov, nima pojma, kako deluje tehnologija," je ostra sogovornica.

In za konec opozori: "Da, tehnološke velikane, kot so Google, Facebook. Youtube, Twitter in drugi, bi bilo treba ukrotiti, a z drugačnimi mehanizmi. Ne s sistemom avtorskih pravic, temveč z davčnimi ukrepi ter z ukrepi s področja konkurenčnega prava."

Domen Savič iz zavoda Državljan D, ki nastajanje evropske direktive spremlja od začetka, je do predloga direktive prav tako kritičen: »Načrtovana reforma avtorskega prava gre na roko tehnološkim velikanom, saj ne rešuje problemov ustvarjalcev, temveč pelje v dodatno povečanje moči velikih korporacij, tudi glede odločanja o prisotnosti vsebin na spletu. Nova pravila bodo lahko okrepila že tako bogate kolektivne organizacije in založbe, na drugi strani pa bodo avtorji, ustvarjalci vsebin spet ostali večinoma praznih rok.«

V zvezi s položajem ustvarjalcev Savič kot dodatno težavo omeni, da se EU prenove avtorskega prava ni lotila z uredbo, ki takoj po sprejetju začne veljati po vsej EU, temveč prek direktive, ki jo morajo države članice šele prenesti v svojo zakonodajo in jo lahko tudi različno interpretirajo, to pa dodatno otežuje poenotenje evropskega pristopa. Po mnenju Saviča bodo zaradi prenove avtorskega prava v takšni obliki, kot je načrtovana zdaj, zaradi bitke med založniki in posredniki najkrajšo potegnili uporabniki spleta.

(reforma avtorskega prava) Pravično nadomestilo – ali pot v cenzuro, tlakovana z dobrimi nameni?
Foto: Shutterstock
Število podpisnikov peticije za preklic brexita preseglo 5 milijonov 32
18 ur
V Veliki Britaniji od minule srede množično podpisujejo peticijo za preklic brexita, do nedelje zgodaj popoldne jo je podpisalo že več kot pet milijonov ljudi.Vsako peticijo, ki jo podpiše več
Več ▼

V Veliki Britaniji od minule srede množično podpisujejo peticijo za preklic brexita, do nedelje zgodaj popoldne jo je podpisalo že več kot pet milijonov ljudi.

Vsako peticijo, ki jo podpiše več kot 100 tisoč ljudi, mora obravnavati britanski parlament. Na dvome o verodostojnosti peticije, češ da jo podpisujejo iz tujine, so iz odbora za peticije pri britanskem parlamentu sporočili, da je bilo 96 odstotkov podpisov poslanih z britanske lokacije, da pa imajo vso pravico peticijo podpisati tudi britanski državljani, ki so v tujini. (Več britanskih državljanov, ki živijo in delajo v tujini, se je celo javilo na Twitterju.)

Po poročanju Independenta, je pod pritiskom Margaret Anne Georgiadou, ki je sprožila peticijo, menda je po telefonu prejela več groženj s smrtjo.

Spomnimo, sobotnega protestnega shoda za drugi referendum v Londonu se je udeležilo okoli milijon ljudi, več kot 5 milijonov ljudi je v vsega skupaj petih dneh podpisalo peticijo za preklic brexita. Na referendumu za brexit je 23. junija 2016 za brexit glasovalo nekaj več kot 17,41 milijona ljudi (51,9 odstotka), proti brexitu jih je glasovalo nekaj več kot 16,14 milijona (48,1 odstotka).

Število podpisnikov peticije za preklic brexita preseglo 5 milijonov
Foto: Shutterstock
Zakaj smo Slovenci zlate ribice?
18 ur

Ko se je razvedelo, da so bili zdravstveni podatki pacientov bolnišnice Izola dostopni prek Googla, jeze in velikega zgražanja nad tem nisem zaznala. O tem smo pisali, nekateri so se prijeli za glavo, karavana je šla naprej. Tako se danes, približno dva tedna po tem, ko se je novica razširila, zdi, da je večina na to že pozabila.

Da si osvežimo spomin: izvidi in napotnice Slovencev, ki so se naročili na pregled v bolnišnici Izola od začetka leta 2016, so bili dostopni kar prek Googla. Pri nekaterih je šlo za zelo občutljive zdravstvene podatke, tudi o družbeno stigmatiziranih boleznih. Skratka, stvari, za katere, tako se mi zdi, nihče ne želi, da bi bile prosto dostopne širši javnosti.

Pa so bile. Ali bo kdo za to odgovarjal, še ni jasno. Predvsem pa skrbi to, da je na napako moral opozoriti nekdo tretji. Ena izmed "olajševalnih okoliščin" pri kaznovanju po GDPR je, da napako priznaš. Da rečeš: "Zamočil sem in napako bom odpravil." To, da napako odpraviš šele, ko te nanjo opozorijo, pač ne more biti dobro znamenje. Pred časom sem o neki s podatki nepovezani stvari prebrala, da je treba bolj zaupati tistim, ki napako priznajo in se jo potrudijo odpraviti, kot tistim, ki so povsem brez napak. Nihče ni popoln.

Ni le bolnišnica Izola tista, ki so ji podatki ušli na Google in jo je na to opozoril nekdo tretji. Podatki so uhajali tudi različnim spletnim trgovinam. Morda sem idealist, a zdi se mi, da bi standardi zdravstvenih ustanov vseeno morali biti višji. Gre za bolj občutljive podatke, za tako imenovane posebne vrste osebnih podatkov, ki zahtevajo strožjo, varnejšo obravnavo. Pa tudi naša pričakovanja so višja. Zdravniku, ki nas zdravi, zaupamo. In zaupamo tudi, da bodo nekatere stvari ostale "za štirimi stenami".

Ter, seveda, spletno trgovino lahko za uhajanje podatkov »kaznujemo« tudi tako, da tam pač nehamo kupovati, gremo h konkurenci. Udarec po žepu v teh primerih zaboli najbolj. Kaj pa storiti, ko tako krši javni zavod? Ali je učinek, če zamenjate bolnišnico, isti - ali isto zaboli? Ne zaboli pa, če na vse po nekaj dneh ali tednih preprosto pozabimo. Za nekoga, ki mu peša spomin, radi uporabimo frazo, da ima spomin kot zlata ribica. Smo torej Slovenci, ko gre za zaupnost naših osebnih podatkov, zlate ribice in na kršitve radi pozabimo? Ali nam je pač čisto vseeno, kdo o nas ve čisto vse? Če katerakoli od teh stvari drži, to ni nekaj, s čimer bi se pohvalili.

Vsak drugi Slovenec odhaja na delo v drugo občino 3
23.03.2019 14:14
Konec leta 2018 je vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino. Delovno je bila najbolj obremenjena občina Ljubljana. V osrednjeslovensko statistično regijo iz drugih občin
Več ▼

Konec leta 2018 je vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino. Delovno je bila najbolj obremenjena občina Ljubljana. V osrednjeslovensko statistično regijo iz drugih občin prihaja 90.800 delovno aktivnih oseb, iz nje odhaja na delo 22.800 oseb, ugotavlja Statistični urad RS (SURS). Najvišji indeks delovnih migracij pa je imela občina Trzin, ki je po izboru Mojih financ najnevarnejša slovenska občina. Kje v Sloveniji se najbolje živi v letu 2018? Razkrivamo lestvico 212 občin! Od konca leta 2017 se je delež delovnih migrantov povečal za 4,4 odstotkov, kar je za odstotno točko več, kot se je povečalo skupno število delovno aktivnih oseb. Delovno aktivno osebe so bile lani v večjem odstotku moški kot pa ženske.

Kako zanimiva je Slovenija za tujce iz sosednjih držav?

Največ jih je prihajalo iz Hrvaške, okoli 2.550; iz Italije jih je prihajalo nekaj več kot tisoč, iz Madžarske pa okoli 270 delovnih oseb. Slovenija je z vidika dela še najmanj zanimiva za Avstrijce; lani je dnevno prihajalo k nam na delo le 70 prebivalcev te sosednje države. Podatki za leto 2018 kažejo, da je bilo v Sloveniji delovno aktivnih nekaj več kot 3.900 dnevnih delovnih oseb iz tujine, od tega je bilo kar 79,4 odstotkov moških. Glede na leto 2017 se je število tujcev dnevnih delovnih oseb povečalo za 26 odstotkov, še najbolj iz Hrvaške (za približno 900), medtem ko se je število dnevnih delovnih oseb iz sosednje Madžarske nekoliko zmanjšalo (za približno 120).

*Tujci dnevno aktivne osebe so v raziskavi osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega (niti stalnega niti začasnega) prebivališča.

Bodo sanje o višjem regresu uresničene že pred poletjem?
20 ur
Zakonske spremembe za razbremenitev regresa bi se lahko sprejemale po skrajšanem postopku; SDS zagotavlja, da s svojim zakonskim predlogom ne bodo ovirali vladne razbremenitve
Na članek...

Ekonomsko-socialni svet soglaša, naj se o davčni razbremenitvi regresa odloča posebej, torej ne v paketu vseh dohodninskih sprememb. Tako bo ustrezna sprememba dohodninskega zakona lahko sprejeta prej, po skrajšanem postopku, brez dolgoveznih pogajanj, ki verjetno čakajo druge davčne spremembe.

Zdaj pa je tu vprašanje, ki zanima prav vse zaposlene: bo neto regres višji že pred poletnimi počitnicami? In kdo je glavna ovira, če ne bo?

Spomnimo: ministrstvo v predlogu davčnih sprememb predlaga razbremenitev regresa z dohodnino in prispevki do višine bruto povprečne plače. Torej če oseba dobi 1.692 evrov bruto regresa, je takšen tudi neto. To je glede na trenutni položaj, ko je regres razbremenjen le prispevkov, pa še to samo do višine 70 odstotkov povprečne plače, dobra novica. Po novem bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi po izračunih finančnega ministrstva prejel regres v višini 1.184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1.692 evrov, ki je zdaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov.

Bomo dočakali razbremenitev pred poletjem?

Vsi držimo pesti, da bi dočakali razbremenitev še pred poletjem."Ministrstvo za finance si prizadeva, da bi bile napovedane spremembe glede regresa za leto 2019 sprejete čim prej. Na petkovi seji je tudi ekonomsko-socialni svet soglasno sprejel odločitev, naj se preučijo vse zakonske možnosti, da bi bil regres izplačan že v letu 2019. Hkrati je ministrstvu za finance in ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naložil, naj čim prej pripravita končne rešitve in pohitrita postopek sprejetja spremembe zakonodaje," pravijo na ministrstvu za finance.

Skratka, po skrajšanem postopku bi lahko poslanci sprejeli spremembo dohodninske zakonodaje, ki bi se dotikala le regresa, ne pa tudi drugih načrtovanih sprememb. A se lahko še zatakne, čeprav malo verjetno.

Zakaj? Pred dnevi so svoje zakonodajne predloge dali v parlament poslanci SDS. Gre sicer za znižanje dohodninske lestvice, a ker gre za enak zakon, ima predlog SDS prednost pred vladnim. Ker je bil pač vložen prej. Zdaj pa je vprašanje, ali se bodo dogovorili in dali prednost razbremenitvi regresa (ali bi celo predlog zakona obravnavali skupaj) in odločanju o tem po skrajšanem postopku ali ne. Mimogrede – o stopnjah dohodnine bi se tako ali tako lahko odločalo pozneje, saj bi začele veljati šele prihodnje leto. Pri SDS pravijo: "Naš predlog zakona ni nobena ovira za davčno razbremenitev regresa, če bi se vlada odločila, da predlog zakona vloži."

Kaj, če regres ne bo razbremenjen pred počitnicami?

A kaj, ko je vprašanje, ali se bo to zgodilo še pred počitnicami. In kaj, če se ne bo? Za današnja izplačila regresov se je namreč treba držati zdajšnje zakonodaje. Kot je na torkovem Dnevu mojih financ pojasnil minister Bertoncelj, sprememba do junija, ko morajo delodajalci po zakonu izplačati regres (izplačilo je možno prestaviti, a zgolj, kadar je podjetje v težavah), ne bo uzakonjena. Dodajmo zdaj, da se očitno trudijo, da bi bila, a bomo videli. No, tudi če ne bo, bodo podjetja vseeno lahko še letos izplačala višji regres. Kako? »Vsi, ki so letos že izplačali regres oziroma bodo to storili do zakonskega roka, bodo imeli možnost izplačila dodatnega regresa do konca leta in bodo tako lahko izkoristiti davčno ugodnost,« razlaga minister.

"Ker je davčno leto 2019 že v teku in so nekateri regrese že izplačali ali jih bodo še izplačali, je do sprejetja sprememb zakonodaje v državnem zboru treba spoštovati veljavno zakonodajo. Če bo sprejeta zakonodaja glede ugodnejše davčne obravnave regresa za letni dopust sprejeta že za leto 2019, se bo upoštevala za regrese, izplačane v davčnem letu 2019. Vsi delavci, ki bodo torej v letu 2019 prejeli dohodek v obliki regresa za letni dopust, bodo upravičeni do ugodnejše davčne obravnave, ne glede na čas izplačila regresa v davčnem letu 2019," pravijo na ministrstvu. Kdaj točno bi dobili morebitna preplačila davščin vrnjena delodajalci in delojemalci, še ne vemo.

A nič še ni zapečateno. Kot pravijo na ministrstvu: "V zvezi s povečanjem zneska regresa za letni dopust, do katerega se ne všteva v osnovo za prispevke za socialno varnost, s 70 odstotkov na sto odstotkov povprečne plače, se za regrese za letni dopust, izplačane v letu 2019, še proučuje možnost izvedbe. V zvezi s prispevki pa je treba tudi poudariti, da je za prispevke že v veljavi oprostitev v višini 70 odstotkov povprečne plače ter da je v preteklosti le manjši delež delavcev prejel regres v znesku nad 70 odstotki povprečne plače." Torej – nekaj dobre volje bodo morali pokazati tudi delodajalci. Če seveda ta možnost v podjetju obstaja in ima dovolj denarja.

Bodo sanje o višjem regresu uresničene že pred poletjem?
Foto: Shutterstock
Bomboni, ki jih je izdelovala tudi Kolinska, se širijo na kitajski trg 1
21 ur
Avstrijska družba PEZ International AG, proizvajalec figuric z motivi različnih junakov (Pez), v katere se vstavljajo bombončki, širi svoj trg na Kitajsko. "Osredotočili smo se na naše ciljne
Več ▼

Avstrijska družba PEZ International AG, proizvajalec figuric z motivi različnih junakov (Pez), v katere se vstavljajo bombončki, širi svoj trg na Kitajsko. "Osredotočili smo se na naše ciljne trge. Posli tam potekajo tako dobro, da si zdaj upamo iti tudi na Kitajsko," je povedal poslovodja družbe Pez Manfred Födermayr.V ZDA namreč Pez proda dobro polovico od pet milijard evrov vsako leto narejenih bombončkov in 70 milijonov figuric.

Avstrijci so pred leti figurice pez izdelovali tudi v Sloveniji, vendar je tovarna v Ormožu zaradi naraščanja tečaja evra postala nekonkurenčna in so jo leta 2004 zaprli. Bombončke pez pa je skoraj dve desetletji v Ljubljani izdelovala tudi Kolinska. Družba pa ima danes svojo tovarno na Madžarskem in ameriškem Connecticutu.

(STA)