Manager
Anketa o državnozborskih volitvah: V vrhu SDS, sledi LMŠ in SD 65
12.05.2018 14:06
Na parlamentarnih volitvah naj bi s 24,9 odstotka podpore volivcev zmagala SDS, sledi Lista Marjana Šarca (LMŠ) s 16-odstotno podporo in SD s 15,4-odstotno podporo. Tako izhaja iz ankete, ki jo je
Več ▼

Na parlamentarnih volitvah naj bi s 24,9 odstotka podpore volivcev zmagala SDS, sledi Lista Marjana Šarca (LMŠ) s 16-odstotno podporo in SD s 15,4-odstotno podporo. Tako izhaja iz ankete, ki jo je za časnika Dnevnik in Večer naredila agencija Ninamedia. Sledijo SMC (9,4 odstotka), NSi (7 odstotkov), Levica (6,8 odstotka), DeSUS (6,6 odstotka)...

Dodajmo, da je SDS obiskal madžarski premier Viktor Orban. In jim izrazil podporo.

V februarju izdanih manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot januarja
18 min
V februarju 2019 je bilo izdanih 45 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stanovanjske in 34 odstotkov manj za nestanovanjske stavbe kot v januarju 2019, je danes spočil statistični urad. Z
Več ▼

V februarju 2019 je bilo izdanih 45 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stanovanjske in 34 odstotkov manj za nestanovanjske stavbe kot v januarju 2019, je danes spočil statistični urad. Z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v februarju 2019, je predvidena gradnja 320 stanovanj, kar je 10 odstotkov manj kot v januarju 2019.

Z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v februarju 2019, je načrtovanih največ stanovanj v gorenjski statistični regiji: 84 stanovanj ali 26 odstotkov vseh. Sledijo jugovzhodna Slovenija (51 stanovanj ali 16 odstotkov vseh stanovanj), podravska (49 stanovanj ali 15 odstotkov vseh) ter osrednjeslovenska statistična regija (44 stanovanj ali 14 odstotkov vseh). V vseh preostalih statističnih regijah je načrtovanih manj gradenj stanovanj, najmanj v koroški in zasavski statistični regiji, v vsaki po eno stanovanje.

(v živo) Turbulentno leto zarezalo v poslovanje BMW 1
35 min
V živo spremljamo letno tiskovno konferenco skupine BMW
Na članek...

Po osmih rekordnih letih je BMW lani naletel na več ovir v poslovnem okolju. Kljub temu se je skupna prodaja avtomobilov treh premijskih znamk okrepila za 1,1 odstotka na rekordnih 2.490.664 vozil. Prihodki od prodaje skupine so bili v 2018 na ravni rekordnega leta 2017. Znižali so se za manj kot odstotek (0,8 odstotka) na 97,48 milijarde evrov. Dobiček pred davki skupine je zdrsnil za 8,1 odstotka na 9,8 milijarde evrov, kar je še vedno drugi najvišji rezultat v zgodovini podjetja.

Čisti dobiček je upadel za skoraj 17 odstotkov na 7,2 milijarde evrov. Poudarjajo, da je bil slednji leta 2017 izjemno visok zaradi davčne reforme ZDA. »Takrat je poskočil za 26 odstotkov, po vrednotenju pa je davčna reforma podjetju prinesla dodatno milijardo evrov,« opozarja Nicolas Peter, član uprave BMW, odgovoren za finance. Donosnost prodaje pred davkom (EBT marža) je z 10,1 odstotka presegla ciljno vrednost desetih odstotkov.

Dobiček iz poslovanja zgrmel za več kot petino

Avtomobilska industrija je izpostavljena nestabilnemu poslovnem okolju, opozarjajo v podjetju. Prihodki v avtomobilskem segmentu so s 85,84 milijarde evrov (0,1 odstotka) bili na ravni leta 2017. Dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je zgrmel za več kot petino (‑21,6 odstotka) na 6,182 milijarde evrov. Dobičkovna (EBIT) marža se je prvič po dobrih osmih letih potopila pod željeno območje med 8 in 10 odstotkov na 7,2 odstotka. Dobiček pred obdavčitvijo je strmoglavil za petino na 6,977 milijarde evrov.

Krivo muhasto poslovno okolje

V skupini so se borili z močnim evrom in visokimi cenami surovin. Pomembno je na poslovanje vplivala prilagoditev novim okoljskim predpisom v Evropi Euro 6d ter stroški z novimi meritvami porabe in izpustov WLTP. Mednarodni trgovinski konflikt je zaostril tržne razmere in negotovost na nekaterih trgih. Krivijo predvsem trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA, ki je s 40-odstotnimi tarifami podražila v ZDA izdelane BMW na Kitajskem. Tovarna BMW v Spartanburgu je lani izdelala 371 tisoč vozil, od tega jih je kar 70 odstotkov izvozila na Kitajsko.

Naložbe v raziskave in razvoj so v letu 2018 povišali za 12,8 odstotka na 6,89 milijarde evrov. Izdatki za raziskave in razvoj so lani predstavljali 7,1 odstotka prihodkov skupine, v letu 2017 pa 6,2 odstotka. Poleg širjenja novih modelov je poudarek tudi na temah prihodnost, kot so avtonomna vožnja in širitev električne mobilnosti.

Uprava miri z drugo najvišjo dividendo

Uprava prestrašene delničarje miri s predlagano dividendo v višini 3,5 evra za lastnike navadnih delnic. To je pol evra manj kot lani vendar enako kot letu 2016 in druga najvišja dividenda v zgodovini podjetja. Imetniki prednostnih delnic bodo deležni dividende v višini 3,52 evra. BMW bo delničarjem skupno izplačal dobrih 32 odstotkov (v 2017 so izplačali 30,3 odstotka) lanskega neto dobička oziroma 2,3 milijarde evrov dividende.

Vrednost delnice je na dan poslovne konference začela z 4-odstotnim upadom. Vrednosti delnice se je v zadnjem mesecu dražila. Največji upad je utrpela konec septembra, ko je delničarje Krüger šokiral s svarilom, da bo dobičkovna marža najmanj sedemodstotna. Med trojico nemških prestižnih avtomobilskih znamk je BMW dobiček vselej postavljal na najvišje mesto.

Kljub turbulencam prodaja rekordna

Prodajo vozil BMW so povečali za 1,8 odstotka na 2.125.026 vozil. Največja zasluga gre seriji 5, katere prodaja se je okrepila za 10,2 odstotka na 382.753 vozil, ter vozil družine X – prodaja se je povečala za 12,1 odstotka na 792.605 primerkov. Prodajna uspešnica med športnimi terenci je bil X3, prodaja se skočila za več kot tretjino (37,7 odstotka) na 201.637 vozil. Prodaja vozil Mini je upadla za 2,8 odstotka na 361.531 vozil.

Preteklo leto si bodo zapomnili v Rolls-Royceu, saj so dosegli najvišjo prodajo v zgodovini. Na ceste je lani zapeljalo 4.107 avtomobilov oziroma 22,2 odstotka več kot leto prej. Zasluge gredo najdražjem modelu phantom in novemu luksuznem SUV cullinanu, pri katerem težko sledijo povpraševanju. Ob pogledu na prodajo skupine po svetovnih regijah, je bila ta v Evropi nespremenjena, trgi Amerik in Azije pa so zabeležili rahlo rast.

(v živo) Turbulentno leto zarezalo v poslovanje BMW
Foto: Uroš Božin
Rok do polnoči: kdo bi kupil Abanko in za koliko? 1
40 min

Opolnoči se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup stoodstotnega deleža Abanke. To je še edina povsem državna banka pri nas, država pa se mora po zavezah evropski komisiji iz leta 2013 (ob državni sanaciji bank) iz banke, ki je nastala z združtivijo Abanke Vipa in Banke Celje, umakniti do 30. junija.

Med zainteresiranimi se najbolj vnet boj pričakuje med ameriškim skladom Apollo in madžarsko OTP banko. Prvi že ima skupino NKBM in želi to pred predvidenim umikom s trga še povečati, Madžari pa si že leta prizadevajo vstopiti na slovenski trg, ki je ena redkih lis v regiji, ki jih ne pokrivajo. Nezavezujoče ponudbe je po neuradnih podatkih oddala tudi avstrijska Erste Group (ki je na slovenskem trgu že navzoča z banko Sparkasse in družbo Erste Card, ki je pred leti kupila Diners Club) in bi se z nakupom Abanke tudi bolj utrdila na našem razdrobljenem trgu.

Poleg omenjenih so zanimanje v postopku prodaje izrazili še v srbski AIK Banki Miodraga Kostića, ki je letos že kupila Gorenjsko banko (ni je pa še plačala), pa v skladu Blackstone (ta se je pred desetletjem tudi že zanimal za slovenske banke, na vrhu seznama je imel NLB) in v skladu Advent, ki je lastnik Addiko Bank (ki pa jo že prodaja, zato izraženega interesa za Abanko viri ne jemljejo zelo resno).

Rok do polnoči: kdo bi kupil Abanko in za koliko?
Foto: Fotomontaža
Rok Furlan dosegel izbris dolgov; bo državi uspelo priti do nekaj drobiža? 1
45 min
Ali si država lahko obeta delno poplačilo, bo odvisno predvsem od pravdanja za lastništvo hiše v Grosuplju
Na članek...

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj izdalo sklep o odpustu obveznosti poslovnežu Roku Furlanu Tysonu, ki velja za enega glavnih dobaviteljev betona za Stožice. O tem danes piše tudi Siol.net.

Če pritožb zoper sklep sodišča v 15 dneh ne bo, bo Furlan rešen tudi večjega dela 1,2-milijonskega dolga do (Fursa), ki mu je plačilo dodatnega davka odmeril v davčnem inšpekcijskem postopku leta 2011. Za tem je Furlan večino svojega premoženja spravil na varno, leta 2014 pa je sprožil osebni stečaj.

Sodišče mu je septembra istega leta za odpust obveznosti določilo preizkusno dobo štirih let. Ta doba se je iztekla 15. marca. Ker je bil Furlan očitno »vesten in pošten dolžnik« – tako upravičence do odpusta obveznosti definira zakonodaja –, je sodišče zdaj izdalo sklep, da se mu dolgovi lahko odpišejo.

Država se sicer zoper sklep o odpustu obveznosti lahko pritoži v 15 dneh, a bo morala imeti močne argumente. Preklic odpusta obveznosti je pred tremi leti že predlagal Furs, a njegovi argumenti sodišča niso prepričali.

Kako je Furlan postal lastnik hiše v Grosupljem

A kot kaže za zdaj, si država nekaj poplačila vendarle lahko obeta. Državnemu tožilstvu je namreč konec prejšnjega leta uspel preobrat – v stečajno maso Furlana mu je uspelo vrniti nepremičnino v Grosupljem, ki jo je Furlan kupil za svojega poslovnega partnerja, podjetnika iz Grosuplja Lada Kastelca. Ker je ta skušal prikriti lastništvo, je bil kot lastnik dlje časa vpisan Furlan.

Na dan, ko je bila Furlanu predstavljena ugotovitev iz davčnega inšpekcijskega nadzora, sta nepremičnino prenesla na Kastelca. Država je posel izpodbijala in po več letih uspela. V zadevi je Kastelec vložil revizijo na vrhovno sodišče, kakšen bo razplet, ni znano. Podrobneje smo o preobratu pisali na tej povezavi.

Komu bo šla kupnina?

Če bo hiša po razpletu postopka ostala v lasti Furlana, si država nekaj poplačila vendarle lahko obeta. Kupnina bo namreč enakomerno razdeljena med navadne upnike, med katere se bo po pričakovanjih poznavalcev dogajanja uvrstil tudi Furs, ki je imel do zdaj svojo terjatev zavarovano s plombo na treh ničvrednih Furlanovih podjetjih, ki so že izbrisana.

Preostala upnika sta še Kastelec, ki mu je bila priznana izločitvena pravica, pa tudi družba Diamant In, ki je terjatev do družbe Sector Estate, ki je bila zavarovana s Furlanovim poroštvom, kupila od Hete.

Kdo je novi Furlanov upnik

Družba Diamant In je v lasti Sandre Hrovatič, dejansko pa naj bi za njo stal Tomaž Stopar, ki se je skupaj s Furlanom znašel v kriminalističnih preiskavah zaradi domnevne utaje davkov pri uvozu vozil. Družba Diamant In je sicer 9,9-odstotna lastnica Hranilnice Lon. Kot je pred časom pisal Siol, naj bi kriminalisti preiskovali tudi, ali je denar iz davčnih utaj pri uvozu vozil končal tudi v lastniških deležih Lona.

Rok Furlan dosegel izbris dolgov; bo državi uspelo priti do nekaj drobiža?
Foto: Aleš Beno
Nove službene obleke železničarjev bodo stale dobrega pol milijona evrov
60 min
Slovenske železnice po letu 2014 na novo oblačijo sprevodnike, prometnike, kontrolorje in blagajnike. Javno naročilo je bilo objavljeno sredi februarja, zdaj pa so odprli ponudbe. Prišle so
Več ▼

Slovenske železnice po letu 2014 na novo oblačijo sprevodnike, prometnike, kontrolorje in blagajnike. Javno naročilo je bilo objavljeno sredi februarja, zdaj pa so odprli ponudbe. Prišle so tri.

Naročilo je bilo razdeljeno na dva sklopa, in sicer nakup službene obleke kot so hlače, krila, srajce in dodatki, drugi sklop pa je bil nakup 480 službenih bund. Edino merilo za izbor je ob točno določenih tehničnih zahtevah, ki izhajajo že iz pravilnika o službeni obleki na železnicah, cena. Ocenjene vrednosti za prvi sklop so bile 430 tisoč evrov, za drugega pa 120 tisoč evrov brez DDV.

Za prvi sklop sta prišli dve ponudbi, obe sta s Ptuja, in sicer Modno Krojaštvo Andrej Šmigoc, ki je postavil ceno 666.897 evrov brez DDV. Drugo ponudbo pa je poslal samostojni podjetnik Zlatko Kolarič, Senior Joy Krojaštvo. in sicer za 413.676,20 evra brez DDV.

Za drugi sklop je ena ponudba, in sicer Uni&Forma iz Trzina, cena za bunde pa je 106.560 evrov brez DDV za bunde, kar pomeni 222 evrov za službeno bundo železničarjev brez DDV.

Vsi podatki so razvidni iz javnih objav.

Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti 17
18.03.2019 18:00
Kaj morate proučiti, vedeti in na kaj biti pozorni, če razmišljate o menjavi banke
Na članek...

Komitenti NLB ste morda že zaznali, da vas banka opominja, da namesto osebnih računov prihajajo paketi. Z začetkom leta so namreč pri NLB začeli postopno preoblikovanje računov v pakete za tiste stranke, ki niso tega storile že same. »Predvidoma do konca 2019 bomo našim strankam postopoma preoblikovali samostojne račune v pakete,« pojasnjujejo. Z aprilom pa pakete uvaja tudi SKB.

Če se vam zdi, da paket, ki so ga »izbrali« v banki, ne ustreza, morate izbor paketa opraviti sami. In seveda je to pametno storiti, še preden vam ga banka sama preoblikuje. Paketi so štirje: osnovni (4,9 evra na mesec), mladostni (3,9 evra na mesec), aktivni (9,4 evra na mesec), premium (13,3 evra na mesec). Seveda vsak vključuje različne stvari, eni paketi vključujejo manj, drugi več storitev. Kateri je za vas kot komitenta najprimernejši, je vaša odločitev. »Paketna ponudba za stranke pomeni učinkovitejši pregled nad stroški, ki jih imajo z bančnimi storitvami,« pravijo v NLB.

SKB s paketi za fizične in pravne osebe

Ponudbo paketov z aprilom uvaja tudi SKB. "Ponudba paketov bo pripravljena bo za fizične in za pravne osebe, pri manjših podjetnikih bo združevala bančne storitve, ki jih opravljajo v svojem zasebnem in poslovnem življenju. Za stranko bo paketna ponudba cenovno praviloma ugodnejša, kot če bi kupovala posamične storitve ali produkte, enostavnejša in bolj pregledna," pojasnjujejo v banki in dodajajo, da bodo za fizične osebe na voljo trije paketi, za pravne pa dva.

ZPS: Pri izbiri bančnega paketa premislite, kaj res potrebujete

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) na splošno o izbiri bančnih paketov pravi: »Pri izbiri paketov dobro premislite, ali tisto, kar paket vsebuje, tudi zares potrebujete. Odločite se za paket, ki ga boste lahko izkoristili in ne boste po nepotrebnem plačevali za storitve, ki jih ne uporabljate.«

Nočem paketa! Lahko obdržim svoj osebni račun?

Če niste zagovornik paketov in bi radi le obdržali svoj osebni račun, vam iz NLB sporočajo, da od samostojnih osebnih računov ostaja le osnovni račun. Drugih v njihovi ponudbi ni več.

Pri SKB pa pravijo, da bodo stranke paketno ponudbo izbrale, če bodo to želele. "Tiste, ki paketne ponudbe ne bodo želele, bodo lahko izbirale med samostojnim osebnim računom in posamičnimi produkti in storitvami."

Katera banka vas najbolj lupi?

V svoji analizi je Banka Slovenije raziskovala cene košarice storitev tradicionalnega in elektronskega bančništva. To so izračunali iz povprečja obsega transakcij bank.

Najdražjo košarico »tradicionalnih« bančnih storitev, torej storitev pri bančnem okencu, ima za fizično osebo s 169,71 evra SKB banka, več kot petkrat cenejšo pa z 31,85 evra Delavska hranilnica. Pri elektronskem bančništvu ima s 56,23 evra najdražjo košarico storitev NLB. Najmanj vas bo elektronsko bančništvo stalo spet pri Delavski hranilnici, kjer košarica storitev stane 27,23 evra.

Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti
Nemci bodo, kot kaže tudi mi, delali do 67. leta (PRO)
2 uri
Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.
Na članek...

Januarja začenja veljati tako imenovani pokojninski pakt, s katerim je trenutna koalicija pod vodstvom Angele Merkel v dogovoru s sindikati in delodajalci pospešila dvig upokojitvene starosti na 67 let do leta 2022. Predhodno so nameravali upokojitveno starost postopoma dvigniti na 65 let do leta 2022, zdaj pa so jo v dogovoru z vsemi socialnimi partnerji zaradi vse večjega demografskega pritiska dvignili na 67 let. Nova pokojninska zakonodaja, ki naj bi začela veljati s prihodnjim letom tudi pri nas, prav tako predlaga dvig meje za starostno upokojitev z zdajšnjih 65 na 67 let.

Nemški javni pokojninski sistem je naslednik prvega splošnega pokojninskega sistema na svetu, ki ga je zasnoval nemški kancler Otto von Bismarck daljnega leta 1889 in na katerem še danes temelji večina javnih pokojninskih sistemov – tudi slovenski. Bistvo sistema je tako imenovano sprotno prispevno kritje (pay as you go), pri katerem trenutni zaposleni plačujejo mesečno od svoje plače prispevke, iz katerih isti mesec dobijo upokojenci izplačane pokojnine. Sistem temelji na medgeneracijski pogodbi, po kateri tudi zdajšnji zaposleni pričakujejo, da bodo v prihodnje, na primer čez 40 let, takratni zaposleni, enako kot sami zdaj, plačevali mesečne prispevke v pokojninski sistem, iz katerih bodo sami prejemali pokojnine. Na tem temelji tudi slovenski prvi pokojninski steber.

Javni pokojninski sistemi pod pritiski demografije

Težava javnih pokojninskih sistemov, ki so zasnovani po omenjenem načelu, je, da so nastali v časih, ko je bilo veliko več zaposlenih kot upokojencev in še ti niso živeli posebej dolgo. Zdaj se razmerje obrača – zaradi napredka medicine je vse več upokojencev, ki živijo vse dlje, zaposlenih, ki financirajo sistem, pa je vse manj. Zgovoren je že podatek za Slovenijo, kjer sta bila ob osamosvojitvi skoraj dva zaposlena na enega upokojenca, danes je le še 1,46 zaposlenega na enega upokojenca in po zadnjih napovedih Umarja bo že leta 2036 le še en zaposleni na enega upokojenca. To povzroča vse večje pritiske na pokojninsko blagajno, ki že danes tudi v Sloveniji ne pokriva tekočih izplačil za pokojnine s prispevki od zaposlenih, ampak mora država iz proračuna vsako leto dodati več kot milijardo evrov. V zadnjih nekaj letih se je transfer iz proračuna malenkostno znižal zaradi rekordne stopnje zaposlenosti, vendar se lahko navedeno hitro spremeni ob naslednji gospodarski krizi, ki prinese odpuščanje in posledično manj plačanih prispevkov v pokojninsko blagajno.

Javne pokojnine v Nemčiji

Prvi pokojninski steber v Nemčiji še vedno temelji na Bismarckovi zasnovi in se financira iz prispevkov delodajalcev in zaposlenih. Skupna višina prispevkov znaša 18,6 odstotka bruto plače zaposlenega in pol jih plača zaposleni, pol delodajalec.

Nemci imajo še eno pomembno razliko glede višine prispevkov za pokojninsko zavarovanje: na prispevke imajo še tako imenovano kapico – zgornjo omejitev – in zaposleni z mesečno bruto plačo nad 5.800 oziroma 6.500 evrov (glede na zvezno deželo) na plačo nad to višino ne plačajo več prispevkov za pokojninsko zavarovanje. V Sloveniji ni nobene omejitve na prispevke in vsi plačajo enako, ne glede na višino plače. Omejitev plačila prispevkov v Nemčiji izhaja iz dejstva, da je pri njih omejena višina maksimalne pokojnine – tako kot v Sloveniji, kjer znaša maksimalna javna pokojnina nekaj manj kot dva tisoč evrov, ne glede na to, koliko prispevkov vplačamo med delovno dobo.

Kljub nižjim prispevkom za pokojninsko zavarovanje v Nemčiji pa nemško državo pokojnine stanejo manj kot slovensko. V Nemčiji pomenijo javni izdatki za pokojnine 10 odstotkov BDP, v Sloveniji že danes 12 odstotkov BDP. Po napovedih Eurostata bodo izdatki za javne pokojnine zrasli v prihodnje zaradi staranja prebivalstva – v Nemčiji do leta 2050 na 12 odstotkov BDP, v Sloveniji pa na 16 odstotkov BDP, kar je eno največjih povišanj v vsej EU.

Javne pokojnine v Nemčiji le polovico plače

Javne pokojnine v Nemčiji so nižje, kot si mnogi predstavljajo, in po zadnjih podatkih OECD prejema zaposleni s povprečnimi prihodki javno pokojnino le v višini 51 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo. To je pod povprečjem OECD in tudi pod slovenskim povprečjem, kjer je bila lani povprečna starostna pokojnina 638 evrov, kar je približno 59 odstotkov povprečne neto plače.

V prihodnje bodo imeli Nemci še nižje javne pokojnine in v predhodnem koalicijskem dogovoru se je koalicija s socialnimi partnerji zavezala, da pokojnine do leta 2025 ne bodo upadle pod 48 odstotkov plače zaposlenih. V zameno za to jamstvo pa so, kot že rečeno, pospešili dvig upokojitvene starosti v prihodnjih letih na 67 let. Koalicija je z zadnjimi ukrepi dodatno razbremenila zaposlene z nižjimi prihodki, da lahko plačujejo nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje, in jim s tem razbremenila plače.

Nemcem dostojno življenje v pokoju zagotavljajo zasebne pokojnine

Tako kot večina zahodnih držav je tudi Nemčija prejšnja desetletja prvi javni pokojninski steber nadgradila še z zasebnima stebroma, ki sta pri njih drugi in tretji steber. Največji je drugi pokojninski steber, ki ga sestavljajo pokojninski načrti večjih delodajalcev, bAV betriebliche Altersvorsorge, v katere je vključenih več kot 18 milijonov zaposlenih. V okviru drugega pokojninskega stebra zakonodaja dopušča več možnosti, predvsem večji industrijski koncerni tipa Volkswagen imajo svoje pokojninske načrte za vse zaposlene, manjši delodajalci pa imajo zaposlene vključene v tako imenovani Pensionskasse, ki upravljajo pokojninske načrte za več delodajalcev, podobno kot so kolektivni pokojninski načrti v Sloveniji. Tudi v Nemčiji država spodbuja delodajalce s posebnimi davčnimi olajšavami za financiranje pokojninskih načrtov

Poleg kolektivnih pokojninskih načrtov imajo Nemci možnost še samostojno varčevati za dodatno pokojnino v okviru pokojninskih načrtov Riester, ki jih tudi država spodbuja s posebno davčno olajšavo, podobno kot za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji. V prvih desetih letih se je v te načrte vključilo več kot 15 milijonov Nemcev, v zadnjih letih pa se je rast ustavila in večina jih danes varčuje dodatno prek kolektivnih pokojninskih načrtov delodajalcev.

Povprečni zaposleni v Nemčiji dobi po podatkih OECD poleg javne pokojnine še dodatno pokojnino v višini 15 odstotkov njegove plače pred upokojitvijo (skupaj kolektivni in individualni pokojninski načrti). Tako dobi povprečni zaposleni ob upokojitvi javno pokojnino v višini 50 odstotkov plače in še dodatno pokojnino v višini 15 odstotkov plače, kar pomeni skupaj prihodke v višini 65 odstotkov plače pred upokojitvijo. So pa višine dodatnih pokojnin zelo odvisne od pokojninskih načrtov delodajalcev in njihovih vplačil.

Pri nas so višje javne pokojnine – moški lahko po trenutni zakonodaji ob 40 letih delovne dobe in 60 letih starosti računa na starostno pokojnino v višini 57,25 odstotka svoje povprečne plače v najboljših zaporednih 24 letih, iz dodatnih pokojninskih rent pa v Sloveniji dodatne pokojnine še niso tako visoke kot v Nemčiji, saj pri nas obstaja drugi pokojninski steber, to je dodatno pokojninsko zavarovanje, šele od leta 2001 in zato privarčevana sredstva še niso tako visoka kot v državah z daljšo tradicijo. Kljub temu pa tudi pri nas nekateri zaposleni ob upokojitvi že prejemajo dodatne pokojnine. Teh je po zadnjih podatkih že približno 30 tisoč in to število v zadnjih letih hitro narašča. V prihodnje lahko računamo, da bo vsak drugi zaposleni v Sloveniji ob upokojitvi poleg javne prejemal še dodatno pokojnino, saj je danes vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje pri nas približno 500 tisoč zaposlenih, višina dodatne pokojnine pa bo zelo odvisna od same višine vplačila, dobe varčevanja in doseženega donosa v času varčevanja. Tako bodo tudi pri nas zaposleni v podjetjih z dobrimi pokojninskimi načrti, podobno kot v Nemčiji, deležni v pokoju še lepega dodatka v obliki zasebne dodatne pokojnine.

Nemci bodo, kot kaže tudi mi, delali do 67. leta
Foto: Shutterstock
DZ ponovno odloča o zakonu o izvrševanju proračuna 3
2 uri
Poslanci se bodo danes sestali na izredni seji, na kateri bodo po vetu državnega sveta ponovno odločali o sprejemu novele zakona o izvrševanju letošnjega proračuna. Na dnevnem redu imajo še
Več ▼

Poslanci se bodo danes sestali na izredni seji, na kateri bodo po vetu državnega sveta ponovno odločali o sprejemu novele zakona o izvrševanju letošnjega proračuna. Na dnevnem redu imajo še predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj v primeru brexita brez dogovora, seznanili se bodo tudi z odstopom dveh ministrov.

Novela zakona o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki spremlja v začetku marca sprejeti rebalans, s katerim se je proračunska poraba za leto 2019 prvič doslej povzpela prek deset milijard evrov. Ker vlada v njej ni predlagala zvišanja povprečnine in je financiranje občin po opozorilih državnih svetnikov tudi sicer zapostavljeno, je bila prejšnji teden deležna odložilnega veta.

Za ponovno potrditev novele zakona je po vetu državnega sveta potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, zato koalicija, ki jih ima 43, potrebuje še glasove opozicije. Svoje glasove so že pred dnevi obljubili v SNS, po vsej verjetnosti pa jih bodo prispevali tudi v Levici, potem ko so se s peterico koalicijskih strank uskladili glede sporazuma o sodelovanju. Tega naj bi vsi predsedniki strank podpisali do začetka današnje izredne seje DZ. (STA)

Mayeva bo zaprosila za krajšo preložitev brexita 6
3 ure
Britanska premierka Theresa May v formalni prošnji Evropski uniji za preložitev izstopa Velike Britanije iz Evropske unije ne bo zaprosila, da bi brexit preložili za daljši čas, so po poročanju
Več ▼

Britanska premierka Theresa May v formalni prošnji Evropski uniji za preložitev izstopa Velike Britanije iz Evropske unije ne bo zaprosila, da bi brexit preložili za daljši čas, so po poročanju britanskega BBC danes sporočili iz njenega kabineta.

"Parlamentu je treba dati nekaj časa, da se dogovori glede poti naprej, a prebivalci te države čakajo že skoraj tri leta," je Downing Street 10 zapisal v sporočilu. "Siti so, ker parlament ne sprejme odločitve, in premierka z njimi deli razočaranje," so dodali.

Mayeva naj bi pred četrtkovim vrhom EU danes uniji poslala pismo, v katerem bo uradno zaprosila za preložitev brexita, načrtovanega za 29. marec. EU pričakuje, da bo Velika Britanija predstavila jasen načrt glede brexita, vse glasnejša pa so tudi opozorila glede možnosti, da Britanci iz unije izstopijo brez dogovora.

Predsednik Trump na čelo FAA imenoval Deltinega pilota Steva Dicksona 4
3 ure
Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da bo na položaj upravitelja Zvezne agencije za zračni promet (FAA) imenoval nekdanjega pilota letalske družbe Delta Steva Dicksona. FAA trenutno
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da bo na položaj upravitelja Zvezne agencije za zračni promet (FAA) imenoval nekdanjega pilota letalske družbe Delta Steva Dicksona. FAA trenutno vodi vršilec dolžnosti nekdanji lobist letalske industrije Daniel Elwell, ki je na položaju od januarja 2018.

FAA je pod pritiskom in najverjetneje tudi preiskavo zaradi dveh nesreč Boeingovih letal 737 max 8 v Indoneziji in Etiopiji. Ameriški mediji poročajo, da je FAA Boeingu skoraj dobesedno dovolila, da si sam potrdi ustreznost in varnost novih letal za polete, ker nima dovolj denarja za lastne strokovnjake.

Elwella so kritizirali, ker ZDA po nesreči v Etiopiji niso sledile zgledu drugih držav s prizemljitvijo letal pod preiskavo. Predsednik Trump je potem kasneje sporočil, da bodo letala boeing 737 max 8 in 9 prizemljena tudi v ZDA dokler se ne konča preiskava in se ne popravijo napake. Boeing omenjena letala proizvaja še naprej, saj ima več tisoč naročil. (STA)

Ali bo bitcoin zrasel še drugi mesec zapored? (OGLAS)
9 ur

Po rasti za več kot 11 odstotkov v februarju bitcoin ohranja rastoči trend, tako da je od 1. marca do danes zrasel za okrog štiri odstotke in se zdaj njegova vrednost giba nad 3.900 dolarji. Ali se bo ponovila vrtoglava rast, ki jo je bitcoin doživel konec leta 2017, bo pokazal čas.

Fortrade je za vse, ki bi se radi naučili trgovati z bitcoinom, ali za vse, ki preprosto želijo razširiti svoje znanje, pripravil brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina (tako imenovani CFD). Vodnik je prilagojen vsem ravnem znanja.

Brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina lahko prevzamete tukaj.

Kaj je bitcoin?

Bitcoin je vrsta digitalnega denarja (kriptovaluta). Od tradicionalnega denarja se razlikuje po tem, da ga ne regulira nobena institucija, kar pomeni, da vašega denarja ne nadzoruje nobena banka. Aprila 2010 je cena bitcoina znašala 0,003 dolarja, rekordno ceno pa je dosegel decembra 2017, ko je bil vreden več kot 17 tisoč dolarjev.

Medtem je veliko držav bitcoin razglasilo za legalno valuto, kar je pozitivno vplivalo na njegovo ceno. Bitcoin ni pod vplivom državnih vlad, ampak se spremlja prek javne spletne evidence, znane kot blockchain. Končno število bitcoinov se oblikuje v procesu, imenovanem rudarjenje (gre za reševanje kompleksnih matematičnih problemov). Ena od privlačnosti tega načina plačila je, da je plačevanje povsem anonimno.

Brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina lahko prevzamete tukaj.

Fortrade Ltd. z licenco številka 609970 ima avtorizacijo FCA (Financial Conduct Authority), regulatornega organa Velike Britanije.

CFD so kompleksni instrumenti, zelo tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. Kar 84 odstotkov drobnoprodajnih računov vlagateljev pri trgovanju s temi instrumenti izgubi denar. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD, in ali si lahko privoščite tako veliko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, priporočamo, da poiščite neodvisen nasvet. To besedilo ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede pravilnosti ali popolnosti teh podatkov ne dajemo nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Ali bo bitcoin zrasel še drugi mesec zapored?
Najmanjši volkswagnov križanec z veliko potenciala 1
10 ur
T-cross je veliko več, kot le privzdignjen ter za tisočaka in pol dražji VW polo. Mladostnega videza, z veliko možnostmi individualizacije in prilagojen aktivnemu življenjskemu slogu navduši vse generacije, na majorških cestah pa je prepričal tudi za volanom.
Na članek...

Običajne pogovore o prevoženih kilometrih, “višincih” in izbrani kadenci med pisano gručo nemških rekreativnih kolesarjev na majorškem prelazu Coll de Sa Bataia je zmotil njim skoraj domači “vsiljivec”.

Volkswagnov znak in t-rocovsko oblikovan nos nista puščala dvoma, odkod prihaja, a (skromna) velikost in atraktiven zadek sta jim bila tuja.

“T-cross!” je poznavalsko priletelo iz ozadja in se nadaljevalo z odo njegovi modni podobi, predvsem zadku. Žarometa namreč povezuje okrasni element, ki podkrepi mladosten značaj najmanjšega in najcenejšega volkswagnovega križanca. Ostali so se hitro pridružili, celo za ušesa trda nemščina je ob množičnem laskanju pridobila nekaj španskega temperamenta.

Pri Volkswagnu so očitno že vedeli, zakaj so mi na platformi pola, ibize in arone narejenega t-crossa v roke potisnili na španski Mallorci, v tem času že prepolni nemških turistov vseh generacij. Dober glas seže v deveto vas, če so vmes dopustniški utrinki pa še toliko bolje.

Že po nekaj kilometrih je bilo namreč jasno, da zna modno ukrojeni in bakreno obarvani VW t-cross hitro pritegniti pozornost in razvezati jezike.

Ne le dam v zrelih letih, ki cenijo kompaktne mere (dolžina 4,11 metra, lahkoten volan), višje vstopanje ter boljšo preglednost, ampak tudi njihovih spremljevalcev (veliko prostora nad glavami, tudi na zadnji klopi, aktivni tempomat ter serijsko štirje varnostno-asistenčni sistemi s samodejnim zaviranjem v sili vred).

S strani mladih družin in rekreativcev vseh vrst so deževale pohvale na račun njegove prostornosti, praktičnih rešitev in prilagodljivosti na 256 cm medosne razdalje.

T-cross ima med drugim za 14 centimetrov pomično zadnjo sedežno klop, prtljažnik prostornine 385 do 455 litrov oziroma do največ 1.281 litrov ter ob podrti zadnji klopi tudi povsem ravno dno.

Za dodaten plus so ljubitelji vodnih športov označili sovoznikov sedež s poklopnim naslonjalom, saj ponuja možnost prevoza razne športne opreme oziroma do 240 cm dolgih predmetov.

Mladi pari niso skrivali navdušenja nad počutjem na prednjih in zadnjih sedežih, prav na generacijo Z pa so pri snovanju najbolj mislili Volkswagnovi oblikovalci.

Tako punce kot fantje so dvignili palec živahni in po njihovem okusu ukrojeni notranjosti, pohvalili pa so tudi po meri nastavljive digitalne merilnike, 8-palčni zaslon na dotik, povezljivost z Apple in Android mobilniki, ambientalno osvetlitev, zvočni sistem Beats, štiri USB priključke spredaj in zadaj, “cool” barve ter veliko možnosti individualizacije, ki jim jo ponuja najmanjši volkswagnov križanec t-cross.

Kar nekaj trde plastike v notranjosti ni povzročilo večjih negodovanj, saj je kvaliteta izdelave na pričakovano visokem nivoju, bo pa navdušenje gotovo manjše ob nakupu osnovno opremljenega modela za 16 tisočakov. Tak nima digitalnih merilnikov, barva je osnovna, žarometi halogenski, precej več glasbe za svoj denar pa ponudi v opremi Style za dobrih 20 tisočakov. Kot smo vajeni, je seznam dodatne pester, končna cena pa t-crossa zlahka potisne v območje t-roca.

V vsakem primeru kupec, ne glede na spol in starost, ne bo zgrešil pri izbiri motorja, nasmešek pa se mu bo širil tudi med vožnjo. Sam sem med ozkimi in zavitimi cestami na severozvhodu Mallorce naravnost užival, saj je t-cross vozniško nevtralen in agilen. V zavojih se vseeno malenkost bolj nagiba kot seatova arona, sicer pa je čvrst in ne premehak. Čez večje luknje zna zato grdo poskočiti, se pa kljub le prednjemu pogonu dobro znajde na makadamu. Nima zaman cross v svojem imenu, kar so ugotovili tudi zvedavi Nemci na eni izmed slabše dostopnih plaž blizu kraja Artà.

Če vam “budget” dopušča in stavite predvsem na udobje, potem priporočam nakup močnejšega in do 3.000 vrtljajev precej tihega 1.0-litrskega turbo trivaljnika s 85 kilovati (115 KM) v kombinaciji s 7-stopenjskim DSG menjalnikom.

Vožnja takšnega urbanega križanca je v mestih prava poezija, kombinacija se izkaže tudi med vzponi in prehitevanjem, lahko pa tudi umirjeno in varčno križarite zunaj urbanih središč. Ročni menjalnik potrebuje več telovadbe, se pa dobro ujame s šibkejšim bencincem.

Ta zmore moč 70 kilovatov (95 KM), ponudbo dopolnjuje enako zmogljiv 1,6-litrski turbodizel, pozneje pa bo ponudbo zaokrožil štirivaljni 1,5-litrski TSI z močjo 110 kilovatov (150 KM). T-cross tudi na ta način dokazuje, da je kljub njegovi majhnosti v njem veliko genov, ki jih potrebuje prodajna uspešnica.

Kako bodo postavili fotovoltaike za skupinsko samooskrbo v breginjskih vaseh
11 ur
V občini Kobarid so sklenili, da bodo dosegli energetsko samozadostnost. S platformo SunContract so podpisali pismo o nameri, po katerem bodo preučili, kako bi samozadostnost dosegli.
Na članek...

Občina Kobarid in platforma SunContract bosta, če bodo njuno namero potrdili tudi na kobariškem občinskem svetu, sodelovala pri postavitvi sončnih elektrarn na občinskih strehah, sodelovala pa bosta tudi pri obveščanju občanov o postavitvi in uporabi sončnih elektrarn.

Kako bodo namero izpeljali?

Začetna naložba bo predvidoma znašala okoli 1,5 milijona evrov. V prvi fazi bo namenjena namestitvi sončnih elektrarn na občinske objekte in postavitvi do 50 samooskrbnih sončnih elektrarn za občane v prihodnjih dveh letih, so povedali na predstavitvi načrta.

Najprej se bodo lotili priprave projektov, del jih bodo pripravili na občini, del pa v SunContractu. V študiji bodo preverili, na katerih stavbah bi postavili fotovoltaike, in kakšne naprave bi postavili.

Študijo bodo pripravili v enem ali dveh mesecih, na občinskem svetu bodo o njej predvidoma odločali še pred poletjem, z gradnjo pa bi v primeru pridobljenega soglasja lahko začeli jeseni, je ocenil direktor SunContracta Gregor Novak.

Kako pa bodo dogovori potekali? Občani se bodo dogovorili s platformo SunContract individualno, občina pa je lastnica stavb, ki bi jih lahko uporabili za mikro energetsko skupnost, je povedal kobariški podžupan Marko Miklavič. »Oskrbovali bi celo vas, vaščani bi dobili cenejšo elektriko.«

Projekt bi najprej izvedli v treh breginjskih naseljih: Stanovišče, Sedlo in Podbela. V naseljih ima občina objekte, ki jih je treba sanirati. Po potresu leta 1976 so v Breginjskem kotu postavili pet skupnih hlevov, ki so v lasti občine. Na dveh hlevih so elektrarne že devet let: »Stvar deluje, zdaj pa bi lahko vključili še tri preostale.«

Vsako naselje ima svojo transformatorsko postajo, v vsakem bi postavili elektrarno, ki bi napajala naselje. Na osnovi dosedanjih izkušenj ocenjujejo, da bi bila vsaka elektrarna med sto in 150-kilovatna.

Vsako naselje šteje med 30 in 40 hiš. Zanimanje občanov je kar veliko, prihranki so dokazani, pravi Miklavič. Poslovnega modela še niso izdelali, predvidoma pa prebivalci ne bi bili investitorji v elektrarne.

Če bodo vaščani želeli postati lastniki elektrarne in, če bo sprejeta sprememba uredbe o samooskrbi v predlagani obliki, bodo ustanovili zadrugo za skupinsko samooskrbo. Če takšnega dogovora ne bo, pa bo investirala v elektrarno SunContractova družba Sonce, je pojasnil Novak.

»Pomembno je, da se vaščani vključijo v samooskrbo v okviru transformatorske postaje.« Vključili se bodo v SunContractovo bilančno skupino.

Kaj pa načrtujejo v Kobaridu?

V občinskem središču bodo predvidoma postavili sončne elektrarne na individualne stavbe, skupinska samooskrba po Miklavičevi oceni v Kobaridu ne pride v poštev.

Morda bodo postavili elektrarne tudi na nekaterih občinskih objektih, na primer na vrtcu ali šoli. Na telovadnici je že postavljena. Takšne elektrarne bodo namenjene porabi občine.

Kako bodo postavili fotovoltaike za skupinsko samooskrbo v breginjskih vaseh
Foto: Borut Hočevar
Kako gospodarno upravljati z družinskimi nepremičninami (PRO)
11 ur
Številni Slovenci zato v zadnjem obdobju ugotavljajo, da so nepremičnine, v katerih živijo, prevelike in potratne.
Na članek...

Cene nepremičnin po drastičnem upadu med minulo gospodarsko krizo že nekaj let vztrajno naraščajo. Najbolj v Ljubljani, predvsem v središču mesta, kjer je nakup stanovanja za marsikoga že velik izziv. Nekateri lastniki starih stanovanj, ki stanovanj ne uporabljajo, jih denimo namenijo oddajanju turistom, ki se v vse večjem številu odločajo za bivanje v mestu s kratkoročnim najemom stanovanja. Enak trend je tudi v večjih turističnih krajih kot so Piran, Portorož, Kranjska Gora, Bled in deloma Bohinj.

Vendar je takšno oddajanje lahko dvorezen meč. Stanovanja so zasedena med poletno sezono in med prazniki, sicer pa so lahko precej prazna. "Številni se zato raje odločijo za varnejšo dolgoročnejšo oddajo stanovanj" nam je pojasnila direktorica agenciji Stan nepremičnine Stanka Solar. "V naši agenciji se prizadevamo poiskati primerne najemnike glede na vrsto, lokacijo in opremljenost nepremičnine", je še dodala Solarjeva.

V medletni primerjavi cen kvadratnega metra nepremičnin na evropskem trgu je bila po podatkih Eurostata v lanskem letu rast cene nepremičnin v Sloveniji s 15,1% največja. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je cena kvadratnega metra nepremičnin v naši državi rasla za po okoli sto evrov letno, v prvi polovici lanskega leta pa je na ravni države dosegla povprečno ceno 1750 evrov.

Pogosto neizkoriščene velike večgeneracijske hiše

V Sloveniji imamo neizkoriščenih veliko stanovanjskih površin, ki jih posedujejo predvsem ljudje starejše generacije. Ti so v času ugodne kreditne politike sedemdesetih in osemdesetih let gradili velike hiše, namenjene bivanju več generacij. Številni Slovenci zato v zadnjem obdobju ugotavljajo, da so nepremičnine, v katerih živijo, prevelike in potratne. To je razlog, da se vedno več ljudi odloča za prodajo nepremičnin, saj bi jih obnova in vzdrževanje predrago stala.

S takšnimi primeri se načrtno ukvarjajo v agenciji Stan nepremičnine, kjer strokovnjaki z izkušnjami z različnimi vrstami nepremičnin skupaj s strankami naredijo pregled njihovih vrst in stanja njihovih nepremičnin ter potreb lastnika. Pri tem preverijo, katere nepremičnine bodo potrebne obnove in ali bi se bilo smotrno preseliti v bolj varčno nepremičnino, ter katere nepremičnine bi bilo morda dobro prodati, če lastnik o tem razmišlja, nam je pojasnila Stanka Solar.

Glede na to, da smo Slovenci rekorderji po številu lastniških hiš v Evropi, največ jih je bilo zgrajenih v že omenjenih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar 168 tisoč, je lastništvo neustrezne nepremičnine težava, s katero se nepremičninski strokovnjaki srečujejo vsak dan.

Tako so danes lastniki skoraj polovice slabo izkoriščenih nepremičnin upokojenci. "Njihovi otroci se zaradi dela pogosto selijo v druge kraje oziroma večja mesta, pa tudi raje živijo samostojno v lastnih nepremičninah" pojasnuje Solarjeva. V teh velikih družinskih hišah po podatkih statističnega urada v povprečju živijo dve do štiri osebe, vsak stanovalec pa ima na voljo 20 do 60 kvadratnih metrov bivalne površine. Stanovanj, kjer ima vsak na voljo 60 kvadratnih metrov bivalne površine ali več, je skoraj 15 tisoč, v skoraj 16 tisoč hišah pa celo živi samo en stanovalec. Ravno zato so pri prodaji in nakupu nepremičnin v agenciji Stan nepremičnine fleksibilni, saj nudijo celovito svetovanje in varno izpeljavo postopka prodaje in nakupa nepremičnine. Običajno se mlajši ljudje odločajo na začetku za najem, potem za nakup, pri katerem velikokrat pomagajo starši, babice in dedki, ker hitro ugotovijo, da z zneskom plačila mesečne najemnine lahko plačajo mesečni obrok kredita banki.

Finančne posledice čustvene navezanosti na hišo

Starejše hiše prinašajo večje stroške vzdrževanja, lastnikom velikih hiš pa grozi tudi povečanje davka na nepremičnine. Večina upokojencev, ki imajo nizke pokojnine, težko plačujejo vzdrževalne stroške, medtem ko si obnove mnogi ne morejo privoščiti.

S tem namenom v Stan nepremičninah podpirajo nov projekt revije Moje finance 45+ in so edina agencija pri nas, ki na tovrsten način deluje na trgu. Ljudi želijo pravočasno osveščati o različnih možnostih, ki jih lastnikom prinaša njihovo premoženje. Veliko nepremičnin bi namreč lahko prinašalo dohodek, ki ga trenutno ne prinašajo. Včasih je bolj smotrno eno veliko nepremičnino prodati in kupiti dve majhni in eno ali obe oddajati. Sicer pa so starejši lastniki, ki so več desetletij živeli v hiši, ki so jo včasih zgradili z lastnimi rokami, nanjo zelo navezani. Težko se ločijo od lastne hiše, če so se jo že odločili prodati, pa vrednost večkrat precenijo, zato se hiša težko proda. Z nerealno visoko ceno se čas prodaje daljša, zanimanja je čedalje manj, ko pride do prodaje, pa je cena za prodajalca večkrat celo nižja, kot bi jo lahko iztržil, če bi hišo po tržni ceni prodal na začetku. Zato je, tako pravi Stanka Solar, pametno prodajo, seveda pa tudi nakup nepremičnine zaupati strokovnjakom. Prodaja s pomočjo strokovnjakov je dodatno smiselna tudi v primerih, ko se mudi ali če je prodajalcev več in je dobro, da obstaja tretja oseba, ki njihove interese in pričakovanja poenoti in jim predstavi realistično možnost prodaje. To se lahko zgodi npr. v primeru prodaje pri ločitvi, zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil ali pri dedovanju. Pri nakupu stanovanjske hiše je dobro, da strokovnjaki preverijo gradbeno in uporabno dovoljenje,. Za razliko od notarjev to preverijo lažje in bolj kakovostno, saj vidijo dejansko stanje v naravi.

Na voljo je več rešitev

Ob ugodni ceni je za mlade starejša družinska hiša lahko dobra nakupna odločitev, saj so te hiše navadno na dobrih lokacijah in primerne za družino. Vendar je treba biti zelo pazljiv pri oceni stanja hiše, oziroma pri oceni stroškov, ki bi jih bilo treba nameniti obnovi. Večkrat se namreč postavi vprašanje, ali staro hišo bolje prenoviti, ali jo porušiti in zgraditi novo. Stroški prenove lahko v nekaterih primerih tudi močno presegajo stroške novogradnje. Tudi v tem primeru je najbolje, da vam pri nakupu pomagajo in svetujejo strokovnjaki. Poleg tega, da preverijo celotno dokumentacijo, prej opazijo skrite pasti in morebitne dodatne stroške, ki bi se lahko pojavili med obnovo. V agenciji si dnevno prizadevajo, da starejšim ljudem predstavijo možnost selitve v bolj varčne hiše oziroma stanovanja, ki imajo dvigala in parkirna mesta ter v bližini zdravstveni dom, lekarno, trgovino, banko. S tem hkrati omogočijo nakup nepremičnine mladim družinam in parom, posameznikom, ki potrebujejo več prostora in jih ne moti, da so nepremičnine potrebne obnove, energetske sanacije, da nimajo dvigal, parkirnih mest.

Kako prenesti lastništvo z ene generacije na drugo

Direktorica agencije Stanka Solar svetuje, da je smiselno urediti lastniška razmerja, oziroma nepremičnino prepisati na naslednike še v času, ko je dolgoletni lastnik še pri zdravju. Po izkušnjah namreč v večini primerov po smrti lastnika pride do prepira dedičev, takšne nepremičnine z neurejeno lastnino, t.j. če se še ne ve, kdo je lastnik, pa ni mogoče prodati, medtem pa lahko propada in s tem izgublja vrednost.

Kako gospodarno upravljati z družinskimi nepremičninami
Foto: Jure Makovec
Naslovne zgodbe Financ
14 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
V začinjenih piščančjih zrezkih Perutnine Ptuj odkrili salmonelo 9
14 ur
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je iz prodaje odpoklicala mesni pripravek - začinjen piščančji zrezek Gurman piščančji zrezki z bučnimi semeni proizvajalca
Več ▼

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je iz prodaje odpoklicala mesni pripravek - začinjen piščančji zrezek Gurman piščančji zrezki z bučnimi semeni proizvajalca Perutnina Ptuj zaradi prisotnosti bakterije salmonela, piše STA.

Za Perutnino Ptuj se je lani vnel boj med ukrajinsko družbo MHP in francoskim perutninarjem LDC. V SIJ so se odločili za Ukrajince, ki so za ptujsko podjetje ponudili več. A Francozi se – vsaj v jeseni lani– še niso predali, protestno pismo so poslali tudi premieru Marjanu Šarcu.

John Rich, takratni neizvršni direktor MHP pa je lani novembra napovedoval, da bodo v Perutnino Ptuj v letošnjem letu vložili 60 milijonov evrov, lahko tudi več. »Intenzivna vlaganja načrtujemo prvih pet let, in sicer v skupni vrednosti četrt milijarde evrov. Posodobili bomo proizvodnjo, saj je treba stroje zamenjati vsaki dve do tri leta, vlagali bomo v dobro embalažo in izdelke. Izboljšali bomo stroškovno učinkovitost Perutnine Ptuj, česar smo se naučili v Ukrajini, kjer ne dobivamo kmetijskih subvencij. Prvi cilj ostaja visoka kakovost perutninskega mesa in izdelkov, da bomo na trgu konkurenčni.«

Bertoncelj: Davčna reforma ta teden na ESS, jeseni v parlament 31
15 ur

Spremembe obdavčitve, ki jih je februarja predstavil minister za finance Andrej Bertoncelj, bodo že v petek predstavljene na ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki ga sestavljajo vlada, delodajalci in sindikati. To je minister povedal na dnevu mojih financ. »Potem mora mesec dni teči javna debata, jeseni pa bi lahko davčno reformo že obravnaval parlament,« je dejal Bertoncelj.

Nova, ugodnejša dohodninska lestvica in višja splošna davčna olajšava ter tudi višja obdavčitev prihodkov od kapitala bi torej začele veljati januarja 2020. Kaj pa obdavčitev regresa? Davčna reforma predvideva, da se do višine povprečne bruto plače (približno 1.700 evrov) ne bi plačevalo nobenih dajatev, da bi torej bruto bil enak netu. »Spremembe bi radi izpeljali tako, da bi ugodnejša obdavčitev veljala že za leto 2019,« je povedal Bertoncelj. »Pričakujemo, da boste delodajalci to izkoristili in svoje zaposlene bolje nagradili,« pravi.

Glede obdavčitve kapitala napoveduje vztrajanje pri cedularni obdavčitvi in poudarja tudi, da bo ostalo 20-letno obdobje imetništva kapitala, po katerem davka ob prodaji ne bi bilo več treba plačati. Na kritike, da vlada z dvigom davkov na kapital ljudem sporoča, da se varčevati ne splača, odgovarja, da je obdavčitev kapitala podobna kot v primerljivih državah in navaja primer Avstrije, kjer da je obdavčitev 27-odstotna. Po sprejemu davčne reforme bo pri nas 30-odstotna. »Vse študije pravijo, da je delo preveč davčno obremenjeno, kapital pa premalo. To smo pri davčnih spremembah upoštevali,« pravi finančni minister.

Kaj pa nepremičninski davek? Tega letos še ne bo, smo pisali pred nedavnim. A je to vseeno nekaj, kar želi Bertoncelj v svojem mandatu rešiti. »Ugriznili bomo v to jabolko in to področje uredili,« napoveduje.

»Ne bi bil pesimist glede krize«

»Slovenija ima solidno gospodarsko rast, rastemo dvakrat tako hitro kot evrsko območje in tudi napovedi so solidne. Ne bi bil pesimist glede krize. Ko sem nastopil mandat, je bil v zraku prevelik optimizem, zdaj pa je v zraku preveč pesimizma,« opaža finančni minister. Kot je razkril Bertoncelj, je spomladanska ocena gospodarske rasti Slovenije za letos popravljena s 3,7 odstotka na 3,4 odstotka.

»Slovenija je v dobri finančni kondiciji. Imamo proračunski presežek. Povprečje evrskega območja beleži primanjkljaj. Smo prva ali druga najbolj uspešna država na evrskem območju po razdolževanju, bližamo se 65 odstotkom, naš cilj je v dveh letih doseči maastrichtski kriterij, dolg v višini do 60 odstotkov BDP. Smo solidni, je pa vedno tudi prostor za izboljšave,« še dodaja Bertoncelj.

Bertoncelj: Davčna reforma ta teden na ESS, jeseni v parlament
Foto: Jure Makovec
Najbolj brani članki danes
15 ur
1. Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali2. Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti3. Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira
Več ▼

1. Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali

2. Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti

3. Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira po slovenskih bankah?

4. Avtomobilski eksoti, ki so pridobili ali izgubili največ vrednosti

5. Najnovejša tehnologija za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje novih hiš

6. Večer: del Gorenja bo jutri obstal, ker nima delov za proizvodnjo. Gorenje: to ni nič novega

7. Ste vedeli, da je tudi podjetje lahko normiranec? Pojasnjujemo pluse in minuse normiranega d. o. o.

8. Banke: dogaja se, kot že dolgo ne

9. Korotansko naselje: zemljišče od otoka Man do podjetja Zemljariča in Ropa?

10. Marku posojilo za 300 kvadratnih metrov hiše odplačujejo študenti!

Kako izkoristiti potencial starejših zaposlenih 1
15 ur
Pokojninska reforma je lahko priložnost, da postanete do starejših prijaznejše podjetje
Na članek...

Delovna aktivnost starejših Slovencev se veča, vlada pa upa, da bo s pokojninsko reformo še bolj spodbudila Slovence k delu tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. A temu se bodo morala prilagoditi tudi podjetja. Vse več se jih zaveda pomembnosti upravljanja starejših na delovnem mestu.

V Sloveniji je bila lani po podatkih OECD zaposlenih že skoraj polovica starejših (od 55 do 64 let). To je precejšnje izboljšanje glede na recimo leto 2016, ko je delala zgolj tretjina Slovencev v tem starostnem razredu.

Bodo s pokojninsko reformo starejši delali dlje?

Ministrstvo za delo sicer načrtuje več ukrepov, da bi spodbudili delo starejših, med drugim skrajšanje obdobja prejemanja denarnih nadomestil (zdaj se pogosto dogaja, da starejši »čakajo« na upokojitev na zavodu za zaposlovanje, saj jim pripada dveletno denarno nadomestilo), še pomembnejši pa je ukrep uvedbe dvojnega statusa upokojencev. Torej, da bodo zaposleni, ko izpolnijo pogoje za upokojitev, a nadaljujejo delo, prva tri leta prejemali polovico pokojnine (in si tako še dodatno zvišujejo pokojnino), od četrtega leta pa bi lahko ob delu prejemali še polno pokojnino.

Ali se bo s temi ukrepi rešila kadrovska suša na trgu dela? Do leta 2060 naj bi se po napovedih Eurostata delež starejših od 64 let v Sloveniji povečal z zdaj skoraj petine prebivalstva na tretjino. Podjetja so pri napovedih zadržana, medtem ko kadrovniki ocenjujejo, da bi ta ukrep deloval, če se bomo celovito ukvarjali s starejšimi zaposlenimi in razbili stereotipe, ki zdaj glede starejših veljajo na trgu dela.

Starejši zaposleni pogosto pozabljena skupina v podjetjih

Slovenski delodajalci se premalo ukvarjajo z zaposlenimi, starejši pa so najbolj pozabljena ciljna skupina zaposlenih, meni Laura Smrekar iz kadrovske družbe Competo. Ugotavlja, da so zaposleni po 41. letu v slovenskih podjetjih pozabljeni kar se tiče vlaganja v njihov razvoj in usposabljanje, stagnirajo, motivacija jim pada. »Čeprav danes od delodajalcev pogosto slišimo, da so zaposleni naše največje bogastvo in dodana vrednost, je čas, da preidemo od besed k dejanjem,« pravi Smrekarjeva.

Kot posamezniki moramo začeti skrbeti zase, razvijati kompetence, se vseživljenjsko učiti in izobraževati, saj nam bo to tudi v prihodnje zagotavljalo zaposljivost, uspešnost in tudi občutek, da smo koristni. »Glede na trende in napovedi v prihodnjih desetih, dvajsetih letih, nas zelo verjetno čaka hitrejša menjava področij dela, poklicev, tudi samega načina dela. Pri tem nam bodo pomagale mehke veščine in interdisciplinarnost,« pravi Smrekarjeva. Opaža, da se veliko kandidatov v štiridesetih počuti, kot bi lovili zadnji vlak, a poudarja, da lahko tudi pri teh letih zamenjamo področje dela, napredujemo, se odločimo za šolanje, stopimo na samostojno podjetniško pot.

Z medijsko kampanjo nad stereotipe

Delodajalci se bodo morali znebiti predsodkov in stereotipov, ki jih imajo do starejših zaposlenih. Ministrica za delo Ksenija Klampfer je v intervjuju za Finance napovedala tudi medijsko kampanjo, s katero bi odpravili stereotipe in opozorili, da starejši delavec ne pomeni togega, zakrnelega delavca, ki je nesposoben, ampak da starejši delavec prinaša znanje, izkušnje, mentorstvo. »Gre za nerazumevanje in nepoznavanje dodane vrednosti posameznika znotraj delovnega okolja v različnih starostnih obdobjih. Starejši zaposleni imajo nekaj, česar mlajši nimajo – modrost, izkušnje, samozavest, široko socialno mrežo, so v najbolj produktivnem obdobju delovnega življenja in imajo čas – otroci so odrasli, lahko se na polno posvetijo karieri,« pravi Smrekarjeva.

Kako postati do starejših prijaznejše podjetje

Na podjetjih je torej, da prilagodijo delovna okolja in postanejo do starejših zaposlenih bolj prijazna. »Zmanjšati je treba delovne obremenitve za starejše zaposlene in jim omogočiti bolj prijazne in prožne možnosti dela,« pojasnjuje Smrekarjeva. Poudarja, da to ni zgolj enkratni projekt, ampak sprememba načina delovanja podjetja. »Prepoznati je treba vse potenciale starejših in jih naprej razvijati, povečati medgeneracijsko sodelovanje znotraj podjetij,« pravi.

Velik izziv vidi tudi na področju srednjega menedžmenta, kako pravilno usposobiti vodje, da bodo znali voditi tudi starejše sodelavce, kar je precej bolj zahtevno in kompleksno.

In kako so podjetja »prijazna« do starejših kandidatov? »Ko kandidata prepoznamo kot najbolj ustreznega, ga vedno priporočimo naprej. Če ima sogovornik morda pomisleke, tudi starostne, zelo jasno agrumentiramo, zakaj stojimo za našo odločitvijo,« pravi Smrekarjeva. Ugotavlja, da pri zaposlovanju še vedno ponekod prihaja do diskriminacije – tako starostne kot tudi spolne. »Nekateri delodajalci bi najraje zaposlili samo mlade talente ali morda samo predstavnike enega spola. Zmotno so prepričani, da so to dejavniki, ki bodo vplivali na (ne)učinkovitost novega člana ekipe in posledično učinkovitost podjetja,« še pravi sogovornica in poudarja, da kakršnakoli diskriminacija ne koristi nikomur.

Med ukrepi za starejše denimo rotacija delovnih mest

Pri upravljanju starejših v podjetjih sicer poteka precej aktivnosti. Razvojni sklad je predlanskim pripravil katalog več kot 60 ukrepov ([bit.ly]), ki lahko delodajalcem pomaga s praktičnimi rešitvami pri upravljanju starejših zaposlenih. Priročnik, ki so ga lanskega novembra posodobili, ponuja rešitve s področja promocije in varovanja zdravja, ergonomije in prilagoditve dela, razvoja kompetenc in usposabljanj, medgeneracijskega povezovanja in zavzetosti.

Med predlaganimi ukrepi je veliko takšnih, ki se lahko hitro vpeljejo v delovni proces katerekoli organizacije, ob tem pa ni potrebnega veliko denarja. Tako denimo predlagajo rotacijo delovnih mest in nalog, saj se s tem zaposlenemu omogočijo dodatna izobraževanja in razvoj kompetenc. Prav tako se zmanjša naveličanost, poveča se produktivnost, razvijajo različni pogledi na delovne naloge. Kot primer dobre prakse navajajo podjetje Domel iz Železnikov, kjer lahko zaposleni rotirajo na dve uri po različnih delovnih nalogah (glede na delovne zmožnosti). S tem izboljšujejo komunikacijo in odnose med zaposlenimi.

Kot primer dobre prakse opozarjajo denimo na preventivni program varnosti in promocije zdravja zaposlenih v Uniorju, kjer izvajajo dva preventivna programa: terapije gibal za najbolj zahtevna delovna mesta in pregled kostno-mišične gostote za ženske, starejše od 52 let. Ugotavljajo, da se je zdravstveni absentizem na področju kostno-mišičnih obolenj zmanjšal, čeprav je preventiva na tem področju vidna šele po desetih letih.

V Petrolu z mentorstvi do prenosa znanja s starejših na mlajše

Energetska družba Petrol je lani prejela priznanje starejšim prijazno podjetje za skrb za osebno rast in razvoj zaposlenih nad 45 let in ukrepe, ki jih izvajajo za starejše zaposlene. V Petrolu imajo za zaposlene vzpostavljen mentorski program, ki je dober način prenosa znanja, veščin, informacij in izkušenj starejših delavcev na mlajše. »Čeprav je mentor ali mentoriranec lahko kdorkoli, ne glede na starost ali delovno mesto, smo želeli s projektom spodbuditi sodelovanje med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi, prenos znanja in opolnomočenje starejših zaposlenih,« pojasnjujejo v Petrolu.

Vse večjo pozornost namenjajo tudi zdravemu življenju, aktivnim odmorom, športnim dogodkom in neformalnim oblikam druženja. »Sodelovali smo v projektu ASI in z različnimi načini izobraževanja podprli strokovno in osebno rast zaposlenih, starejših od 45 let. Redni letni pogovori med vodjo in sodelavcem pa nam dajejo informacije o željah po spremembah na razvojni poti,« pravijo v Petrolu. Poudarjajo, da je način vodenja zagotovo ključen pri motivaciji zaposlenih.

Njihov nasvet podjetjem: sistemi naj bodo transparenti za vse. »Letnica rojstva ne definira vedno, katere ukrepe je treba vpeljati. Razumeti je treba organizacijsko kulturo, vrednote podjetja, spoštovati različnost in najti prave ukrepe, ki bodo poglabljali zaupanje v polno sodelovanje med različnimi generacijami,« še pravijo v Petrolu.

Mercator: pomembno je ohranjanje kompetenc, motivacije in zdravja starejših

Pri trgovcu Mercator imajo več kot polovico zaposlenih starejših od 45 let, zato imajo strategijo upravljanja starejših zaposlenih. »Zavedamo se, da ima ta skupina zaposlenih bogate izkušnje, ki so jih pridobili v letih svojega dela in jih lahko zdaj izkoristijo v mentorskem procesu novim sodelavcem, ki prihajajo,« pravijo v Mercatorju.

Predstavili so dva ukrepa v sklopu te strategije. »Prvi je usmerjen v vse naše starejše sodelavce, ki opravljajo delo voznika oziroma večji del svojega časa preživijo za volanom službenega vozila. Ker je prometa čedalje več, z leti pa se manjšajo psihofizične spretnosti, smo starejšim voznikom omogočili intenzivni tečaj varne vožnje,« pojasnjujejo. Drugi ukrep pa je usmerjen v sodelavce, ki se bližajo upokojitvi. »V sklopu tega ukrepa želimo vzpostaviti prijazen sistem prehoda v tretje življenjsko obdobje, poskrbeti za prenos dragocenih znanj na sodelavce ter pravočasno oblikovanje nasledstev,« pravijo v Mercatorju.

In kaj svetujejo drugim? »Zaposleni po 50. letu redkeje menjajo službo. Torej se moramo delodajalci zavedati, da bomo večino starejših sodelavcev imeli do upokojitve,« pravijo. Kakšen bo njihov doprinos v zadnjem obdobju njihove kariere k uspešnosti podjetja, je precej odvisno od delodajalca in strategij za upravljanje starejših. »Strategije upravljanja starejših bi morale biti usmerjene na tri pomembna področja: ohranjanje njihovih kompetenc za delo, ohranjanje motivacije in skrb za njihovo zdravje,« še pravijo v Mercatorju.

Za zaposlitev starejšega do 11 tisoč evrov subvencije

Vse več starejših pa je tudi na zavodu za zaposlovanje. Trenutno jih je med brezposelnimi okoli 40 odstotkov, zavod pa podjetjem ponuja številne spodbude za zaposlovanje starejših v sklopu aktivne politike zaposlovanja. Tako denimo lahko podjetje za vsaj dveletno zaposlitev starejšega brezposelnega (nad 58 let) pridobi 11 tisoč evrov subvencije (Aktivni do upokojitve), za enoletno zaposlitev starejšega pa do sedem tisoč evrov subvencije (Zaposli.me). Prav prek programa Zaposli.me so lani zaposlili skoraj dva tisoč brezposelnih starejših (50 let in več), nekaj več so jih vključili v program javnih del, približno 1.500 starejših brezposelnih se je zaposlilo prek spodbud za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila, približno 600 starejših brezposelnih pa je bilo vključenih v usposabljanje na delovnem mestu oziroma delovni preizkus.

Kot pravijo na zavodu, uspešna aktivacija starejših brezposelnih zahteva celovit pristop, od oblikovanja različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja do vseživljenjskega učenja, zagotavljanja zdravih delovnih mest, do ozaveščanja o prenosu izkušenj med generacijami, kjer je zelo pomembna vloga samih delodajalcev, ki bodo »morali prepoznati prednosti zaposlovanja starejših delavcev«.

Lani se je po podatkih zavoda zaposlilo približno 11.800 brezposelnih, starejših od 50 let, največ v panogah gradbeništvo (1.843 brezposelnih), proizvodnja (1.404 brezposelnih) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.030 brezposelnih, kamor se uvrščajo med drugim tudi kadrovske agencije. Glede na poklice je bilo največ zaposlitev čistilcev, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, proizvodnih delavcev, tajnikov, prodajalcev in zidarjev.

Kako izkoristiti potencial starejših zaposlenih
Foto: Shutterstock
Siol: Kriminalisti pri Pahorju, Lahovniku in Križaniču v primeru Teš 6 niso odkrili kaznivih dejanj 11
15 ur
Predsedniku republike Borutu Pahorju in nekdanjima ministroma Mateju Lahovniku ter Francu Križaniču se zaradi njihove vloge pri projektu šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) ne bo treba
Več ▼

Predsedniku republike Borutu Pahorju in nekdanjima ministroma Mateju Lahovniku ter Francu Križaniču se zaradi njihove vloge pri projektu šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) ne bo treba zagovarjati pred organi odkrivanja in pregona, poroča spletni portal Siol.

Po slabem letu dni kriminalisti niso našli razlogov za sume, da so pri tem storili kaznivo dejanje opustitve dolžnega nadzorstva oziroma nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij.

Lani jih je policiji in tožilstvu naznanil državni zbor ob obravnavi končnega poročila preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu Teš 6. DZ je na podlagi končnega poročila ugotovil, da so nekdanja ministra za finance in za gospodarstvo, Križanič in Lahovnik, ter nekdanji premier Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo bodisi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oz. javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta. (STA)