Manager
Skupina Mercator v prvem četrtletju z dobičkom
08.05.2018 09:04
Skupina Mercator je v prvem četrtletju 2018 glede na ocenjene podatke poslovanja ustvarila za 25,8 milijona evrov EBITDA, kar je za 36,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, so
Več ▼

Skupina Mercator je v prvem četrtletju 2018 glede na ocenjene podatke poslovanja ustvarila za 25,8 milijona evrov EBITDA, kar je za 36,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, so sporočili prek Seoneta. Izboljšal se je tudi poslovni izid iz poslovanja, ki je v prvem četrtletju 2018 znašal 9,1 milijona evrov, kar predstavlja izboljšanje za 9,3 milijona evrov glede na primerljivo obdobje preteklega leta. Skupina Mercator je v prvem četrtletju 2018 zabeležila tudi 1,3-odstotno rast prihodkov iz prodaje glede na primerljivo obdobje preteklega leta.

5 nasvetov za trgovanje na svetovni borzi (OGLAS)
12 min

Spletno trgovanje na svetovni borzi postaja vse bolj priljubljeno tudi v naši regiji. Ljudje trgujejo na svetovnih borzah, da bi ustvarili dodatni dohodek. Prek spleta lahko trgujejo s ceno valut, nafte in drugega blaga.

Fortrade je za vse, ki bi se radi naučili, kako trgovati na svetovni borzi, pripravil brezplačni priročnik. Primeren je za vse ravni znanja in si ga lahko brezplačno naložite prek spodnje spletne povezave.

Brezplačni priročnik »Kako trgovati na svetovni borzi« prevzemite tukaj.

Kadar trgujete na svetovni borzi, morate biti previdni. Borznoposredniška družba Fortrade svetuje, na kaj morate biti pozorni, preden vložite svoj denar:

1. Nikoli ne vlagajte več denarja, kot ste ga pripravljeni izgubiti

Kot pri vsaki drugi obliki vlaganja tudi vlaganje na svetovni borzi prinaša tveganje. Dokler ne boste popolnoma obvladali trgovanja, ne vlagajte več denarja, kot ste ga pripravljeni izgubiti.

2. Najprej trgujte prek brezplačnega demo računa

Če niste izkušen trgovec, najprej odprite brezplačni demo račun, prek katerega lahko vadite trgovanje v realnem času, po trenutnih cenah in ne tvegate svojega denarja. Šele ko boste obvladali platformo in osnovna pravila trgovanja, začnite trgovati s svojim denarjem.

3. Osredotočite se na trgovanje z največ tremi instrumenti

Trgujete lahko z več kot 300 instrumenti, vključujoč CFD valutnih parov, delnic največjih podjetij, zlata, nafte in drugega blaga. Izberite največ tri instrumente in se osredotočite nanje.

4. Zaščita pred izgubo

Pri vsaki transakciji lahko določite, kolikšen del denarja ste pripravljeni tvegati, če vaša napoved gibanja cen ne bo točna. Ne prezrite te možnosti in jo izkoristite, saj boste tako zaščitili preostali del svojega kapitala, če se cena instrumenta, s katerim trgujete, obrne drugače, kot ste predvidevali.

5. Določite želeni dobiček

Pohlep je eden najpogostejših dejavnikov, zaradi katerega trgovci izgubljajo denar na borzi. Tako kot se lahko zaščitite pred izgubo, imate tudi možnost določitve želenega dobička. Veliko trgovcev upa, da bodo zaslužili še več, zato čakajo in ne opustijo transakcije, kar je ena glavnih napak.

Kako se trguje na svetovni borzi?

Na svetovni borzi lahko trgujete za razliko v ceni (kratica CFD) valutnih parov, delnic največjih svetovnih podjetij Google, Facebook, Microsoft ... in blaga, kot so zlato, srebro, pšenica, kava, koruza in še veliko drugih instrumentov.

Ker trgujete s ceno instumentov, in ne s fizičnim lastništvom, lahko v vsakem trenutku kupite ali prodate instrument, odvisno od vaših predvidevanj.

Primer: trenutna cena delnice Tesle je 350 dolarjev. Pričakujete, da se bo zvišala, na primer zaradi napovedi novega modela 3, ki ga ljudje ocenjujejo pozitivno. Takrat na platformi odpirate nakupno pozicijo, s klikom na KUPI. Če se cena zviša nad 350 dolarjev, ste si zagotovili potencialni dobiček, če cena upade pod 350 dolarjev, imate izgubo.

Če pričakujete, da bo cena upadla pod 350 dolarjev, odpirate prodajno pozicijo, s klikom na PRODAJ. Če se cena zniža pod 350 dolarjev, ste si zagotovili potencialni dobiček, če se zviša nad 350 dolarjev, imate izgubo.

Fortrade je za vse, ki bi se radi naučili, kako se trguje na svetovni borzi, pripravil brezplačni priročnik. Primeren je za vse ravni znanja in ga lahko brezplačno naložite prek spodnje spletne povezave.

Brezplačni priročnik »Kako trgovati na svetovni borzi« prevzemite tukaj.

CFD so kompleksni instrumenti z visoko ravnijo tveganja, zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD, in ali si lahko privoščite tako tveganje izgube denarja. Lahko izgubite ves denar, no, ne več, kot ga imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, in poiščite neodvisen nasvet. To gradivo ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti ne za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede točnosti ali popolnosti teh podatkov ni nobenega zagotovila, zato vsaka oseba, ki se ravna v skladu z njimi, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

5 nasvetov za trgovanje na svetovni borzi
MSRP zavarovalne pogodbe (po novem) (OGLAS)
16 min
01.01.2021 bo predvidoma začel veljati MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.
Na članek...

MSRP 17 je logična nadgradnja »vmesnega« MRRP 4 standarda, kot trenutno veljavni MSRP 4 imenuje IASB. Ključni razlog za nov standard je tudi v tem, da je MSRP 4 dopuščal široko paleto različnih računovodskih usmeritev prepoznavanja zavarovalnih pogodb, ki so sicer bile usklajene z lokalno zakonodajo države, kjer je zavarovalnica poslovala, vendar pa širša npr. regijska primerjava poslovanja zavarovalnic zaradi tega ni bila mogoča.

Ključna sprememba, ki jo uvaja MSRP 17 je ta, da se pobrana zavarovalna premija ne bo več takoj v celoti zrcalila v poslovnem izidu zavarovalnice, temveč si bo morala zavarovalnica za pobrano premijo pripoznati Obveznost za preostalo kritje, ki jo bo postopoma, skozi obdobje trajanja zavarovalne pogodbe, tudi preko pogodbeno-storitvene marže in prilagoditev za tveganje prenašala v poslovni izid zavarovalnice. MSRP 17 tudi ne pozna več zavarovalno – tehničnih rezervacij, uvaja pa obveznost za nastale škode, kjer bodo pripoznane vse obveznosti zavarovalnice za nastale škode do dneva poročanja. Termina sicer pokrivata podobno vsebino, med njima pa prihaja do pomembne razlike pri diskontiranju obveznosti – MSRP 17 namreč zahteva diskontiranje vseh obveznosti za škode, kjer bo plačilo škode kasneje kot v dvanajstih mesecih.

MSRP 17 navaja tri pristope merjenja zavarovalnih pogodb in sicer:

  • Pristop štirih gradnikov - osnovni model vrednotenja po MSRP 17 in ki je sestavljen iz štirih elementov (gradnikov): pogodbeni denarni tokovi, diskontiranje, prilagoditev za tveganje in pogodbeno storitvena marža.
  • Premijsko alokacijski pristop – model namenjen predvsem premoženjskim zavarovanjem in kjer je zavarovalno kritje krajše od enega leta.
  • Pristop prilagodljivega zaslužka – pristop namenjen prepoznavanju zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo na dobičku.

Zavarovalnica bo morala na novo določiti tudi skupine zavarovalnih pogodb, ki jih bo lahko vrednotila skupaj. MSRP 17 določa tri skupine zavarovalnih pogodb in sicer skupina pogodb, ki so nedonosne že ob pripoznanju, skupina zavarovalnih pogodb, za katere je malo verjetno, da bodo postale nedonosne in skupina vseh drugih zavarovalnih pogodb. Pomembno bo na združevanje pogodb v skupine zavarovalnih pogodb vplivalo tudi določilo MSRP 17, ki določa, da zavarovalnica ne sme združevati v isto skupino zavarovalne pogodbe tistih pogodb, kjer je datum sklenitve več kot 12 mesecev narazen.

Damjan Ahčin, FCCA, KPMG Slovenija, d.o.o. in Martin Skube, mag. posl. Ved, KPMG Slovenija, d.o.o.

MSRP zavarovalne pogodbe (po novem)
Paketi presenečenj iz sveta financ
2 uri

Pred časom sem sinu podarila škatlo pralinejev. Najprej je izbral tiste, ki so bili po njegovem mnenju na videz najbolj okusni. Po petih minutah so ostali trije temni izobčenci. Sin se je namrdnil, češ da mu niso všeč. Ti čokoladni reveži so potem kar nekaj časa čakali, da jih je nekdo zmazal. »Življenje je kot škatla čokoladnih bombonov, nikoli ne veš, kaj boš dobil,« pravi legendarni citat Foresta Gumpa, glavnega junaka in posebneža istoimenskega filma. In še kako res je to.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Imate radi takšne pakete presenečenj? Meni niso ravno pri srcu, ne pri bombonjerah, še manj pa v svetu financ. Pri paketnih produktih je namreč vedno prostor za motoviljenje. Še sveži so spomini na naložbena življenjska zavarovanja, ko so zavarovalnice zapakirale zavarovanje za smrt in naložbo za prihodnost v en produkt, ne da bi stranki povedale, koliko kaj stane. Šele zakon jih je prisilil k transparentnosti stroškov. Paketna je denimo tudi ponudba nezgodnih zavarovanj za mlade, ki jih zdaj veselo ponujajo ob začetku šole. Vključujejo vse živo – kritje za invalidnost, za smrt in cel kup nadomestil, ki so draga kot žafran. Najpomembnejše pa je kritje za 100-odstotno invalidnost. Vsakič, ko pišemo o tem, se spomnim na prijatelja Luko, ki je pri 27 letih s skokom na glavo v bazen postal tetraplegik. Za prilagoditev življenja je potreboval 115 tisočakov in ti stroški še kar rastejo. Pomembno je, da ima otrok kakovostno nezgodno zavarovanje, saj je pred njim še 50, 60 ali 70 let življenja. Zato smo že drugo leto zapored poiskali najboljše šolsko zavarovanje pri nas, in to med paketi z najvišjimi kritji za invalidnost. Tudi cenovno so razmeroma sprejemljivi. Stanejo kavico ali dve na mesec.

Paketni val je zajel tudi bančni svet. Trinajst bank od 15 je sestavilo 63 različnih paketov. Nekatere te celo prednostno ponujajo novim strankam, češ da so ugodnejši in ponujajo bolj pregleden strošek bančnega poslovanja. Trend zaračunavanja posameznih bančnih storitev je v zatonu, pravijo. Nekatere storitve je namreč lažje prodati v paketu kot ločeno. Banke pa tako »prišparajo« tudi pri stroških trženja. Zanimivo pa je, da naštevajo, kaj vse je v paketu zastonj – vodenje računa, dvigi na bankomatih, plačevanje položnic ... Zastonj kosil ni! Paketi pa tudi niso brezplačni. Stanejo od evra do nekaj desetakov na mesec.

Letos paketne ponudbe bank še nismo vključili v izbor najugodnejša banka, ki ga že 10 let objavljamo septembra, saj večina komitentov še vedno plačuje bančne storitve ločeno. Številni paketa niti ne želijo, saj vključuje storitve, ki jih ne potrebujejo. Vsekakor je smiselno preveriti, kaj uporabljate in koliko vas to stane, ter strošek primerjati z najprimernejšim paketom. To sem storila tudi sama in ugotovila, da mi paket prinese cent prihranka, pa še to ne vsak mesec. Je pa res, da sem komitentka banke, ki je letos postala najugodnejša banka desetletja.

Pogosto tudi slišimo, da lahko res veliko prihranimo z digitalnimi bankami. Številni Slovenci se hvalijo, da z recimo nemško banko N26 nimajo niti centa stroška. Je pa res, da prek te še ne moremo opravljati vseh bančnih storitev kot lahko z domačimi bankami – denimo varčevati, dobiti posojila ali limita. Zato številni Slovenci še vedno potrebujemo vsaj eno banko, ki deluje pri nas. Katera je najugodnejša za to, kar vi potrebujete, preverite v septembrski številki Mojih financ.

Marja Milič je urednica revije Moje finance.

Revijo odslej lahko berete tudi preko mobilne aplikacije Moje finance. Naložite si jo zdaj!

Paketi presenečenj iz sveta financ
Naslovne zgodbe Financ
4 ure
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Bil je že čas, električni audi e-tron Nemčijo vrača na vrh avtoindustrije 7
4 ure
Prvi povsem električni audi e-tron obljublja velik napredek v razvoju, poleg zmogljivega motorja in baterije ponuja prestižno izkušnjo, kopico uporabnih rešitev in razumno ceno pod 80 tisoč evrov.
Na članek...

Včeraj smo bili na razkritju novega audija e-tron. V marsičem prelomnega avtomobila, ki ne le odpira novo obdobje pri tej nemški znamki, ampak končno vrača nemško avtoindustrijo na vodilno mesto. Tja, kjer je bila dolga desetletja pri klasični tehniki. V obdobju prodora elektromobilnosti pa je nekako ostala v ozadju.

Težko bi rekli, ali je kriv Dieselgate ali kaj drugega. A Nemci so zadnja leta prepočasi sledili trendom elektromobilnosti. V premijskem delu trga jih je prehitela ameriška Tesla, v ljudskem pa Nissan in Renault. Del zamude gre pripisati preudarnosti kar vseh nemških proizvajalcev, še najbolj pa Volkswagna in Audija, ki sta v posamezne razrede vstopala pozno, a sta takrat naredila vse, kot je treba, in se v hipu zavihtela na vrh prodajnih lestvic.

E-tron bo prihajal s tekočih trakov tovarne v Belgiji, dnevno bo izdelala 200 vozil. Evropska cena zanj še ni znana, naj pa ne bi presegla 80 tisoč evrov. Na ameriškem trgu je Audi cenovno politiko zastavil kar ambiciozno. Osnovni model, sicer opremljen že z usnjenimi sedeži, LED-žarometi in še čim, stane 75.800 dolarjev. Tudi najbolje opremljeni model pa manj kot 90 tisočakov. Na trge, tudi našega, bo zapeljal prihodnje leto.

Zakaj je premiero doživel v Kaliforniji, pa je jasno iz več razlogov. Audi je na ameriškem trgu šele četrta blagovna znamka prestižnih vozil, z lansko prodajo 226 tisoč vozil zaostaja za Mercedes-Benzom, BMW in Lexusom. Še leta 2011 pa je bila prodaja pod sto tisoč vozili. Drugi razlog je velikost ameriškega trga in hitra rast prodaje električnih vozil.

Tretji vsekakor domači teren Tesle Motors, četrti razširjenost polnilnic Electrify America, ki omogoča polnjenje na vsakih 120 milj – prvim 999 kupcem bo Audi podaril tisoč kilovatnih ur elektrike na polnilnicah sistema, četrti pa je najbrž dvig ugleda, ki si ga je skupina Volkswagen umazala pred nekaj leti.

In Audi je glede na obljube in vtise ob razkritju novega e-trona dobro pripravljen na izziv. Dejstvo je, da je elektrificirani nemec ta hip najbolj dodelan električni avto na trgu, saj ponuja sodobno gradnjo karoserije iz aluminija in jekel visoke trdnosti. Na 4,9 metra dolžine, 1,93 metra širine in 1,62 metra višine ponuja nove razvojne dosežke, obenem pa ponuja vse tisto, česar smo vajeni v klasičnih audijih.

Torej praktičnost in prostornost, pet sedežev v kabini, 600-litrski prtljažnik v zadku in 60-litrskega v prednjem delu. Že znano digitalizirano vozniško okolje z 10,1- in 8,6-palčnima zaslonoma na dotik, majhno ročico menjalnika, ki je namenjena tudi opori za dlan ob drsanju po zaslonih. Audijevo arhitekturo armaturne plošče dopolnjuje nekaj novih, ostrih linij, dobra izdelava, prestižen občutek in zanimiva novost. Zaslona v skrajnih kotih prednjega dela kabine, ki prikazujeta sliko zunanjih kamer.

Nadomeščata klasična (za doplačilo) zunanja ogledala in pripomoreta tudi k boljši aerodinamiki. Podvozje je, tudi zaradi aerodinamike, samodejno nastavljivo po višini – ko zapeljete z asfalta, se dvigne za 3,5 centimetra, ročno še za dodatnih 1,5 centimetra – sicer pa se višina spreminja do 7,6 centimetra.

Pogon je štirikolesni quattro, ob tem je pri običajni vožnji večji del pogona speljan na zadnjo premo. Ob potrebi elektronika razmerje spreminja. Polnjenje baterije pa lahko poteka na levi ali desni strani, pokrov, ki odpira vtičnico, se ob pritisku na gumb samodejno spusti navzdol.

Audi je šel z e-tronom do konca, ni izdelal le električnega avta, ker pač to velevajo trendi, ampak je izdelal električni avto z vsem tistim, kar zahtevni kupci pričakujejo. Ne vemo, ali je to uspelo tudi mercedesu EQC, predstavljen je bil pred dobrim tednom, a tesli modelu S in X vsekakor ni.

In še najpomembnejši sklop, pogon in baterija. Zagotovo so najbolj zanimive številke, povezane z motorjem, baterijami in polnjenjem. Litij-ionske baterije so jedro avtomobila, vgrajeno v njegovo dno. V aluminijasto ohišje dolžine kar 2,28 metra je spravljenih 36 tekočinsko hlajenih modulov s skupno zmogljivostjo 95 kilovatnih ur. Sklop tehta kar 699 kilogramov (okoli 150 več kot pri tesli model S ali X), kar je tudi eden od razlogov, da Audi v dno ni vgradil še zmogljivejših baterij.

Doseg med polnjenji bo več kot 400 kilometrov po realnejšem ciklu WLTP, kar naj bi zadoščalo za precej brezskrbno vožnjo med polnjenji. Na hitri polnilnici bo sklop sicer mogoče napolniti v pol ure (do 80 odstotkov zmogljivosti). Na domači polnilnici bo hitrost 11 kilovatov, ob doplačilu celo 22 kilovatov, kar pomeni slabih pet ur za povsem polno baterijo. Pomemben za doseg je tudi sistem rekuperacije energije, ki bo po besedah Audijevih inženirjev pripomogel tudi k tretjino večjemu dosegu.

Rekuperacijo je mogoče v treh stopnjah določati prek uhljev za volanom. Pri najbolj intenzivni rekuperaciji e-tron omogoča vožnjo brez pedala zavore, le s plinom, saj je zavorni pojemek ob spuščenem plinu tako močan.

E-tron ima dva električna motorja, ki zmoreta vsak po 150 kilovatov in skupaj tvorita pogon z zmogljivostjo 265 kilovatov oziroma 360 kilovatov oziroma kar 300 kilovatov oziroma 408 konjskih moči ob začasnem »boost« načinu. Do stotice e-tron skoči v le 5,7 sekunde, največja hitrost je 200 kilometrov na uro.

Bil je že čas, električni audi e-tron Nemčijo vrača na vrh avtoindustrije
Najbolj brani članki danes
4 ure
1. Zakaj Slovenci svoja luksuzna vozila registrirajo na Slovaškem?2. Kupejevsko-karavanska kia, ki vabi z oblinami in prostornostjo3. Alta Invest prodana BKS, Alta Skladi do konca tedna Triglavu4.
Več ▼

1. Zakaj Slovenci svoja luksuzna vozila registrirajo na Slovaškem?

2. Kupejevsko-karavanska kia, ki vabi z oblinami in prostornostjo

3. Alta Invest prodana BKS, Alta Skladi do konca tedna Triglavu

4. Aleš Šabeder, UKCL: Stroški materiala so nižji. Poročilo o poslovanju: Stroški so višji

5. V javnem sektorju v dobrih štirih letih plače višje za desetino

6. Turbokapitalistični davki

7. Pregled naložb: kam letijo milijoni za nove logistične centre

8. Avto je naš kralj: Slovenija na repu lestvice pri uporabi javnega prevoza

9. (Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ...

10. DSU ne bo kupil hišnikove pisarne za 186 tisočakov. Kaj, če pride v last zasebnika?

Karikatura dneva
5 ur

Karikatura se navezuje na komentar: Roboti proti ljudem – je res tako hudo?

Karikatura dneva
Izšel je brezplačni bilten za marketingarje in prodajnike
5 ur
Zdaj, ko je oblikovanje vlade dokončno za nami, se lahko lotimo področja, ki se ga vlade praviloma izogibajo oziroma ga ne razumejo » usmerjenosti k uporabniku in uporabniški izkušnji, kar sta
Več ▼

Zdaj, ko je oblikovanje vlade dokončno za nami, se lahko lotimo področja, ki se ga vlade praviloma izogibajo oziroma ga ne razumejo » usmerjenosti k uporabniku in uporabniški izkušnji, kar sta dve sestavini, ki sta ključni za design thinking = dizajnersko razmišljanje = oblikovalsko razmišljanje.

Je oblikovalsko razmišljanje primerno tudi za marketing in prodajo? Absolutno! Več pa v nadaljevanju...

Marketingarji in prodajniki!

9. oktobra ste vabljena na jubilejno 10. konferenco Prodaja in marketing na policah. Sam se najbolj veselim predavanj z naslovoma Kako percepcija potrošnikov vpliva na marketinške aktivnosti (praktične izkušnje) in Razrešimo 5 najpogostejših dilem digitalnega marketinga v FMCG.

Oglejte si celoten program »

Naročite se na brezplačni bilten »

Izšel je brezplačni bilten za marketingarje in prodajnike
Kdo je delal mnenje, da je za Telekom koristna poravnava s T-2 za 50 milijonov evrov 2
5 ur

Nadzorniki Telekoma Slovenije bodo po neuradnih informacijah v petek že tretjič zasedali na temo poravnave v tožbi T-2 zoper pretežno državnega telekomunikacijskega operaterja zaradi zlorabe konkurence. Telekom ima na mizi dve mnenji o primerni višini poravnave. Neuradno gre za poravnavo v višini dobrih 50 milijonov evrov, kar je višje, kolikor je Telekom pri poravnavah šel doslej.

Višjo cenitev oziroma strokovno mnenje, ki ocenjuje, da je primerna poravnava 50 milijonov evrov – po neuradnih informacijah so jo v Telekomu naročili naknadno – je neuradno izdelal Simon Čadež z ljubljanske ekonomske fakultete. Telekom informacij ne komentira. Simona Čadeža smo želeli priklicati, vendar je odložil telefon, ko smo mu postavili prvo vprašanje.

Naj še enkrat opozorimo: strokovna mnenja niso sveta. Strokovna mnenja so le izhodišče za pogajanja, koliko bi bila za obe strani pametna in primerna poravnava. Končni sporazum je odvisen od kakovosti, kompetenc in uspešnosti pogajalcev. Strokovna mnenja tudi niso eskulpacija za nadzorni svet in upravo družbe, da sklene dogovor. Odgovornost za slab ali dober dogovor torej ne nosi pisec mnenj ali cenitev, temveč nadzorniki in uprava.

Kdo je Simon Čadež?

Simon Čadež je redni profesor, tudi predstojnik Inštituta za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Sodeluje z Društvom malih delničarjev, na njihovi spletni strani denimo piše: »Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter predsednik komisije za vodenje postopka prodaje kapitalskih naložb v Družbi za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.«

Obravnavan na etični komisiji EF – Čadež je že delal za Senico

Čadež je bil v sporu z EF. Obravnavala ga je etična komisija fakultete, ki je odločila, da ni ravnal neetično. Zakaj je šlo? V enem izmed sporov je sodnica izdelavo neodvisnega mnenja naložila EF. Fakulteta je nalogo zaupala Aljoši Valentinčiču in Branku Koržetu. Mnenje je bilo posredovano sodišču.

In zdaj sledi zaplet. Informacije so neuradne. Na eni izmed naslednjih obravnav se je pojavil odvetnik ene izmed strank, to je bil odvetnik iz pisarne Mira Senice, in priložil še eno mnenje EF, ki ga je izdelal Simon Čadež. EF je tako nastopila z dvema mnenjema, enim »neodvisnim« in enim, ki ga je prinesla ena izmed strank. Še sodišče se je čudilo. Čadež je pristal pred etično komisijo.

Dekanja EF Metka Tekavčič nam je povedala, da primera ne more komentirati.

Zdaj Čadež dela za Telekom, na nasprotni strani pa je spet Senica za T-2 – Čadež naredi mnenje z visoko poravnavo

Po naših neuradnih informacijah so v Telekomu prvo mnenje naročili v družbi NorthGrant Petra Groznika. Njihov razpon koristne poravnave je bil za Telekom ugodnejši. Informacij ne Groznik ne Telekom ne komentirata.

Tako zgolj domnevamo, da prvi predlagani znesek ni bil sprejemljiv za T-2, zato so na Telekomu naročili novo mnenje. Zakaj so ga naročili ravno pri Čadežu, ki je že delal za Senico, zakaj so izbrali ravno strokovnjaka, ki je zaradi preteklega dela za Senico bil celo pred etično komisijo EF, ki sicer ni ugotovila neetičnosti, lahko samo ugibamo. Verjamemo pa, da bi na Telekomu lahko presodili, da bo takšna izbira lahko pomenila dodatna reputacijska tveganja. Je pa res, da je odločitev o izbiri, kdo bo pisal mnenja in svetoval, spet na organih Telekoma. In ne na Čadežu ali kakšnem drugem piscu mnenj.

Še enkrat, če bo sklenjena poravnava med T-2 in Telekomom za več kot 50 milijonov evrov, bo to ena najvišjih poravnav, relativno gledano precej višja poravnava od dozdajšnjih. Kot izhaja iz letnega poročila, je tožbeni zahtevek T-2 znašal 129 milijonov evrov, kar pomeni, da so privolili v poravnavo v višini približno 40 odstotkov tožbenega zneska. To je precej več kot v preteklosti, ko so se praviloma poravnali za 10 do 15 odstotkov tožbenega zneska.

Kdo je delal mnenje, da je za Telekom koristna poravnava s T-2 za 50 milijonov evrov
Ali naj nova vlada naredi Slovenijo (še) bolj egalitarno? 4
5 ur

Med razpravami ob nastajanju zdajšnje vlade se mi je večkrat zazdelo, da se je naša državica prestavila na drug konec sveta. V letih poprej se je ob tovrstnih priložnostih govorilo o tem, kje bomo po koncu takrat začetega mandata glede na sosede – bomo kaj bližje Avstriji ali vsaj Italiji ali pa nas bo po desni dohitela in prehitela Madžarska? Nepopravljivi optimisti so nas videli vstopati na nemško-francoski vlak, kronični pesimisti pa so zgroženo prerokovali našo metamorfozo v drugo Grčijo.

Tokrat, na 13. dan septembra ob sestavljanju 13. vlade, pa se je vse vrtelo okoli primerjav z deželo devet tisoč kilometrov stran. »Nova vlada bo iz nas naredila novo Venezuelo!« je svarila opozicija. »Da bo ta vlada ustvarila Venezuelo? Nikoli in nikdar!« je odgovarjal novi premier.

Narediti iz Slovenije drugo Venezuelo je vsekakor, tudi če bi se kdo zelo trudil, (še) mnogo težje kot narediti iz Slovenije drugo Grčijo; ker je Slovenija članica EU, je pri zadolževanju in proračunskem primanjkljaju omejena z določili pakta za stabilnost in rast, ker je članica evrskega območja, pa tudi ne more tiskati denarja. Če že, nas lahko nova vlada v smer Venezuele popelje kvečjemu z vidika okrepitve centralnoplanskega prerazporejanja premoženja, kar je z načrti koalicijskega sporazuma, da bo dodatno obdavčila prihodke premožnejših (14. stran) in zvišala minimalno plačo (10. stran), že tudi orisala kot enega svojih ciljev. Ker je Eurostat ravno te dni osvežil kazalnike dohodkovne razslojenosti in neenakosti s podatki za leto 2017, pa je to priložnost za prikaz, kje je Slovenija po teh kazalnikih v primerjavi s tistimi državami, s katerimi jo je najsmiselneje primerjati – s sočlanicami evrskega območja in celotne EU.

Poglejmo najprej razvrstitev držav EU po kazalniku S80/S20, ki odseva razslojenost plač, saj pomeni razmerje med povprečno neto plačo zgornje in spodnje petine (kvintila) zaposlenih prebivalcev; to razvrstitev prikazuje prvi grafikon (pri državah, kjer podatek za leto 2017 še ni objavljen, je pripisana zvezdica in prikazan podatek za leto 2016; kazalnika S80/S20 ne gre enačiti s kazalnikom P80/P20 – razmerjem med spodnjo mejo najvišje petine in zgornjo mejo najnižje petine vseh plač, ki ima seveda nekaj nižjo vrednost).

Vidimo, da ima Slovenija po tem kazalniku med evrskimi državami najmanj razslojene neto plače, med vsemi državami EU pa si prvo mesto deli s Češko; tako pri nas kot tam je med poglavitnimi vzroki izrazito progresivna obdavčitev plač, pri nas pa tudi izrazito visoko razmerje med minimalno in povprečno plačo. Tako pri naših neposrednih sosedah kot pri tistih državah, ki nam jih odločevalci najpogosteje navajajo kot naše vzornice, pa naj sta to Nemčija in Francija ali pa skandinavske države, je razhajanje med najboljšimi in najslabšimi neto plačami večje. Če pogledamo še časovni trend, postane ta ugotovitev le še bolj kategorična, saj se količnik S80/S20 pri nas v zadnjih letih še dodatno znižuje: s 3,7 v letu 2014 na 3,6 v letih 2015 in 2016 in lani na 3,4.

Poglejmo zdaj še razvrstitev po Ginijevem količniku, ki odseva neenakost celotne porazdelitve plač in ima vrednost med nič (toliko bi znašal, če bi vsi zaposleni v državi prejemali enako plačo) in ena (če bi vso maso plač v državi prejemal en zaposleni, vsi drugi pa bi delali zastonj); ta razvrstitev je prikazana v drugem grafikonu.

Po tem kazalniku neenakosti je Slovenija torej še izraziteje najbolj egalitarna v celotni EU, poglavitni vzrok pa je spet progresivnost obdavčitve plač. In tudi po tem kazalniku časovni trend ne kaže približevanja našim sosedam in/ali vzornicam, temveč dodatno oddaljevanje, saj je tudi Ginijev količnik pri nas v zadnjih letih še dodatno upadal: z 0,250 v letu 2014 na 0,245 v letu 2015, 0,244 v letu 2016 in lani na 0,237.

Da se na svetovni ravni, pa tudi na razvitem zahodu, dohodkovna in premoženjska neenakost že tri desetletja vztrajno povečujeta, je iz statističnih podatkov jasno, v zadnjih letih pa je bilo objavljenih več odmevnih analiz, ki so opozarjale, da je šel ta trend predaleč. Avgusta 2013 je obsežne podatke in razmislek v tej smeri objavil Thomas Piketty v knjigi Kapital v 21. stoletju, aprila 2014 mu je plaho pritrdil Mednarodni denarni sklad v študiji Prerazporejanje, neenakost in rast, maja 2015 pa precej kategoričneje OECD v knjigi V skupni godlji: Zakaj je manjša neenakost koristna za vse. Če povzamem le osrednji sklep OECD: že od leta 1985 povečevanje dohodkovne neenakosti negativno vpliva tudi na BDP razvitega sveta, ki je zdaj za 4,7 odstotka manjši, kot če bi neenakost odtlej ostala nespremenjena. To seveda ne pomeni slavospeva prerazporejanju in uravnilovki, temveč predvsem spoznanje, da je v mnogih razvitih državah stopnja neenakosti že presegla ravni, ki pri zaposlenih z nižjimi dohodki še delujejo kot motivacija za zavzetost s ciljem napredovanja, ter da tako velika neenakost dolgoročno škoduje tudi gospodarstvu kot celoti.

Osrednji argumenti teh študij, ki sem jih podrobneje povzel že pred tremi leti, se niso spremenili, so pa odtlej postali znani široki javnosti in zato pridobili precej pomembnosti v političnih razpravah. Zato so jim lani in letos prilagodili marsikateri volilni program in koalicijski sporazum – letos poleti očitno tudi tistega nove slovenske vlade. Toda ta je pri sledenju načelu »Glej globalno, deluj lokalno!« spregledala oziroma preslišala poudarek z začetka prejšnjega odstavka: neenakost se v povprečju res povečuje tako na globalni ravni kot na razvitem zahodu, a le v povprečju, Slovenija pa je drobcen košček celote, ki je tako daleč od tega povprečja, kot se le da!

Kdor ne verjame, naj še enkrat pogleda današnja grafikona.

Ali naj nova vlada naredi Slovenijo (še) bolj egalitarno?
Roboti proti ljudem – je res tako hudo?
6 ur
Novih tehnologij se je dobro zavedati, a pretiran strah pred njimi je odveč
Na članek...

V zadnjih letih se kar vrstijo poročila različnih analitskih hiš o tem, koliko služb nam bodo požrli roboti. Na drugi strani pa je precej malo poročil o tem, koliko novih delovnih mest nastaja. Delovnih mest, ki si jih pred leti še predstavljali nismo. Pa to niso samo ekstremi, kot je direktor za srečo zaposlenih.

Slovenija skupaj s Slovaško sodi med države z največjim deležem delovnih mest, ki jim grozi avtomatizacija, je pred meseci v raziskavi o avtomatizaciji, uporabi veščin in usposabljanju ugotavljala OECD. Roboti naj bi v Sloveniji prevzeli kar četrtino delovnih mest. Najbolj naj bi bila ogrožena rutinska delovna mesta, kjer dela nekvalificirana ali nizko kvalificirana delovna sila, ki je plačana minimalno. V raziskavi OECD omenjajo denimo pripravljavce hrane, čistilce, rudarje, gradbince, proizvodne delavce. Najmanj pa lahko avtomatizacija skrbi terciarno izobražene, strokovnjake, menedžerje, zdravstveno osebje, učitelje ...

Roboti v resnici niso nič kaj zelo novega, ogromno podjetij jih že zdaj uporablja v proizvodnih procesih, o njih na Financah veliko pišemo v okviru dveh projektov, Tovarna leta in Posel 2030. »Dejstvo je, da roboti in stroji vedno odžirajo službe. Vse od industrijske revolucije,« je na lanski Poslovni konferenci Portorož povedal Matthias Horx, ki ga opisujejo kot najvplivnejšega futurista v nemško govorečem svetu.

To seveda drži, večina procesov, ki so postali avtomatizirani, je nekomu odnesla službo. A nastala so nova delovna mesta, Horx je ob tem izjavil: »Stavim, da bo čez deset let več služb, več poklicev, več plačanega dela kot kdaj prej. In vsi se bodo še naprej grozno bali robotov. Imeli bomo manj računovodij in več terapevtov, ki zdravijo strah in osrečujejo ljudi. Imeli bomo manj ljudi v mehaniziranem kmetijstvu in več biokmetij in biorestavracij.«

Na strah pred roboti je mogoče pogledati tudi drugače: slovenska podjetja drugo za drugim tarnajo, da ne morejo dobiti delavcev. Uradno imamo v Sloveniji (podatki za avgust) okoli 75 tisoč brezposelnih. Kaj natančno se skriva v tej številki, denimo koliko je takih, ki zadnje dve leti pred upokojitvijo preživijo na zavodu za zaposlovanje, ne vem. Najenostavnejši razlagi, da podjetja ob takšnem bazenu brezposelnih ne morejo do novih delavcev, sta dve. Prvič, če podjetja ne morejo najti delavcev, resnične brezposelnosti skoraj več ni. In drugič, seveda je možno tudi, da se ponudba (ponujena plača) in povpraševanje ne srečata, da se namesto povprečne plače bolj splača prejemati socialno pomoč in uživati preostale ugodnosti, ki pridejo zraven (denimo cena vrtca), a nekako si mislim, da to ne more biti zelo množičen pojav.

Bi nam torej v takšnih razmerah prišli prav roboti, ki bi zapolnili kadrovsko vrzel? Za večino podjetij za zdaj še težko. Ni težava le razvoj in dostopnost tehnologij, težava je povsem ekonomske narave. »Nakup robotov postane ekonomsko upravičen, ko cena delovne sile v skladišču oziroma trgovini doseže 26 tisoč evrov na leto – pri nas je zdaj cena okoli 18 tisoč evrov na leto,« je v članku o robotskem polnjenju polic zapisala kolegica Nataša Koražija.

Novih tehnologij se je dobro zavedati, a pretiran strah pred njimi je odveč.

Roboti proti ljudem – je res tako hudo?
Kako zmagati v dobi robotizacije služb
6 ur
Pet pogojev za uspešen prehod v nove oblike služb – od skupnih pristopov do zakonodajnih podlag
Na članek...

Stroji in algoritmi bodo v prihodnjih letih opravljali več tekočega dela kot ljudje, ugotavlja World Economic Forum (WEF) v svojem poročilu o prihodnosti služb. A to ne pomeni, da bomo ljudje ostali brez služb. Robotizacija naj bi prinesla nove službe. Natančneje, ustvarila bo neto 58 milijonov novih delovnih mest.

»Dejstvo je, da roboti in stroji vedno odžirajo službe. Vse od industrijske revolucije. Ampak nastanejo novi trgi, nove storitve z novimi zahtevami, ponudbami in novim ustvarjanjem vrednosti.« Tako je lani pred Poslovno konferenco Portorož razlagal nemški futurist Matthias Horx in ob tem dodal, da strah pred roboti tudi v prihodnje ne bo izginil, a tudi službe ne. »Stavim, da bo čez deset let več služb, več poklicev, več plačanega dela kot kdajkoli prej. In vsi se bodo še naprej grozno bali robotov.«

Nove veščine in nove oblike dela

Nova razporeditev dela med ljudmi in roboti bi lahko odnesla okoli 75 milijonov služb, ugotavlja WEF. A po drugi strani bo ravno zaradi novega razvoja delovnih mest ustvarjenih okoli 133 milijonov služb. Skratka, delovnih mest ne bo manj, temveč 58 milijonov več.

Se pa zaradi vseh teh sprememb utegne zgoditi sprememba v oblikah dela. Tako raziskava ugotavlja, da več kot polovica anketiranih podjetij pričakuje, da bodo do leta 2022 zmanjšali število zaposlenih za polni delovni čas. A po drugi strani bo več podjetij uporabljalo prožnejše oblike dela in pogodbene delavce, ki bodo delali le za točno določen projekt.

Bodo pa seveda spremembe v delu zahtevale nova znanja in veščine. Tako se bo več kot polovica zaposlenih v prihodnjih štirih letih morala priučiti novih veščin, tudi zaradi vse večje vloge tehnologije na delovnih mestih. A, kot opozarja WEF, je to le del znanj, ki jih bodo delavci morali imeti leta 2022. Tudi znanja, kot so kreativnost, samoiniciativnost, kritično razmišljanje, sposobnost pogajanja, prožnost. Težo bosta pridobili čustvena inteligenca in vodenje.

Višja dodana vrednost, a manjša varnost delovnih mest

"Tehnološki razvoj gre naprej, hkrati pa so razmere v svetu vse bolj nestabilne. Tako se bo dodana vrednost delovnih mest z industrijskim razvojem do leta 2022 povečevala, hkrati pa se bo stalnost zaposlitev in njihova varnost močno zmanjševala," napoveduje Tilen Prah iz kadrovske družbe Kariera in dodaja, da je treba biti pripravljen na spremembe. Tehnološki napredek in njegovo spremljanje mora biti glavno in panog, ki ne bi bile pripravljene na te spremembe, je malo. "Tudi komunalna podjetja razvijajo digitalno poslovanje. Programi skupaj z vozniki razvijajo modele najučinkovitejših poti voženj komunalnih vozil, pametni zabojniki za smeti sporočajo svoje stanje centralam, ki nato naprej ekipam na terenu sporočajo podatke, pomembne za odvoz in ločevanje ... Kaj šele v drugih, tehnološko naprednejših dejavnostih."

Realnost pa, tako Prah, ni le tehnološki napredek, ampak tudi to, da se morajo podjetja v iskanju preživetja nenehno prilagajati, tako pri obsegu kot tudi pri vsebini. "Zaposleni, ki niso pripravljeni sprejeti te realnosti, bodo težko našli delo."

5 pogojev za uspešen prehod v novo ero služb

V prihodnjih letih bo zaradi novih delovnih mest in oblik dela nujno prilagajanje. WEF zato predstavlja pet pogojev za dobro prihodnost služb.

  1. Skupen pristop k upravljanju transformacij delovnih mest: uporaba tehnologije je raznolika med panogami, denimo v zdravstvu ima po raziskavi WEF več kot 70 odstotkov vprašanih podjetij namen vnesti nosljivo tehnologijo v prihodnjih petih letih. Na drugi strani pa je na področju infrastrukture takih podjetij manj kot četrtina. A kljub tem razlikam je dober sodelujoč pristop k uvajanju razlik. Denimo v Italiji so avtomobilska podjetja (Ferrari, Maserati, Lamborghini in Dallara) ob zmanjševanju števila delovnih mest stopila skupaj in s pomočjo kadrovnikov priučila svoje delavce novih veščin, da so lahko delali tudi na drugih delovnih mestih znotraj avtomobilske industrije. To je, tako raziskava, dober pristop že zato, ker je preusmerjanje zaposlenih v nove veščine lahko predrago za posamezno podjetje, za konzorcij podjetij pa ne.
  2. Podjetja morajo definirati svoje strategije sodelovanja ljudi s stroji: nekatere veščine bodo bolj zaželene, druge manj. Podjetja bodo zato morala najti rešitev, kako bodo lahko združila človeški kapital s stroji in avtomatizacijo. Tu bodo morali s strategijo aktivno sodelovati kadrovniki v podjetjih.
  3. Države morajo najti moderen pristop k trgu dela: 58 odstotkov veščin, potrebnih za delo, bo ostalo nespremenjenih do leta 2022. Tako bo potrebnih veliko novih veščin. Beli ovratniki (uradniki, storitveni delavci …), ki bodo ostali na svojem mestu, bodo po podatkih WEF potrebovali v povprečju 101 dan učenja novih veščin, tisti, ki bodo morali menjati svoj položaj, pa seveda dlje. Tam do dve leti in več za bolje plačano delovno mesto, saj naj bi 70 odstotkov teh zaposlenih svojo prihodnost moralo najti v drugi panogi. Zaradi teh sprememb bodo, tako WEF, aktivno vlogo morale odigrati vlade: nova politika do spletnega dela, izboljšava zaposlitvenih centrov …
  4. Nov pristop do ustvarjanja služb v četrti industrijski revoluciji: med službami, ki bodo najbolj iskane v bližnji prihodnosti, so podatkovni analitiki in znanstveniki, specialisti za umetno inteligenco in strojno učenje, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tudi specialisti za družbena omrežja. A ostajajo tudi službe s »človeškim dotikom«, kot so tržniki, prodajniki, pomoč uporabnikom, vodenje inoviranja … Vlade bodo zato morale postaviti naložbeni in podjetniški okvir, ki bo sistemsko nagovarjal ustvarjanje takih služb.
  5. Sodelovanje izobraževanja in gospodarstva pri definiranju in ocenjevanju veščin: šolstvo danes velikokrat mladih ne nauči praktičnih veščin, ki so potrebne za delo, ugotavlja WEF. A tudi, ko šolstvo mlade priuči potrebnih veščin, se delo spreminja s tako hitrostjo, da diploma ni dovolj za desetletno kariero. Zato sta nujna sodelovanje in komunikacija med deležniki na trgu dela. V Sloveniji smo lani spet uvedli vajeništvo, ki pa naj bi razmah doživelo letos. Predvsem strokovne šole vse bolj vključujejo podjetja pri oblikovanju učnih načrtov, da bi mlade čim bolj pripravili na trg dela, da bodo ob končanem šolanju takoj pripravljeni za delo.

Iz prakse: kako robotsko in človeško delovno silo združujejo slovenska podjetja

Robotizacija v slovenskih proizvodnih podjetjih ni nič novega. V Domelovi tovarni, ki smo jo predstavili v okviru izbora Tovarna leta, imajo denimo pet montažnih linij za sesalne enote, avtomatizirane in robotizirane so tri montažne linije, na dveh je delo v veliki meri ročno. Robotskih celic imajo v Domelu več kot 30, v proizvodnji pa uporabljajo tudi približno sto robotskih rok, še vedno pa imajo 1.300 zaposlenih.

»Z vsakim novim modelom se raven avtomatizacije tovarne zviša. Dodatno bomo tako imeli 150 novih robotskih celic, že zdaj pa smo jih imeli okoli 550. Po novem bomo denimo prednje in zadnje steklo na avtomobilu nameščali z robotom, kot prvi v Renaultu pa uvajamo tudi robotsko lakiranje notranjosti karoserije avtomobila. Ta inovativni postopek smo skupaj s partnerjem razvili v Revozu. Robotizacijo uvajamo zaradi večje učinkovitosti procesov in boljše kakovosti zlasti na ergonomsko zahtevnih delovnih mestih,« je pred časom razlagal Kaan Ozkan, predsednik uprave Revoza. In tudi tu ne gre za nadomeščanje ljudi z roboti, temveč za povečevanje učinkovitosti. V Revozu (kljub vsem robotom) še vedno dela 3.500 zaposlenih v treh izmenah.

Marko Cedilnik, ki vodi logistiko v Mercatorju, ocenjuje, da se bodo roboti v Sloveniji po trgovinah in skladiščih razširili v prihodnjem desetletju. Zdaj je cena delovne sile okoli 18 tisoč evrov, ekonomika nakupa robota, ki bi nadomestil človeka, bi se izšla pri ceni 25 tisoč evrov. Zadeve pa niso tako preproste, ker roboti pogosto ne nadomeščajo ljudi, temveč gre za polavtomatske sisteme, kjer roboti predvsem pomagajo ljudem. Hitrost robotizacije bo po oceni Cedilnika odvisna od dejavnosti sindikatov, od višine minimalne plače, od omejitve pri težkem ponavljajočem se fizičnem delu, od davčnih spodbud zaradi vpeljevanja avtomatizacije in od vizije ter ciljev lastnika. In ko bodo v skladiščih zavladali roboti, bodo tam še vedno ljudje – najpomembnejši pa bodo mehatroniki.

Robotizira se tudi Pošta Slovenije. Te dni so naročili prvega robota. Gre za robota japonskega proizvajalca Yaskawa, ki bo za začetek zlagal pakete nenaslovljene pošte – to so oglasni katalogi – na palete. V Pošti tudi pravijo, da vidijo veliko drugih priložnosti za uporabo robotov v notranji logistiki. Tudi v tem primeru pa glavni motiv za pilotni projekt ni nadomestiti človeka, temveč izboljšati pogoje dela zaposlenim.

Kako zmagati v dobi robotizacije služb
Miro Senica, zmagovalec leta 2018 5
6 ur
Znanemu ljubljanskemu odvetniku, investitorju, pa tudi obdolžencu, so odmrznili premoženje, umaknili dokaze iz obtožnega spisa, pa tudi biznis mu gre, kot že dolgo ne: obeta si provizijo od predvidene poravnave med T-2 in Telekomom
Na članek...

Pozabite novega predsednika vlade Marjana Šarca ali pa po našem mnenju dejansko zmagovalko sestavljanja nove vlade Alenko Bratušek. Pozabite (ne)opozicijsko Levico – pravi zmagovalec letošnjega leta je po naši oceni odvetnik Miro Senica. In to kljub temu, da se proti temu še nadaljujeta dva kazenska postopka zaradi pranja denarja, oba povezana s primerom Delamaris.

Peti april 2013 za enega najbolj znanih in vplivnih slovenskih odvetnikov Mira Senico ni bil dober dan – kriminalisti so pri njem od zgodnjih jutranjih ur izvajali hišne preiskave v zvezi s sumi pranja denarja pri prodaji lastniškega deleža v eni od večjih primorskih gospodarskih družb, Delamarisu (več o tem v okvirju). Odvetnik Senica je bil med preiskavo tudi pridržan, konec dneva je bil iz pridržanja izpuščen. Tožilstvo je na del njegovega premoženja, nepremičnine, vpisalo tudi začasno prepoved prodaje in obremenitve.

Že nekaj mesecev po preiskavah, julija 2013, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vloži kazensko ovadbo zoper Senico in več drugih oseb, med temi tudi tedanjo šefinjo Vegrada Hildo Tovšak, ki pozneje, oktobra 2015, kaznivo dejanje pranja denarja in zlorabo položaja prizna in se s tožilstvom pogodi o trajanju zaporne kazni.

Dve Seničevi letošnji sodni zmagi – še dve fronti odprti

Zoper Senico in druge osumljene je sicer januarja 2014 pred celjskim okrožnim sodiščem začeta sodna preiskava, julija 2015 pa je vložena obtožnica in Senici podaljšana prepoved razpolaganja s premoženjem. Na predobravnavnem naroku marca 2017 Senica krivde ne prizna. Celjsko višje sodišče pa konec marca 2018 potrdi odločitev okrožne sodnice, da se iz spisa umaknejo vsi dokazi, pridobljeni v hišnih preiskavah na domu in v pisarni odvetnika Mira Senice. Julija 2018, piše Siol, je potekel tudi maksimalni triletni rok za začasno zavarovanje premoženja – Senica pa zmaga drugič letos, spet lahko razpolaga s svojim premoženjem.

Izjema je, izhaja iz poslovnega registra pri AJPES, Seničev lastniški delež in delež v lasti njegove partnerice Katarine Kresal v odvetniški pisarni. Na tem ima do 16. novembra 2018 prepoved razpolaganja s premoženjem še vedno vpisano mariborsko okrožno sodišče, ki je konec marca letos zavrnilo pritožbe Senice in preostalih v zvezi z zavarovanjem premoženja.

Ampak pozor! Ustavno sodišče je konec julija letos odločilo, da je del Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora neustaven. Neustavna je uporaba zakona v zadevah, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, to je 29. novembra 2011. Koprska policija pa nam je julija 2011 potrdila, da preverja, ali obstaja sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj pri gradnji turistične kmetije Bužekijan.

Kot rečeno, zoper Senico se v Celju in Mariboru nadaljujeta oba kazenska postopka, njegov zastopnik je odvetnik Stojan Zdolšek. Drugi kazenski postopek je tudi vezan na Delamaris, natančneje na razkosanje tedanje družbe za predelavo rib. Tožilstvo je Senici in drugim osumljenim očitalo zlorabo položaja in pranje denarja pri prenosu dejavnosti in opreme z Delamarisa na Pivka Perutninarstvo. Z domnevno spornimi poslovnimi potezami naj bi Delamaris oškodovali za dva milijona evrov. Zadeva je bila s koprskega sodišča pozneje prenesena na mariborsko okrožno sodišče.

Seničeve letošnje poslovne zmage

Spomladi letos je med vodstvom Hranilnice Lon ter blokom manjšinskih lastnikov, na čelu katerega je Sergej Racman, potekala vojna za prevlado. Maja je vodstvo Lona, predsednik uprave je Jaka Vadnjal, zmagalo – 16 odstotkov dokapitalizacijskih delnic je vpisala Odvetniška pisarna Mira Senice. "Odvetnik sem, nič vam ne bom povedal," nam je odgovarjal Senica na vsa vprašanja, Delo je pozneje poročalo, da je delnice vpisal za irski sklad Kylin Prime Fund. Ta je po naših neuradnih informacijah v lasti Kitajca Kaia Daia, ki se je sicer že dolgo časa v Sloveniji zanimal za nakup kakšne od bank ali hranilnic – zanima ga bančna licenca za Evropsko unijo, smo izvedeli.

Dokapitalizacijski posel na Lonu je bil sicer vreden okoli dva milijona evrov, a cilj je prevzem hranilnice, ki je že v postopku preoblikovanja v banko. Bančna licenca za EU pa je za Kitajce vredna precej več – temu pa naj bi sledila tudi nagrada za zastopnika. Kolikšno nagrado je Senica dobil, nismo izvedeli.

Siol je pisal še, da naj bi uprava Lona v istem času vpisa dokapitalizacijskih delnic za Kylin Prime Fund Senici in njegovi partnerici Katarini Kresal, nekdanji notranji ministrici, odobrila skoraj pol milijona evrov dolgoročnega posojila.

Poravnava T-2 s Telekomom, zaslužek za odvetnika T-2 Senico

Zdaj pa k njegovi večji poslovni zmagi. Miro Senica je že od vsega začetka, leta 2007, tudi odvetnik telekomunikacijske družbe T-2, ki odtlej toži Telekom Slovenije zaradi (takrat še domnevne) zlorabe konkurence. Medtem ko so se drugi tožniki s Telekomom poravnali že pred leti, je T-2 vztrajal pri 129,5-milijonskem zahtevku in letos dočakal sodbo upravnega sodišča, ki je potrdilo večino ugotovitev varuha konkurence iz leta 2015, da je Telekom lupil svoje in tuje kupce. Dočakal je tudi, da je vrhovno sodišče ugodilo T-2 v reviziji. T-2 ima zdaj veliko večje možnosti za uspešnost tožbe, zrasla pa je tudi obojestranska želja po poravnavi. Nadzorniki Telekoma o tem odločajo že od prejšnjega četrtka, v ponedeljek so sejo nadaljevali, pa še niso odločili, po neuradnih informacijah bodo nadaljevali v petek.

Predlog poravnave Telekoma s T-2 po neuradnih informacijah presega 50 milijonov evrov, kar je skoraj 20 milijonov več od rezervacij za vse tožbe, vložene zoper Telekom (več v povezanih člankih).

Poravnava med Telekomom in T-2 pa bi bil zelo dober posel tudi za Senico. Kolikšno nagrado mu bo v primeru poravnave izplačal T-2, nam v družbi niso želeli povedati, Senica, kot rečeno, ni odgovoril. Običajno, pravijo viri iz vrst odvetnikov, nagrade znašajo med tri in največ dovoljenimi 15 odstotki, neuradni viri trdijo, da ima Senica dogovorjeno nagrado 10 odstotkov poravnave. Če bo torej poravnava znašala dobrih 50 milijonov evrov, bi nagrada znašala dobrih pet milijonov evrov. Podrobnosti poravnave niso znane, neuradni viri govorijo, da bo le del v denarju, večji del pa v storitvah in terjatve. Od česa ima provizijo Senica, od celotne vrednosti poravnave ali le od dela, nismo ugotovili.

Senica je sicer pred leti veljal za odvetnika, ki je imel velike posle in tudi neredko pavšale v precej državnih družbah. Več o tem smo pisali leta 2013 v članku Kako polne roke dela ima Miro Senica.

Zdolšek zastopa Senico v kazenskih zadevah, Zdolšek zastopa Telekom, Senica zastopa T-2: T-2 in Telekom pa se bosta poravnala

Opozorimo še na eno povezavo med odvetniki Telekoma in T-2. Mira Senico v njegovih kazenskih zadevah zastopa odvetnik Stojan Zdolšek. Če sta tu na isti strani, sta v sporu T-2 vs Telekom na nasprotnih bregovih. Stojan Zdolšek namreč zastopa Telekom. Miro Senica zastopa interese T-2. T-2 in Telekom pa sta blizu poravnavi.

Najvišja poravnava doslej

Še enkrat povejmo: če se Telekom s T-2 poravna za 50 milijonov evrov, bo ta v primerjavi z drugimi že prej sklenjenimi poravnavami najboljša za nasprotno stran.

Kot izhaja iz letnega poročila, je tožbeni zahtevek T-2 znašal 129 milijonov evrov, kar pomeni, da so privolili v poravnavo v višini približno 40 odstotkov tožbenega zneska. To je precej več kot v preteklosti, ko so se praviloma poravnali za 10 do 15 odstotkov tožbenega zneska.

Leta 2009 se je Telekom z mariborskim Amisom, ki mu je očital zlorabo »prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih in govornih storitev«, poravnal v višini dobrih sedem milijonov evrov za tožbo v znesku nekaj manj kot 57 milijonov evrov. V poslovnem letu 2015 je stekla poravnava s Simobilom, ki je največjega slovenskega operaterja po neuradnih informacijah zaradi domnevnega dumpinga s paketom Itak Džabest tožil za približno 200 milijonov evrov. Poravnali so se za 30 milijonov evrov. Tudi Telemach (prevzemnik Tušmobila) je Telekom tožil zaradi paketa Itak Džabest, in sicer v višini 87,4 milijona evrov. Kot sklepamo na podlagi poslovnih poročil, so se poravnali v višini nekaj več kot 10 milijonov evrov.

Miro Senica, zmagovalec leta 2018
Misterij konca Cofound.it – kdo bo poplačan in kdo ne 1
6 ur

Odgovarjamo na nekaj vprašanj, ki se v javnosti porajajo o zaprtju Cofound.it, kripto start-upa, ki je želel razviti alternativo financiranju podjetij s tveganim kapitalom. To jim ni uspelo, po lastnih navedbah zato, ker se je kripto ekosistem razvil v nekaj nasprotnega od tega, kar so pričakovali, zato trgovino zapirajo in imetnikom kriptožetonov CFI vračajo sredstva družbe.

Likvidacijo sredstev vodi Ervin Uršič, nekdaj eden od vodilnih v Iconomiju, družbi, ki upravlja istoimensko platformo za trgovanje s kriptosredstvi. Cofound.it na novinarska vprašanja ne odgovarja, zato poskušamo na vprašanja odgovoriti z informacijami, ki so na voljo ali smo jih dobili od ljudi, seznanjenih z zadevo.

Koliko "denarja" bo vrnjenega?

Cofound.it naj bi imel za 14,4 milijona dolarjev sredstev in 351 tisoč dolarjev obveznosti. Ali so v to vključena tudi osnovna sredstva družbe (oprema), ni jasno. Osnovna sredstva bo Uršič prodal in zbrani denar vključil v »likvidacijsko maso«.

Kako se bodo vračali žetoni?

Do tega petka naj bi Cofound.it objavil naslov, na katerega bodo imetniki žetonov CFI lahko poslali svoje žetone in v zameno dobili ustrezno količino kriptovalute ether. Obstaja 500 milijonov žetonov CFI, v obtoku jih je 325 milijonov. Če zanemarimo stvarno premoženje Cofound.it in njegove terjatve in če bi bil vsak poplačan, bi imetniki za žeton dobili 4,3 dolarskega centa. Zadnja cena, ki smo jo pogledali v torek popoldne na kriptoborzi HitBTC, je bila približno 3,5 dolarskega centa. To je za 60 odstotkov več kot v začetku septembra.

A cena je še vedno več kot 90 odstotkov nižja kot na vrhu in tudi precej nižja od 12 dolarskih centov, kot je bila cena v predprodaji žetonov.

Kateri žetoni bodo poplačani

V zadnjih dnevih je bilo na spletu veliko debat o tem, kateri žetoni bodo poplačani. Namreč, pri vsakem projektu javne prodaje kriptožetonov se del žetonov ustvari za potrebe ekipe, za nagrajevanje svetovalcev in podobno. Pri Cofound.it pa so bila ta razmerja precej drugačna kot pri mnogih drugih projektih. V predprodaji je bilo vlagateljem prodanih le 25 odstotkov kriptožetonov CFI, kar je mnogo manj kot pri drugih slovenskih ICO-projektih. Drugih 75 odstotkov je bilo razdeljenih drugače: 10 odstotkov je dobil Iconomi, 20 odstotkov Cashila, 25 odstotkov je bilo rezerviranih za Cofound.it, 20 odstotkov pa za ekipo in svetovalce.

Uršič bo po naših informacijah poskusil zapleniti čim več žetonov, rezerviranih za ekipo, svetovalce in prihodnjo uporabo. Ti naj bi bili uničeni brez poplačila. A tisti, ki so bili že izplačani, bodo zdaj zelo verjetno tudi poplačani. Prakse na tem področju tako rekoč ni in tudi nad postopkom likvidacije ne bedi noben regulator ali sodišče.

Zagotovo bodo poplačani tudi žetoni, ki so bili izdani Iconomiju in za nakup Cashile, teh je 10 in 20 odstotkov vse izdaje, torej celo več, kot jih je bilo prodanih v množični prodaji.

Zakaj so torej lastniki Iconomija in Cofound.it dobili toliko žetonov? Kot je pred prodajo zapisal Jan Isaković, je Cofound.it nastal na Iconomiju in je v bistvu spin-off tega projekta, zato je bil po mnenju ustanoviteljev (poleg Jana Isakovića še Daniel Zakrisson in Zenel Batagelj) upravičen do desetine žetonov. Cashilo pa so, prav tako po navedbah Isakovića, kupili zaradi programske opreme in znanja.

Tako Iconomi kot Cashilo sta ustanovila Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Cashila je lani junija sicer ugasnila. Zaposleni, ki niso bili v vodstvu, po naših informacijah niso dobivali žetonov CFI. Sprva so bili plačani v kriptovaluti ether, ki je je imel Cofound.it na pretek, a so se že po nekaj mesecih redno zaposlili na družbi Cofound.it One, ustanovljeni v Sloveniji. Ta družba se je pred nedavnim preimenovala v M92 in zamenjala lastnika.

Nekateri se sprašujejo, ali je prav, da so bili žetoni razdeljeni tako, mnogi so zaradi tega tudi razjarjeni, a dejstvo je, da je bila takšna razdelitev znana že pred množično prodajo.

Zakaj Cofound.it sploh vrača sredstva?

Precej zanimivo vprašanje je, kakšna bo praksa pri drugih kriptoprojektih, ki bodo propadli. Mnogi iz kriptoskupnosti, tudi eden najbolj vidnih, Damian Merlak, ustanovitelj kriptomenjalnice Bitstamp, napovedujejo, da bo 99 odstotkov teh projektov propadlo.

Glede na to, da kriptožetoni niso regulirani, imetniki niso upravičeni do ničesar. V nasprotju z delnicami kriptožetoni nimajo niti lastniških niti glasovalnih pravic, torej o prihodnosti posamezne družbe sploh ne morejo odločati. Za vračilo sredstev so se odločili tudi v projektu Xaurum Gamma, ko jim ni uspelo zgraditi luksuznega letovišča na Krku, in ga obljubljajo do konca leta.

Cofound.it bi lahko 14 milijonov dolarjev v nekaj letih tudi zapravil in projekt ugasnil šele, ko bi zmanjkalo denarja. Na drugi strani bi bilo projekt veliko bolj smiselno ugasniti junija, ko se je družba delila na tri dele in so se začele kazati prve težave. Takrat so bile vrednosti kriptovalut (sploh ethra) precej višje in bi bilo tudi poplačilo imetnikom žetonov večje.

Misterij konca Cofound.it – kdo bo poplačan in kdo ne
Mladina: Ali Levica prekinja sodelovanje s Šarčevo vlado? 21
7 ur
Koordinator Levice Luka Mesec naj bi svet stranke obvestil, da sporazuma o sodelovanju s Šarčevo vlado zaradi imenovanja Damirja Črnčeca za državnega sekretarja ne bodo podpisali, poroča
Več ▼

Koordinator Levice Luka Mesec naj bi svet stranke obvestil, da sporazuma o sodelovanju s Šarčevo vlado zaradi imenovanja Damirja Črnčeca za državnega sekretarja ne bodo podpisali, poroča Mladina. Po poročanju Mladine, ki se sklicuje na svoje vire, je koordinator Levice Luka Mesec v interni razpravi s svetom stranke, poudaril, da je Šarca poklical in mu dejal, da v danih okoliščinah podpisa ne more biti in da pred morebitnim podpisom zahtevajo pogovor. Predlagal naj bi mu ta petek, 21. septembra, ko se Šarec vrne iz obiska pri Svetu Evropske unije. Levica je zaradi nastalih razmer, še piše Mladina, prav tako protestno preklicala oba sestanka s peterico vladnih strank, ki bi se morala zgoditi ta teden, eden danes zjutraj in drugi v četrtek.

Levica je pred glasovanjem o vladi Marjana Šarca sporazum o sodelovanju s petimi vladnimi strankami le parafirala, ne podpisala, so v Levici potrdili za MMC in dodali, da se bodo uradno odzvali jutri.

Mladina: Ali Levica prekinja sodelovanje s Šarčevo vlado?
Kitajska odgovarja ZDA s carinami na 60 milijard dolarjev ameriškega izvoza
7 ur
Peking je sporočil, da bo kot povračilo za nove carine ZDA na kitajski izvoz sam uvedel od pet- do 10-odstotne carine na ameriško blago, izvoženo na Kitajsko, v vrednosti 60 milijard dolarjev.
Več ▼

Peking je sporočil, da bo kot povračilo za nove carine ZDA na kitajski izvoz sam uvedel od pet- do 10-odstotne carine na ameriško blago, izvoženo na Kitajsko, v vrednosti 60 milijard dolarjev. Carine na okoli 5.200 ameriških proizvodov bodo začele veljati v ponedeljek.

"Če bodo ZDA vztrajale pri dodatnem zviševanju carin, se bo Kitajska odzvala z isto mero," je še sporočilo kitajsko finančno ministrstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na 200 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskega blaga. Če do konca leta ne bo dogovora o rešitvi odprtega trgovinskega spora med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, bodo carine porasle na 25 odstotkov.

Doslej sta ZDA in Kitajska izmenično ena drugi naprtili visoke carine na blago v vrednosti 50 milijard dolarjev. Tokrat pa se je Kitajska odzvala s precej nižjim zneskom od ameriškega, kar je posledica dejstva, da je lani iz ZDA uvozila "le" za 130 milijard dolarjev blaga in ji torej počasi zmanjkuje nabojev. (STA)

Sibil Svilan: Najti moramo skrite šampione in jim pomagati, da postanejo nišni zmagovalci 3
7 ur

Zakaj je nemško gospodarstvo uspešnejše od francoskega? »Ker imajo Nemci 2.500 podjetij, ki so zmagovalci v svojih nišah, Francozi pa takih podjetij nimajo oziroma jih imajo bistveno manj. Naša naloga je, da v Sloveniji najdemo skrite šampione in jim pomagamo, da postanejo nišni zmagovalci,« je v uvodu 5. Konference slovenskih izvoznikov povedal Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke.

Na svetovnih trgih se dogajajo velike spremembe. Prebuja se ekonomski nacionalizem, prosta trgovina je pod vprašajem, neposredne naložbe se zmanjšujejo. »Slovenski izvoz pomeni 0,18 odstotka izvoza v svetovnem gospodarstvu, za Nemce, ki so naš najpomembnejši tuji trg, pomeni 0,5 odstotka celotnega uvoza. Smo tako rekoč statistična napaka, a za Slovenijo je izvoz usodno pomemben. Povečati je treba njegovo robustnost. Ni nam uspelo ustvariti velikih podjetij, zdaj je še Gorenje kitajsko. Zato se moramo usmeriti na srednja in mala podjetja ter med njimi najti skrite šampinone in jim pomagati, da postanejo nišni zmagovalci. Vsi skupaj se moramo povezovati, samo tako lahko v tem hudem konkurenčnem boju zmagamo,« meni Sibil Svilan.

Osrednji govornik konference Nicklas Bergman, priznani tehnološki investitor in futurist, je navzoče popeljal v tehnološko prihodnost. »Treba je razumeti tehnologijo, ki je na voljo, in ves čas slediti trendom,» je sporočil udeležencem. Roboti, genetika, vesolje, pametne naprave, okoljevarstvo, spreminjanje človeškega telesa, mobilnost, urbanizacija, veriženje podatkovnih blokov in umetna inteligenca je deset trenutno najpomembnejših trendov v razvoju.

Na vprašanje, ali ima Tesline delnice, pa je odgovoril, da ne in da se v primeru Tesle kažejo prednosti starih podjetij. »Narediti avto z dobičkom ni lahko in tu se kažejo prednosti, ki jih imajo stara podjetja z že vzpostavljenimi učinkovitimi tehnologijami, dobaviteljskimi in prodajnimi mrežami,« je povedal Nicklas Bergman.

»Slovenija je dobro pozicionirana za to, da postane prvak izvoznikov,« je povedal Alessandro Pontoglio, član uprave UniCredit Bank, in poudaril pomen človeškega kapitala, ki ga Slovenija premore. Ključni se mu zdijo še naložbe in izobraževanje. Pri naložbah še vedno zaostajamo, čemur se čudi glede na to, da podjetja delajo s polnimi zmogljivostmi.

Magna ima v Evropi več kot 160 proizvodnih obratov, med njimi obrat v Hočah. »Zgradili smo ga, ker v Gradcu nismo imeli več prostora za širjenje,« je povedal Wolfgang Zitz, podpredsednik področja celotne proizvodnje vozil Magne Steyr, ki je za prestižne nemške avtomobilske znamke proizvedla že več kot 3,3 milijona vozil. Lakirnica v Hočah bo začela delati v začetku leta 2019. Poleg lakirnice v prihodnosti načrtujejo tudi sestavljalnico vozil, ker ni smiselno, da je lakirnica ločena od sestavljalnice. Kar zadeva vstop slovenskih dobaviteljev v Magno, pa je Wolfgang Zitz povedal, da jim dobavitelje načeloma izbirajo lastniki znamk, za katere izdelujejo avtomobile, torej Mercedes, BMW in drugi.

»Prihodnost je samo izvoz. Se pa zavedamo, da trenutne razmere niso trajne. Potem ko smo spomladi odprli novo tovarno, smo zdaj naložbe bistveno skrčili,« je povedal Iztok Stanonik, predsednik uprave Polycoma Škofja Loka, in dodal, da je treba imeti v poslu pravo mero optimizma in pesimizma. Težave imajo z nizko kvalificirano silo in ne toliko z visoko kvalificirano, kar je tudi rezultat tega, da veliko štipendirajo.

»V času rasti je zelo težko najti kader. Zdaj ga iščemo na Hrvaškem in v Srbiji, pa tudi na Dunaju,« je povedal Jernej Zupančič, direktor Cleangrada. Njihov cilj je dogovor o razvoju novih izdelkov oziroma proizvodnih linij z vsaj dvema velikima farmacevtoma, kar bi lahko družbo v prihodnjih treh do štirih letih povečalo za dvakrat. Realno prihodnje leto računajo na 20-odstotno rast, če bo poslovno okolje ostalo stabilno, kar pričakujejo. Jernej Zupančič, ki posluje v Evropi, je povedal, da je pri nas težko dobiti kader za izvoz, saj je nekaterim težava že iti na letalo.

»Spremljamo, kaj se dogaja na trgu, in pametno investiramo,« je povedal Alen Veren, direktor prodaje in marketinga v Livarju, kjer prihodnje leto računajo na desetodsotno rast. »Rast je težavna, vendar imamo dolgoročne dogovore z dobavitelji in kupci in to je za nas ključno,« je še pojasnil.

»Naša dejavnost je malo drugačna in prav med krizo smo najbolj rasli,« je svojo izkušnjo opisal Boštjan Jerončič, direktor Incoma, in se pošalil, da se v slabih časih radi tolažimo s sladoledom. Pohvali pa se je s tem, da imajo dovolj naročil, da si lahko trge izbirajo. To je mogoče doseči, če se s ponudbo razlikuješ od drugih. S strateškimi partnerji so prav tako kot preostali povezani dolgoročno. To, poleg štipendiranja novega kadra, jim tudi pomaga pri načrtovanju poslovanja.

Serifa Jäger, direktorica skupine Bisnode Dun & Bradstreet, je predstavila vlogo podatkov v novem globalnem okolju na političnem in trgovinskem področju.

»Prva recesija v Sloveniji je bila vezana na izvoz, druga, ki je specifična za Slovenijo, pa ne in ravno ta je slovenskemu razvoju gospodarstva vzela deset let,« posebnost slovenskega gospodarstva opisuje Damjan Kozamernik, glavni ekonomist in direktor oddelka za razvoj produktov, raziskave in strategijo pri SID banki.

Zato je Kolektor Etra zmagovalka slovenskega izvoza

Tomaž Kmecl in Peter Novak, generalni in komercialni direktor Kolektorja Etra, sta na konferenci prejela nagrado zmagovalec slovenskega izvoza. »Kolektor Etra nas je poleg izvoznih dosežkov prepričal s tem, da raste trikrat hitreje kot trg. Tega ne dosega na račun pridobivanja poslov z nizkimi cenami, ampak z vstopom v višje cenovne razrede, ki jih obvladujejo multinacionalke. Ob tem hkrati povečuje svojo dobičkonosnost. Na tujih trgih nastopa z lastno blagovno znamko, ki jo gradijo tehnično dovršeni energetski transformatorji, v razvoju katerih uporablja tudi umetno inteligenco. Kolektor Etra 90 odstotkov prihodkov ustvari v tujini, od tega več kot polovico na zahtevnih trgih Skandinavije. Odlikujejo jo stabilni finančni kazalniki poslovanja: 15-odstotna letna rast prodaje v zadnjih petih letih, nadpovprečna dobičkonosnost in ambiciozni načrt za prihodnost,« je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Sibil Svilan: Najti moramo skrite šampione in jim pomagati, da postanejo nišni zmagovalci
Oživele špekulacije: če Unitedu ne bo dovoljeno, da kupi POP tv, v vrsti že stojijo Kitajci
7 ur

Potem ko je AVK izdal odločbo, da mora United prodati športne programe iz sheme Sport Klub, ker je bil nakup v nasprotju s pravili konkurence, so se okrepile sicer že stare govorice, da če AVK Unitedu ne dovoli prevzema Pro Plusa oziroma bolj po ljudsko POP tv, za nakup te družbe oziroma poslov že obstaja drug investitor: Kitajci.

O tej možnosti je sicer že lani pisal Večer . Šlo naj bi za kitajsko energetsko in naložbeno skupino CEFC. CEFC naj bi se zanimal za nakup CME, ki združuje televizijske hiše v šestih evropskih državah, v Bolgariji, Slovaški, Češki, Romuniji, Hrvaški in Sloveniji. Že tedaj je bilo znano, da se za slovenski del (medijska hiša Pro Plus) in hrvaški del (Nova TV) družbe CME že poteguje skupina United Group (Telemach, Sport klub ...), ki je v lasti ameriškega sklada KKR.

Letos poleti so se razmerja sicer še malo bolj zapletla, Wall Street Journal je namreč poročal, da KKR razmišlja, da bi se umaknil iz United Group. United Group ima v Sloveniji že Telemach, imel je tudi že športne programe, ki se jih mora zdaj z zadnjo odločbo AVK znebiti, torej programe Sport Klub, v Sloveniji pa najbolj razburja dejstvo, da je United povezan s še enim velikim srbskim vlagateljem Draganom Šolakom.

Tudi kitajskega energetskega giganta CEFC sicer pretresajo škandali in novice o korupciji, podkupovanju, preiskavah, CEFC očitke sicer zanika.

Kitajski vlagatelji so posebej po nakupu Gorenja ne le za slovenske politike in državo, temveč tudi za čisto navadne ljudi, delavce, tako imenovane modre ovratnike, postali resničnost. V reportaži iz Velenja ljudje nič kaj radi ne govorijo o novih lastnikih. O vseh naložbah in sodelovanju Slovenije in Kitajske pri velikem kitajskem infrastrukturnem in političnem projektu En pas, ena cesta pa je v Dnevniku na dan skupščine delničarjev Gorenja po prevzemu Kitajcev Slovence s tradicionalnim pismom obvestil kitajski veleposlanik. Nacionalna televizija Slovenije pa nam je na isti dan predvajala poglobljen in poučen dokumentarec o Konfuciju ter pomenu in dosegu njegove filozofije.

Oživele špekulacije: če Unitedu ne bo dovoljeno, da kupi POP tv, v vrsti že stojijo Kitajci
Ne spreglejte teh dražb v oktobru! Naprodaj so hiše in stanovanja v Ljubljani in na Obali, apartmaji in gostilne
8 ur
Pregled najboljših dražb v oktobru
Na članek...

Pregledali smo, kaj boste lahko na dražbah kupili v prihodnjem mesecu, in naredili izbor najbolj zanimivih dražb. Potegovali se boste lahko za hiši v Ljubljani in Ankaranu. Poleg tega pa tudi za apartma v Pulju, ki se prodaja za slabih 25 tisočakov, in enosobno stanovanje na Fužinah, katerega izklicna cena je 36.450 evrov. A pozor, vse dražbe za oktober še niso razpisane. O najboljših vas bomo obveščali sproti.

Enosobno stanovanje na Fužinah za 36.450 evrov

Na drugi javni dražbi v enem od izvršilnih postopkov boste lahko 2. oktobra dražili enosobno stanovanje na Jakčevi ulici v Štepanjskem naselju. Nepremičnina je v pritličju večstanovanjske zgradbe in skupaj s kletjo meri 40,5 kvadratnega metra. Bivalni prostori je velik 37,3 kvadrata, klet pa dobre tri kvadratne metre. Vrednost nepremičnine je ocenjena na slabih 73 tisoč evrov, naprodaj pa bo za 36.450 evrov. Stanovanje nima zagotovljenega parkirnega mesta. Rok za plačilo varščine je četrtek, 27. septembra.

Apartma v Pulju za 25 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na drugi spletni dražbi, ki jo vodi hrvaška Fina, boste lahko med 18. in 31. oktobrom dražili 69 kvadratnih metrov velik apartma v pritličju večstanovanjskega objekta v naselju Veruda pri Pulju. Stanovanje sestavljajo tri spalnice, kuhinja, shramba, kopalnica, predsoba, hodnik in loža. Izklicna cena je 184.800 hrvaških kun oziroma okoli 24.900 evrov. Več informacij je na tej povezavi.

Apartma v Moravskih Toplicah za 20 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak do 17. oktobra zbira zavezujoče ponudbe za nakup 32 kvadratnih metrov velikega apartmaja na Dolgi ulici v Moravskih Toplicah. Apartma je v nadstropju apartmajskega objekta, sestavljajo ga hodnik, kopalnica, kuhinja, dnevni prostor in spalnica. Od Term 3000 je oddaljen slaba dva kilometra oziroma štiri minute vožnje. Izklicna cena je 20 tisoč evrov.

Dvosobno stanovanje na Markovcu nad Koprom

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na javni dražbi 2. oktobra se boste lahko potegovali za dvosobno stanovanje na Bernetičevi ulici v Semedeli. Površina stanovanja je 58,5 kvadratnega metra, od tega ima bivalni del 46,8, balkon 3,8 in klet 1,5 kvadratnega metra. Gre za drugi poskus prodaje. Na prvi dražbi je bilo naprodaj za 110 tisoč evrov, tokrat pa je cena znižana za dobrih 13 odstotkov in znaša 95 tisoč evrov. Blok je od morja oddaljen slabih 700 metrov in se nahaja na okoli 88 metrih nadmorske višine. Stanovanje nima svojega parkirnega mesta.

Nova priložnost za nakup gostilne ob Koseškem bajerju

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Stečajna upraviteljica Darja Erceg bo še enkrat poskušala prodati gostinsko-poslovni objekt ob Koseškem bajerju. Ta je bil sicer sredi letošnjega maja na dražbi prodan za 4,1 milijona evrov, a kupec po pričakovanju mnogih na koncu ni plačal kupnine. Kot smo pisali, je bila dražba precej nenavadna, saj je najboljši kupec že na začetku ponudil petkratnik izklicne cene in utišal 11 preostalih dražiteljev. In ker kupnine ni poravnal, je stečajna upraviteljica za 11. oktober razpisala novo dražbo po izklicni ceni 821.500 evrov (enaka cena kot na prejšnji dražbi). Objekt je sestavljen iz starejšega in novejšega dela, ki sta povezana s hodnikom. Novejši meri 266 kvadratov, v njem so razstavni prostor in pisarne. V starejšem objektu, ki je bil prenovljen leta 1998 in ima 1.406 kvadratnih metrov, so pisarniški prostori, manjše skladišče in 132 kvadratov veliko gostišče. Gostilni pripada še okoli 200 kvadratnih metrov velik vrt.

Manjša hiša v okolici Vrhnike za 57.300 evrov

Približno 5,6 kilometra stran od Vrhnike stoji manjša hiša, ki bo naprodaj na oktobrski dražbi. Hiši pripadata zemljišči, ki imata skupaj 6.770 kvadratnih metrov travnatih in gozdnih površin. Manjša hiša je bila zgrajena leta 1850 in je zgrajena iz kamenja in lesa. Leta 2002 je bila obnovljena streha. Površina je 45 kvadratnih metrov, pod podaljšanim nadstreškom pa je terasa. Na nepremičninah je vknjižena zaznamba zaščitene kmetije. Izklicna cena na prvi dražbi, ki bo 11. oktobra, znaša 57.300 evrov.

Polovica dvojčka s pogledom na morje

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Iz stečajne mase družbe Veda Invest boste lahko kupili enoto dvojčka v naselju Kolomban v Ankaranu. Hiša je bila zgrajena leta 2008 in je v četrti gradbeni fazi. Manjkajo zaključne talne obloge, slikopleskarska dela, kotlovnica, stavbno pohištvo in zaključna inštalacijska dela. Zaradi zamakanja kleti je treba izvesti še sanacijska dela. Neto tlorisna površina je 209 kvadratnih metrov. V kleti so pomožni prostori in manjša terasa. V pritličju so vhod, kuhinja z dnevno sobo, kopalnica in večja terasa. V mansardi so tri sobe, kopalnica in manjša terasa. Vse terase imajo pogled na morje. Izklicna cena je 205.820 evrov, dražba pa bo 17. oktobra.

Hiša z dvoriščem v Ljubljani

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za slabih 153 tisoč evrov bo naprodaj stanovanjska hiša z manjšim dvoriščem v Ljubljani na naslovu Cesta v kostanj. Hiša stoji na 345 kvadratnih metrov velikem zemljišču, celotna hiša še meri 178 kvadratov. Ob podkleteni hiši, ki je bila zgrajena leta 1990, je urejen prostor za parkiranje. Nepremičnina je od središča Ljubljane oddaljena manj kot šest kilometrov. Naprodaj bo za 152.700 evrov v stečajnem postopku družbe Moena. Dražba bo 17. oktobra.

Poslovni prostori na Viču v Ljubljani

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V izvršilnem postopku družbe MC investicije bo na prvi javni dražbi naprodaj več poslovnih prostorov v novejši stavbi na Koprski ulici na Viču. Dražili boste lahko manjše prostore, kot so kleti in arhivi, pa tudi večje prostore s površinami do dobrih 300 kvadratnih metrov. Najmanjša klet s 13,3 kvadrata ima ceno dobrih osem tisočakov, za največji poslovni del pa boste odšteli slabih 440 tisoč evrov. Prostori se prodajajo na dveh dražbah, ki bosta 5. oktobra na okrajnem sodišču v Ljubljani.

Ne spreglejte teh dražb v oktobru! Naprodaj so hiše in stanovanja v Ljubljani in na Obali, apartmaji in gostilne
Marko Milosavljević o prihodnji medijski krajini: hočemo poslovne ali politične investitorje?
8 ur

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je nedavno izdala odločbo o nedovoljeni koncentraciji, ki se nanaša na dejavnost izdajanja TV-programov Sport Klub. United Group mora prodati športne programe. Še bolj odmevno pa je, da se še vedno čaka na odločitev AVK v zvezi s primerom nakupa POP tv oziroma Pro Plus. Za mnenje o prihodnji podobi medijskega trga smo vprašali Marka Milosavljevića, strokovnjaka s področja novinarstva na fakulteti za družbene vede.

"Če odločitve AVK v osnovi izhajajo s stališča, da telekomunikacijska podjetja ne smejo prevzeti televizijskega podjetja, to pomeni rdečo luč in signal za druge potencialne investitorje, ki izvajajo tudi telekomunikacijske posle. Takšne pa so danes vse večje medijske in oziroma ali telekomunikacijske skupine. To so v zadnjih letih glavni interesenti za investicije in nakupe televizijskih družb: ker prek združevanja povezujejo svoje poslovne modele in se poskušajo upirati ekonomski in medijski moči globalnih digitalnih platform, kakršne so Amazon, Apple, Google ali Netflix. Če torej ne želimo telekomunikacijskih družb na našem televizijskem trgu, nam bodo preostali predvsem ali skoraj izključno investitorji, ki imajo neke druge – strateške in geopolitične – interese.

Tako se odpira prostor za prevzeme družbam, predvsem iz Kitajske, Rusije ali drugih držav, kjer so podjetja tesno povezana s politiko, recimo tudi iz Madžarske. Študije različnih kitajskih prevzemov medijev in investicij na področju medijsko-telekomunikacijskega področja v Afriki in Aziji kažejo močan politični in strateški interes.

Treba je upoštevati razvoj tehnologij ter realnost medijskega prostora.

Slovenski regulatorji in državni organi morajo prepoznati in upoštevati, da se stanje v medijskem prostoru radikalno spreminja. Stare definicije pri tem zaradi razvoja tehnologije ne pomagajo oziroma so zastarele. Pojavljajo se novi akterji, ki uradno niso mediji, a imajo pomembno večji vpliv na medijski ali oglaševalski trg ter uporabnike, kot denimo slovenske medijske – radijske, časopisne ali televizijske – hiše. Takšni so Apple, Amazon in Spotify.

Če te nove hibridne medijske stvarnosti ne prepoznamo in upoštevamo, potem lahko tudi na področju turizma in hotelirstva ignoriramo učinke Airbnbja. Če preganjamo hibridnost in povezovanja, potem bo naslednji korak prepoved, da bi recimo časopisi imeli spletne strani ali da bi radio imel kanala na Youtubu ali profil na Facebooku. Upam, da se vsi zavedamo, da so to nerealni in zastareli pristopi. In da bomo hibridnost in konvergenco ustrezno omogočili tudi našim medijem, ne le njihovim globalnim konkurentom, kot so Google ali Amazon, ki jih pri nas sploh ne reguliramo," meni Marko Milosavljević.

Dodajmo, da je FDV, kjer je sodelavec tudi Milosavljević, sicer za United Group pripravil strokovno mnenje o prihodnosti slovenskega medijskega prostora oziroma medijski krajini ob globalnih tehnoloških spremembah.

Marko Milosavljević o prihodnji medijski krajini: hočemo poslovne ali politične investitorje?