Manager
Juncker: Marx ni odgovoren za zločine komunizma 73
05.05.2018 14:13
V nemškem Trierju so se z odprtjem več razstav včeraj začele slovesnosti ob 200. obletnici rojstva nemškega filozofa in ekonomista Karla Marxa. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker
Več ▼

V nemškem Trierju so se z odprtjem več razstav včeraj začele slovesnosti ob 200. obletnici rojstva nemškega filozofa in ekonomista Karla Marxa. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v govoru ob odprtju poudaril, da moramo Marxa razumeti v duhu njegovega časa, ter posvaril pred tem, da bi mu pripisovali odgovornost za zločine komunizma.

"Odnosi so bili nepravični, v zgodnji kapitalizem se ni bilo mogoče zaljubiti," je razmere v času, ko so se rodile Marxove ideje, orisal Juncker. Dodal je, da se tudi danes ni mogoče zaljubiti v slepi kapitalizem, ki smo mu trenutno priča. "Sem za boj proti nepravičnosti. Zato ni treba biti marksist," je še dejal krščanski demokrat Juncker. (STA)

Najbolj brani članki danes
8 min
1. Preobrat: Kako se je država dokopala do premoženja Roka Furlana2. Srhljivke iz slovenskega sodstva3. Prihranke iz depozitov v lego kocke4. (razpisi) To so roki, ki jih je treba loviti do konca
Več ▼

1. Preobrat: Kako se je država dokopala do premoženja Roka Furlana

2. Srhljivke iz slovenskega sodstva

3. Prihranke iz depozitov v lego kocke

4. (razpisi) To so roki, ki jih je treba loviti do konca letošnje zime

5. (Intervju) Avstrijka, ki je zasnovala šefa sipin Bližnjega vzhoda

6. Bistvena sprememba pri podporni shemi za zeleno elektriko

7. Renault po prodaji prehitel PSA

8. Kaj bo s plačilnim prometom, z računi, priznanjem pogodb in sodnih postopkov, z zavarovanji in s podjetji ob trdem brexitu

9. TOP dražbe: Stanovanja, hiša in parkirna mesta v Ljubljani, počitniški dom na Pohorju ...

10. Kaj prinaša nov zakon o poslovni skrivnosti

(Nepremičnina tedna) Štirisobno stanovanje na Metelkovi v Ljubljani (OGLAS)
25 min

Na Metelkovi ulici na robu strogega mestnega središča Ljubljane je naprodaj slabih 110 kvadratnih metrov veliko štirisobno stanovanje v šestem nadstropju stanovanjskega bloka, zgrajenega leta 1988. Ima nekaj več kot 12 kvadratnih metrov veliko teraso in klet.

Prostori so zelo funkcionalno razporejeni. Stanovanje ima dve kopalnici, svetle prostore in je zelo lepo ohranjeno.

Energetska izkaznica ga uvršča v energetski razred razred C.

Cena: 319 tisoč evrov

Prodaja: MKA nepremičnine

(Nepremičnina tedna) Štirisobno stanovanje na Metelkovi v Ljubljani
Naslovne zgodbe Financ
52 min
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Kaj jemlje optimizem 1.378 direktorjem z vsega sveta? 1
1 ura
Poskok deleža pesimističnih menedžerjev največji v 22-letni zgodovini, še vedno pa je optimistov več kot pesimistov
Na članek...

V 12 mesecih se pogled na gospodarska predvidevanja lahko temeljito spremeni, v uvodu raziskave med direktorji iz 91 držav ugotavlja mednarodna svetovalna hiša PwC. Dvaindvajseta izvedba raziskave, ki jo omenjena organizacija vsako leto predstavi na začetku Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, sporoča, da 29 odstotkov sodelujočih voditeljev pričakuje ohlajanje gospodarske rasti, medtem ko je bil delež takšnih odgovorov v lanski anketi zgolj petodstoten. Tokratni negativni rekord sledi lanskemu pozitivnemu, ko so namerili največjo doslej izmerjeno rast optimističnih napovedi, in sicer z 29 na 57 odstotkov.

Optimisti še vedno prevladujejo, a …

Še zdaleč pa ni vse prežeto s pesimizmom. Navsezadnje 29 odstotkov poslovnežev ne napoveduje upada globalnega BDP, ampak samo ohladitev njegove rasti. Dvainštirideset odstotkov vprašanih vodilnih v družbah vsega sveta pa še vedno pričakuje povečanje gospodarske rasti. To je sicer občutno manj od že omenjenih 57 odstotkov, namerjenih lani, a hkrati tretji največji delež v zadnjih osmih merjenjih.

Največji upad optimizma je opazen v Severni Ameriki, kjer krepitev globalne gospodarske rasti pričakuje 37 odstotkov vprašanih, lani 63 odstotkov. Razloge za upad pri PwC pripisujejo umiku stimulativnih ukrepov monetarne politike in zametkom trgovinske vojne. Večji upad optimizma so zaznali še na Bližnjem vzhodu (z 52 na 28 odstotkov).

V Evropi, tako v srednji in vzhodni kot na zahodu, delež optimističnih direktorjev med vprašanimi znaša 38 odstotkov (58 odstotkov lani v zahodni, 45 odstotkov v vzhodni in srednji). Praktično nespremenjen pogled na svet imajo vodilni poslovneži v Afriki (40 odstotkov jih pričakuje rast, lani 41), najbolj optimistični pa so še vedno v azijsko-pacifiški regiji, v kateri vsak drugi poslovnež pričakuje večjo rast globalnega BDP od prejšnjih (leta 2018 je bil delež takšnih kar 60-odstoten).

… a so pričakovanja o poslovanju družb na srednji rok najskromnejša v zadnjem desetletju

Medtem ko so direktorji pri vprašanjih globalne gospodarske rasti še vedno razmeroma optimistični, pa postanejo pri vprašanjih glede napovedi poslovanja na kratek in srednji rok nekoliko previdnejši. Zelo prepričanih, da bo njihova družba v prihodnjih 12 mesecih rasla, je v tokratnem merjenju 35 odstotkov vprašanih (lani je bil delež 42-odstoten). Če izvzamemo leto 2016, ko je bil delež takšnih odgovorov enak kot tokrat, je to najmanjši delež po 2010.

Še slabši pa je odgovor na vprašanje o rasti prihodkov v prihodnjih treh letih. Zelo prepričanih o rasti prihodkov je 36 odstotkov sodelujočih, kar je najmanj od leta 2009. So pa v nekaterih regijah direktorji na srednji rok manj optimistični kot na kratek rok, kar so sicer na globalni ravni opazili zgolj v zametkih prejšnje finančne krize. Takšen pojav tokrat izhaja iz anket med direktorji družb v regijah Severne Amerike, zahodne, srednje in vzhodne Evrope.

Pri PwC v analizi preteklih rezultatov anket in pozneje zares dosežene gospodarske rasti ugotavljajo, da se predvsem pričakovanja direktorjev glede poslovanja podjetij, ki jih vodijo, kažejo kot dober kazalnik prihodnje gospodarske rasti. To se sklada z nekaterimi ekonomskimi doktrinami, ki vlaganja razlagajo kot posledico pričakovane prihodnje rasti prihodkov, investicijsko povpraševanje pa je pomembna komponenta BDP.

Terorizma in klimatskih sprememb ni več med večjimi tveganji

Med dejavniki tveganja za rast poslovanja družb so direktorji tako kot v minulih 12 letih, odkar je ta sklop vprašanj del ankete, na prvo mesto postavili prereguliranost. Pri PwC opažajo, da se direktorji bolj bojijo tistih tveganj, ki so medijsko izpostavljena. Ob vzponu populizma v politiki se tako visoko uvrščata novi tveganji, povezani z negotovostjo na področju politik in s trgovinskimi konflikti. Skrb zaradi zadnjega je izrazila približno tretjina v anketi sodelujočih. Je pa na drugi strani opaziti precej manj strahu zaradi segrevanja ozračja in posledičnih klimatskih sprememb (lani je skrb zaradi njih izrazilo 31 odstotkov vodilnih, tokrat 19) ter tudi manj strahu pred terorizmom (lani 41 odstotkov, kar je bilo drugo največje zaznano tveganje, tokrat 13 odstotkov).

V anketi sicer naštejejo več direktorjev, ki ne izražajo velike zaskrbljenosti zaradi kateregakoli tveganja.

V regiji srednje in vzhodne Evrope so direktorji največ skrbi izrazili zaradi pomanjkanja razpoložljivih znanj in veščin (51 odstotkov vprašanih), sledita tveganje zaradi geopolitične negotovosti ter negotovost na področju politik (oboje v ospredje postavlja nekaj več kot tretjina sodelujočih). Na zahodu stare celine pa je največ, približno tretjina vprašanih, kot glavna tveganja naštelo: prereguliranost, populizem in negotovost politik.

Ponekod priprave na trgovinsko vojno v polnem teku

Dve tretjini vodilnih, ki se zelo bojijo posledic trgovinske vojne, sporočata, da prilagajajo strategije podjetij. Najpogosteje se odločajo za prevetritev dobaviteljskih verig, vsak četrti med njimi se ozira za novimi trgi (bodisi za izvoz bodisi za vzpostavitev proizvodnje), vsak peti pa prelaga načrtovane naložbe.

Kako se spopasti s pomanjkanjem primernih kadrov?

Zaradi pomanjkanja primerno usposobljenega kadra večina vodilnih (55 odstotkov), ki to navajajo kot eno glavnih tveganj, ocenjuje, da šepajo pri razvoju, 52 odstotkov ob tem opozarja na rast stroškov dela, 47 odstotkov upad kakovosti oziroma uporabniške izkušnje, 44 odstotkov pa v ospredje postavlja zgrešene tržne priložnosti oziroma nedoseganje načrtov.

Zoper omenjeno težavo večina vodilnih ne vidi hitrih rešitev. Kot najprimernejšo rešitev navajajo vnovično usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, kar pa zahteva čas in vložke. V srednji in vzhodni Evropi to rešitev kot najprimernejšo omenja 40 odstotkov vprašanih, 19 odstotkov vidi rešitev v iskanju kadrov zunaj panoge, 19 odstotkov v tesnejšem povezovanju z izobraževalnimi ustanovami, tako da bi imeli prednost pri zaposlovanju vstopajočih na trg dela, 15 odstotkov pa zaposlovanju kadrov konkurentov.

Kaj jemlje optimizem 1.378 direktorjem z vsega sveta?
Kaj se lahko investitorji naučijo pri Pečečnikovem manevru za pridobitev gradbenega dovoljenja 1
2 uri
Zadnja odmevna sprememba načina pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park je dobra priložnost, da predstavimo prednosti, ki jih za pridobivanje gradbenega dovoljenja prinaša nova gradbena zakonodaja
Na članek...

Vsi investitorji velikih objektov, ki čakajo na soglasja in so zanje zaprosili pred uveljavitvijo gradbenega zakona, lahko sledijo praksi investitorja Bežigrajskega športnega parka. Na ministrstvo za okolje in prostor lahko vložijo vlogo za gradbeno dovoljenje po integralnem postopku, pri čemer bodo pridobitev vseh mnenj vodili zaposleni na omenjenem ministrstvu.

Zgodba je precej preprosta. Investitor je za vložitev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravno enoto čakal le še okoljevarstveno soglasje, ki bi ga morala izdati Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Ker se je ta postopek vlekel nerazumno dolgo, njegovo vlogo za okoljevarstveno soglasje so pred tem namreč dvakrat zavrnili s pritožbo zaradi prevelikega hrupa pri gradnji, se je glavni protagonist in investitor Joc Pečenik odločil, da bo ubral drugo pot, ki jo odpira nova gradbena zakonodaja.

Pripravljen projekt so le malo spremenili

Konec prejšnjega leta je umaknil vlogo za okoljevarstveno soglasje in v začetku tega leta vlogo za gradbeno dovoljenje po integralnem postopku oddal na ministrstvo za okolje in prostor, ki bo odločalo, ali bo gradbeno dovoljenje izdalo ali ne.

Po naših informacijah so za omenjeno spremembo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja nekoliko modificirali projekt. »Potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja po starem zakonu je precej bolj obsežna od dokumentacije, ki je potrebna za nov postopek. V stari dokumentaciji je vse, kar se zahteva po novem,« nam je razložil direktor podjetja Elea iC Angelo Žigon. Gre za medijsko odmeven primer, ki bo v prihodnje zelo verjetno vplival na ravnanje investitorjev, projektantov in institucij, ki so vpletene v postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj. Zgodba je lahko tudi dobra podlaga za opis nekaterih novosti, ki jih prinaša nov gradbeni zakon.

Ministrstvo bo obravnavalo le vloge za velike objekte

Bežigrajski športni park je velik projekt. Za velike projekte, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, se po novem vlaga vloga za integralni postopek na ministrstvo za okolje in prostor. Za druge projekte bodo še vedno pristojne upravne enote. V grobem med velike objekte sodijo tisti, ki se gradijo na najmanj deset tisoč kvadratnih metrov velikem gradbišču, pomembna sta še velikost izkopa in površina samega objekta. V to skupino tako sodijo tudi objekti, ki imajo več kot 30 tisoč kvadratnih metrov površin. Obstajajo pa še drugi parametri. Ti so opisani v Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. »Vsako vlogo za okoljevarstveno soglasje za velik objekt, ki je že na ARSO, lahko investitor umakne in se odloči za integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja prek ministrstva za okolje in prostor,« je povedal Angelo Žigon.

Bistvene zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja

Gradbeni zakon tako zahteva mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolja, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalno graditev in rabo objektov ter trajnostno rabo naravnih virov. Prej je bilo treba oddati celoten projekt, ki ga projektant zdaj potrebuje pri sami gradnji objekta. Vsa dokumentacija je zdaj precej manj obsežna in precej bolj pregledna kot prej. »Prej so nam uradniki zavračali izdajo gradbenega dovoljenja za povsem nepomembne malenkosti. Lahko se je zgodilo, da je v dokumentaciji uradnik zaznal, da v različnih načrtih določena naprava odstopa za nekaj centimetrov,« je razložil Angelo Žigon, ki pričakuje, da teh zapletov ne bo več.

To argumentira z že omenjeno bolj enostavno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V vseh primerih pa se bodo projektanti oziroma investitorji dogovarjali z bolj kompetentnimi ljudmi. »Vedeti moramo, da zaposleni uradniki na upravnih enotah nimajo potrebnih znanj za pregled gradbenih projektov. Verjamem, da podrobnih načrtov niso razumeli, zato so vloge zavračali zaradi nepomembnih malenkosti,« pravi Žigon. Mnenja bodo še vedno izdajali mnenjedajalci, (po starem so bili soglasodajalci), kot so upravljavci infrastrukture ARSO in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri pridobivanju mnanj bodo s temi institucijami sodelovali zaposleni na ministrstvu za okolje in prostor, ki bo gradbeno dovoljenje po integralnem postopku tudi izdalo.

Občine bodo dale mnenja o skladnosti s prostorskimi načrti

Tudi pri drugih objektih bo pridobivanje gradbenega dovoljenja precej lažje kot je bilo doslej. Gradbeni zakon namreč določa, da bo poleg dokumentacije vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja treba dati tudi mnenje občine, v kateri se bo objekt gradil. Urbanistični oddelek občine bo tako predložil mnenje o skladnosti objekta s prostorskim načrtom občine. »Ne dvomim, da so urbanisti na občinah bolj kompetentni od uradnikov na upravnih enotah, saj so prvi pripravljali občinske prostorske načrte. Upravne enote bodo na eni strani poleg druge zakonsko določene in manj obsežne dokumentacije dobile tudi omenjeno mnenje o skladnosti objekta z občinskimi prostorskimi načrti, zato bo njihovo delo precej bolj enostavno,« končuje Žigon. Kako bo potekalo v praksi, je ta trenutek še prezgodaj napovedovati. So pa nekateri projektanti že pred časom opozarjali, da je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja preobsežna, da bi jo uradniki na upravnih enotah razumeli. Zato ti niso sprejeli odgovornosti in so zahtevali dodatna pojasnila oziroma mnenja drugih institucij. Z bolj enostavno in pregledno dokumentacijo bo na ramenih upravnih enot precej manj odgovornosti, odločitve pa bodo lažje in bolj enostavne.

Kaj se lahko investitorji naučijo pri Pečečnikovem manevru za pridobitev gradbenega dovoljenja
(grafi) Zakaj kitajsko gospodarstvo pokašljuje 1
2 uri
Zakaj je lanska gospodarska rast na Kitajskem bila najmanjša v zadnjih 28 letih in kaj je pričakovati letos
Na članek...

V celotnem prejšnjem letu je kitajsko gospodarstvo zraslo po stopnjah, ki so za zahodni svet skoraj nepredstavljive, saj je bila rast 6,6-odstotna. A vatli so za to svetovno gospodarsko velikanko pač drugačni in kljub impresivnim številkam ni mogoče mimo dejstva, da je bilo lansko povečanje najskromnejše v zadnjih 28 letih. Kaj se dogaja v državi, v katero velike upe polagajo podjetja iz številnih drugih gospodarstev, ne nazadnje iz nemškega, zaradi česar so na kitajsko gospodarstvo posredno močno navezana tudi številna slovenska podjetja? Še zlasti zato, ker skrbi o tem, kaj se dogaja na Kitajskem, tarejo tudi številne avtomobilske proizvajalce.

Začnimo pri statističnih podatkih o gibanju kitajskega BDP.

Kot kaže ponedeljkova objava, se je kitajsko gospodarstvo v letu 2018 okrepilo za 6,6 odstotka, medtem ko so revidirani podatki za leto 2017 pokazali 6,8-odstotno gospodarsko rast.

Dva glavna razloga za upočasnjevanje

Za šibkejše leto, zlasti pa šibkejše zadnje lansko četrtletje, analitiki navajajo dva glavna razloga. Prvi ima opraviti z ohlajanjem domačega povpraševanja, drugi pa z ameriškimi carinami, oba pa sta nekako tudi povezana.

Namreč, kot opozarjajo analitiki, je spodbudno porabo kitajskih gospodinjstev za zdaj med drugim podpirala solidna rast plač v državi. Negotovost v povezavi s trenutnimi razmerami na kitajskem trgu, tudi zaradi napetosti v ameriško-kitajski trgovini, pa zbuja nelagodje, kaj se bo na makro- in mikroravni na Kitajskem dogajalo letos oziroma v bližnji prihodnosti. In tudi zato so gospodinjstva pri porabi, tekoči in naložbeni, bolj zadržana.

Poraba gospodinjstev na Kitajskem sicer postaja vse pomembnejši dejavnik v smislu, da država spreminja gospodarski model, v katerega naj bi prešli iz prejšnjega vzorca rasti, ki je temeljila na proizvodnji, naložbah in izvozu. Zato je seveda gibanje njenega obsega na Kitajskem še pomembnejše, kot je bilo, denimo, pred desetimi leti.

Kot smo že pisali, bodo ameriški in kitajski pogajalci na bolj tehnični ravni za isto mizo znova sedli konec januarja, na novem krogu trgovinskih pogajanj v ZDA, takrat bomo tudi videli, koliko bodo pripomogli k pomiritvi razmer.

Decembra močno krčenje tako kitajskega izvoza kot uvoza

Kljub prehajanju na nov gospodarski model kitajski uvoz in izvoz ostajata pomemben dejavnik. Na tem področju zadnji podatki prav tako ne kažejo najbolj rožnate slike. Kot smo pisali pred nedavnim, sta se kitajski izvoz in uvoz decembra lani na medletni ravni v primerjavi z decembrom leto prej močno skrčila.

Merjeno v dolarjih, se je kitajski izvoz decembra 2018 glede na december 2017 zmanjšal za 4,4 odstotka, kitajski uvoz pa je bil na medletni ravni manjši za 7,6 odstotka. Po navedbah Bloomberga je šlo za najslabše stanje po letu 2016, pri čemer je eden od ekonomistov opozoril na povezanost številk o kitajskem izvozu z obsegom kitajske industrijske proizvodnje (pa tudi zaposlenosti in gibanja BDP).

Kitajska industrijska proizvodnja se je sicer decembra nekoliko popravila glede na novembrsko. Novembra je medletno zrasla za 5,4 odstotka, decembra pa se je rast zatem povečala na 5,7 odstotka. A je tudi decembrska stopnja ostala druga najskromnejša v celotnem prejšnjem letu, v daljšem časovnem obdobju pa je – kot je razvidno z grafa – sploh bila skromna.

Prejšnje spodbude so se nakopičile v gorah dolgov

Po pričakovanju analitikov bi utegnila letošnja stopnja rasti upasti še nižje, morda celo do 6,2 odstotka, se je pa sicer kitajska vlada že lotila oblikovanja programa za spodbujanje gospodarstva. Kitajska domače gospodarstvo spodbuja že vrsto let.

Kot poudarjajo poznavalci, pa bodo tokrat spodbude vsaj delno drugačne. Namreč, v minulih letih so v želji, da bi prehajanje na zmernejše stopnje rasti naredili postopnejše, v državi gospodarstvu namenjali fiskalne spodbude za različne infrastrukturne projekte, hkrati pa imeli izrazito spodbujevalno naravnano denarno politiko, prek katere se je zagotavljal poceni denar. Tovrstne spodbude so sicer povzročile veliko zadolženost.

Za ponazoritev: podatki Mednarodne banke za poravnave za Kitajsko kažejo strmo naraščanje kreditiranja nefinančnega sektorja (izključeno je torej medbančno kreditiranje). Konec leta 2000, denimo, je obseg kreditiranja nefinančnemu sektorju na Kitajskem dosegel 131,8 odstotka BDP, konec leta 2010 je obseg zrasel že na 177,8 odstotka BDP, po zadnjem dosegljivem podatku (ta je za konec prvega polletja 2018) pa je znašal že 253,1 odstotka kitajskega BDP.

Tolikšna zadolženost pomeni notranje tveganje, saj po eni strani prostora za dolžniško financiranje naložb v povprečju ni več, po drugi pa je vprašanje, koliko od zdajšnjih posojil bi se v slabših gospodarskih razmerah utegnilo spremeniti v slaba posojila.

Po tujem poročanju naj bi se tokrat kitajska vlada odločila za nekoliko drugačen pristop, saj je napovedala sveženj ukrepov za davčno razbremenitev, tudi gospodinjstev, kar naj bi jih napeljalo k večji porabi. Celoten napovedani sveženj se ocenjuje na približno dva bilijona kitajskih juanov (okoli 260 milijard evrov), med drugim pa naj bi poleg tega na Kitajskem omogočili lokalno zadolževanje prek posebnih obveznic za gradnjo ključnih infrastrukturnih projektov, prav tako v višini okoli dva bilijona juanov.

In kaj napovedujejo Kitajski?

V svežih gospodarskih napovedih, ki jih je v ponedeljek objavil Mednarodni denarni sklad (MDS), analitiki te ustanove pričakujejo, da se bo kitajska rast letos močno upočasnila. Po napovedih naj bi se kitajski BDP tako v letu 2019 kot v letu 2020 okrepil za 6,2 odstotka. Po posameznih napovedih ustanovah se morda številke razlikujejo, v jedru pa vse nakazujejo nekaj manjšo rast, ki pa, to je vendar še enkrat treba povedati, ostaja velikanska.

(grafi) Zakaj kitajsko gospodarstvo pokašljuje
Facebook bo na Irskem zaposlil še tisoč ljudi 1
2 uri
Ameriki spletni gigant Facebook bo letos na Irskem dodatno zaposlil tisoč ljudi. Kot so danes sporočili iz podjetja, bo šlo za najrazličnejša delovna mesta; od inženirjev do varnostnih,
Več ▼

Ameriki spletni gigant Facebook bo letos na Irskem dodatno zaposlil tisoč ljudi. Kot so danes sporočili iz podjetja, bo šlo za najrazličnejša delovna mesta; od inženirjev do varnostnih, pravnih, marketinških in drugih strokovnjakov. Facebook trenutno na Irskem zaposluje 4000 ljudi. V tej državi ima svojo mednarodno bazo. (STA)

Francija Googlu naložila 50 milijonov evrov kazni 2
2 uri
Francoski regulator CNIL je danes ameriškemu spletnemu velikanu Google naložil kazen v višini 50 milijonov evrov. Kot podlago je prvič uporabil evropsko uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR).
Več ▼

Francoski regulator CNIL je danes ameriškemu spletnemu velikanu Google naložil kazen v višini 50 milijonov evrov. Kot podlago je prvič uporabil evropsko uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR). Google bo moral kazen plačati, ker ni zagotovil transparentnih in enostavno dostopnih informacij o svojih politikah v zvezi z dovoljenjem za zbiranje podatkov. Po ocenah CNIL uporabniki Googla ne morejo dovolj enostavno razumeti in upravljati s tem, kako so uporabljene njihove osebne informacije, še posebej v zvezi s ciljnim oglaševanjem.

"Ljudje od nas pričakujejo visoke standarde transparentnosti in nadzora. Globoko smo odločeni izpolniti ta pričakovanja in zahteve po dovoljenjih, ki jih terja GDPR," so medtem dejali v Googlu. "Preučujemo odločitev in se odločamo o nadaljnjih korakih," so še dodali.

Odločitev regulatorja je posledica dveh pritožb, ki sta bili vloženi maja lani, kmalu po začetku veljavnosti uredbe GDPR. Eno je vložila francoska skupina Quadrature du Net v imenu okoli 10.000 podpisnikov, drugo pa organizacija None Of Your Business, za katero stoji avstrijski aktivist Max Schrems. (STA)

Kakšna je cena priljubljenosti Marjana Šarca? 1
2 uri
Vlada pod Šarcem je že v prvih sto dneh ugodila kar velikemu številu ljudi. Šarčeva vlada, to je pokazala doslej in to pravi profesor Mojmir Mrak, je izrazito draga.
Na članek...

Marjan Šarec očitno navdušuje Slovenke in Slovence. Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo, ki jo je za časopis Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, je Šarčevi LMŠ uspelo prehiteti SDS Janeza Janše, Šarec osebno pa je s prestola najbolj priljubljenih politikov vrgel večno najbolj priljubljenega – Boruta Pahorja. In Šarčeva vlada uživa največjo podporo med vsemi vladami v zadnjih desetih letih. Šarca imajo ljudje očitno radi.

A Šarčeva vlada ima tudi drugo plat – o tem, ali je s tem povezana tudi njegova priljubljenost, se lahko le vprašamo. Šarčeva vlada je, kot je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv opozoril profesor Mojmir Mrak, »izrazito draga«. Mrak je govoril o finančnih vročih kostanjih, ki jih je Šarcu predala Cerarjeva vlada, in izjavil: »Nova vlada, ki je zaradi svoje petstrankarske sestave izrazito draga, je na te izzive odgovorila z znatnim povečanjem izdatkov, kar ji je bilo omogočeno zaradi cikličnega povečanja prihodkov.«

Vlada pod Šarcem je v resnici že v prvih sto dneh ugodila kar velikemu številu ljudi. Ekspresno je sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja (to bo državni proračun letno stalo okoli 300 milijonov evrov več). In dvignila je minimalno plačo. Šarčeva vlada, to je pokazala doslej in to pravi profesor Mrak, je draga.

Vprašanje, ki si ga pri tem najbrž postavlja marsikdo, je, ali delimo nekaj, za kar ne vemo, ali bomo sploh imeli. Dogovori, ki povišujejo stroške proračuna, pa tudi podjetij, se sklepajo v času, ko tako rekoč ves svet govori o upočasnjevanju gospodarske rasti, tudi o novi krizi. Pa tu ne gre za apokaliptične napovedi dežurnih iskalcev krize, da se razmere v mednarodnem gospodarstvu poslabšujejo, nakazuje več podatkov, poslabšujejo se tudi napovedi.

Razmere so torej takšne: v času izjemne gospodarske rasti in času, ko so prihodki proračuna in drugih državnih blagajn močno rasli, smo si nabrali precej novih obveznosti. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če prihodki državnih blagajn upadejo. Kako potem servisirati obveznosti? Jasno je, to se je pokazalo v prejšnji krizi, da je rezati zelo težko.

Iz tega seveda sledi vprašanje: kako pripravljena je Slovenija na morebitno novo krizo? Mojmir Mrak pravi: »Če bi prišlo do večje krize, bi bili danes v bistveno slabšem položaju, kot smo bili leta 2008.« Govori predvsem o omejenih možnostih centralnih bank, večina jih obrestne mere še vedno drži na ničli ali pod ničlo, ter tudi o omejenih možnostih držav samih. Te so namreč precej bolj zadolžene kot v letih 2007 ali 2008 in Slovenija ni tu nobena izjema. Slovenski dolg se trenutno vrti okoli 30 milijard evrov, kar pomeni nekaj več kot 70 odstotkov BDP. Pred zadnjo krizo se je gibal okoli 20 odstotkov BDP. Ob kakršnihkoli gospodarskih šokih bo manevrskega prostora precej manj kot pred desetimi leti.

Kakšna je cena priljubljenosti Marjana Šarca?
Kaj je premierka Mayeva povedala parlamentu ob priložnosti, ko bi morala predstaviti alternativni načrt za brexit
2 uri

Britanska premierka Theresa May se je v ponedeljek vrnila pred poslance britanskega parlamenta, ki so ji prejšnji teden odločno povedali, kakšno je njihovo stališče do ločitvenega sporazuma za brexit, ki ga je njena vlada izpogajala z EU. Kot je znano, so poslanci dogovor povozili s 432 glasovi proti (med njimi je bilo 118 poslancev iz konservativne stranke torijevcev, ki jih vodi Mayeva), pri čemer sta dogovor podprla zgolj 202 poslanca.

Premierka je imela po tistem nekaj dni časa, da opravi usklajevanja s parlamentom in v ponedeljek predstavi alternativni načrt. In kaj je povedala v govoru pred poslanci?

  • Izključila je možnost za odlog britanskega izstopa iz EU (brexita), ki je predviden za 29. marec 2019.
  • Izključila je možnost za vnovičen referendum o brexitu. Pri tem je dejala, da bi to imelo prevelike posledice na referendumsko prakso v državi. »Vnovičen referendum bi pomenil, da bi morali zaprositi za podaljšanje pogajalskega obdobja. Zelo verjetno bi morali tako spet voliti poslance v evropski parlament. Prepričana sem tudi, da bi drugi referendum škodoval socialni koheziji v državi, ker bi spodkopal zaupanje v demokracijo,« je poslancem dejala Mayeva.
  • Poslancem je obljubila, da bo v prihodnjih pogovorih poskušala doseči nadstrankarski dogovor, ki bi ga lahko parlament podprl.
  • Poslanci so jo pozvali, naj za vsako ceno izrecno izključi možnost trdega brexita. Premierka je v odzivu na ta poziv dejala: »Na obeh straneh parlamenta (mislila je na pozicijo in opozicijo, op. a.) želijo, da bi vlada izključila možnost brexita brez dogovora. A britanskemu narodu moramo pošteno povedati, kaj to pomeni. Pravi način, kako bi izključili možnost brexita brez dogovora, je, da parlament podpre dogovor z EU. In to je tisto, kar želi doseči ta vlada. Edino drugo jamstvo, kako se izogniti brexitu brez dogovora, je preklic postopka po 50. členu, to pa bi pomenilo, da bi ostali v EU. Nekateri tudi mislijo, da potrebujemo več časa, zato bi podaljšali pogajalsko obdobje po 50. členu, da bi imel parlament več časa za razpravo. A to ne pomeni, da bi s tem izključili brexit brez dogovora, s tem bi samo odložili odločitev. Poleg tega je malo verjetno, da bi EU privolila v podaljšanje obdobja, če jim ne predstavimo načrta, kako bi sprejeli medsebojni dogovor.«
  • Še najbolj konkretna pa je bila britanska premierka v tistem delu govora, ko je napovedala, da bo njena vlada finančno olajšala ureditev statusa državljanov EU po brexitu. Tisti, ki živijo in delajo v Veliki Britaniji, morajo urediti svoj status, zaradi česar bodo morali oddati vlogo, za administrativne stroške pa je bilo predvidenih 65 funtov na vlogo.

Kaj je premierka Mayeva povedala parlamentu ob priložnosti, ko bi morala predstaviti alternativni načrt za brexit
Do leta 2023 bo na Kitajskem za 62 odstotkov več milijonarjev
3 ure
Najbogatejši Kitajec ima za 34,6 milijarde dolarjev premoženja
Na članek...

Kitajsko gospodarstvo je lani zraslo za 6,6 odstotka, kar je najmanj po letu 1990. Število kitajskih milijonarjev se je medtem lani glede na raziskavo banke Credit Suisse povečalo za 5,6 odstotka. Kitajska je tako konec leta 2018 imela 3,5 milijona milijonarjev.

Na prvem mestu po številu milijonarjev pa so že vedno ZDA. 17,35 milijona milijonarjev na tem svetu ima ameriški potni list. Petkrat več kot na Kitajskem.

Bo pa v prihodnje po napovedih Credit Suisse rast števila najbogatejših na Kitajskem največja na svetu. Medtem ko naj bi se v ZDA število milijonarjev do leta 2023 povečalo za 18 odstotkov, naj bi na Kitajskem dobili za 62 odstotkov več milijonarjev. V enem največjih gospodarstev na svetu v tem stoletju število milijonarjev raste kot še nikoli. Leta 2000 so Kitajci imeli za 3,7 bilijona dolarjev premoženja, lani pa že za 51,9 bilijona dolarjev. In po napovedih naj bi se vrednost premoženja Kitajcev samo še zviševala.

Na Kitajskem še vedno obstaja zelo veliko razhajanje med mesti in podeželjem. Na podeželju živijo večinoma revni kmetje, v mestih pa delavci. In četudi ima Kitajska poleg ZDA največ milijonarjev na svetu, je v državi še vedno kar 33,4 odstotka ljudi, ki nimajo niti deset tisoč dolarjev premoženja.

Do leta 2023 bo na Kitajskem za 62 odstotkov več milijonarjev
Britanski bonbonček za državljane EU, ki delajo in živijo na Otoku 1
3 ure
Britanska premierka Theresa May je v parlamentu napovedala, da bo njena vlada finančno olajšala ureditev statusa državljanov EU po brexitu. Tisti, ki živijo in delajo v VB, morajo urediti svoj
Več ▼

Britanska premierka Theresa May je v parlamentu napovedala, da bo njena vlada finančno olajšala ureditev statusa državljanov EU po brexitu. Tisti, ki živijo in delajo v VB, morajo urediti svoj status, zaradi česar bodo morali oddati vlogo, za administartivne stroške pa je bilo predvidenih 65 funtov na vlogo.

Upravno sodišče zavrnilo tožbo nekdanjega notarja Sikoška zoper pravosodno ministrstvo
3 ure
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanjega notarja Jožeta Sikoška zoper državo oziroma ministrstvo za pravosodje. Po mnenju sodišča je namreč izpodbijana odločba, s katero je ministrstvo
Več ▼

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanjega notarja Jožeta Sikoška zoper državo oziroma ministrstvo za pravosodje. Po mnenju sodišča je namreč izpodbijana odločba, s katero je ministrstvo Sikošku odvzelo notariat v Ljubljani, pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih ministrstvo navedlo v odločbi o razrešitvi, poroča STA. Odločitev sodišča sicer še ni pravnomočna, saj je zoper sodbo možna pritožba.

Spomnimo, hude težave so se za Sikoška začele lani, ko je postalo jasno, da je overil posojilno pogodbo med Janševo SDS in Dijano Đuđić. Vse dotlej ministrstvo ni ostro ukrepalo v zvezi z omenjeno pisarno in notarjem, čeprav so se informacije o domnevnih drugih nepravilnostih širile – od vloge pri slamnatih podjetij do preiskave o povezanosti z ustanavljanjem podjetij za tuje državljane, ki so tako dobili tudi dovoljenja za bivanje in delo. Sikošek pa je bil že maja 2017 tudi pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, zaradi česar mu je bila izrečena pogojna obsodba osem mesecev zapora. Tedaj je bil še notarski kandidat pri notarki Eriki Braniselj, gre pa za primer izčrpavanja podjetja Bajc Transport iz Cerknice. Obsojenih je bilo šest ljudi, Sikošek pa je pripravil in potrdil notarske listine, ki so bile formalno pokritje za izčrpavanje. Sikošek je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Lani je ministrstvo za pravosodje uvedlo postopek za razrešitev, ki se je nato tudi zgodila. Več v članku Pisarno notarja Sikoška je država zaprla! Na kaj naj pazijo njegove stranke?!

Financiranje drugega tira z madžarskimi viri ne bi bilo poceni
3 ure

Kako bomo financirali izgradnjo drugega tira? Investicijskega načrta še kar nimamo, je pa v javnosti veliko razpravljanja o tako imenovanem madžarskem vložku v projekt izgradnje drugega tira. V četrtek, 17. januarja, smo končno dobili nekaj obrisov o tem. Minister za gospodarstvo je v oddaji Točka preloma navedel tri logične argumente v prid madžarski udeležbi: da se bo s tem okrepil položaj Luke Koper v primerjavi s pristaniščema v Trstu in na Reki, da se bo zaradi tega povečal pretovor prek slovenskih železnic in da bi bil madžarski "vložek" 200 milijonov evrov, ker finančna konstrukcija še ni zaprta, zelo dobrodošel. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je sicer sporočila, da madžarsko sodelovanje ni predvideno, novembra pa je tudi madžarska vlada sporočila, da se iz projekta umika. A ker človek nikoli ne ve, kako se bodo stvari razpletale v prihodnjih dneh, je bolje biti pripravljen. Podobne dileme se bodo namreč pojavljale tudi pri morebitnih drugih financerjih.

Na Twitterju pa je neuradno, a otipljivo informacijo o stroških financiranja javnosti posredovala novinarka Lovec. Poglejmo, kaj v obliki finančnih posledic sledi iz doslej znanih podatkov v javnosti.

Beseda »vložek« me moti že sama po sebi, ker gre za navadno posojilo, ne za vložek, kjer bi investitor delil tveganja neuspeha projekta. O tem ne sme biti dvomov. Madžarska stran v projekt drugega tira prinaša 200 milijonov evrov, doba financiranja 35 let, zahtevana obrestna mera 2,8 odstotka, zahtevali naj bi 50 tisoč evrov od skladiščnega zemljišča v Luki Koper. Ker ni javno dostopnih zanesljivih podatkov o tem, koliko bi bila najemnina za tako zemljišče, sem »čez palec« vzel evro za kvadratni meter na mesec. Ta nepobrana najemnina je ekonomsko gledano oportunitetni strošek investicije v drugi tir in jo je treba prišteti k stroškom obresti. Učinek tega je, da je efektivna obrestna mera (EOM) ustrezno višja od 2,8 odstotka, kar se da lepo izračunati. Pri teh parametrih je EOM za madžarsko posojilo 3,247 odstotka na leto. O tem podatku se je treba pogovarjati, ko govorimo o stroških financiranja z madžarskim kapitalom, ne o 2,8 odstotka! Znesek 50 tisoč evrov »obresti« (najemnin) je v resnici tudi relativno gledano velik znesek – na začetku posojila približno 10,7 odstotka »običajnih« obresti (tistih, ki bi nastale na posojilo z 2,8-odstotno obrestno mero), oziroma 6,7 odstotka anuitete takega posojila. Ker ni drugih podatkov, sem pri teh izračunih predpostavil, da se bo posojilo odplačevalo mesečno v enakih denarnih zneskih (anuitetah). Opozarjam pa že vnaprej, da ta predpostavka tu ni tako nedolžna, niti ni odplačevanje take vrste posojil v mesečnih anuitetah osnovni način odplačevanja posojila. Iz tistega, kar mi je uspelo razbrati iz celotne dnevne diskusije, bi celotno odplačilo znašalo prek 400 milijonov evrov. Do takega zneska pridemo le, če je posojilo strukturirano v tako imenovani bullet različici, kjer se čez celotno 35-letno obdobje plačujejo le obresti, posojilo v višini 200 milijonov evrov pa bi se vrnilo na koncu 35. leta.

Alternativa temu je proračunsko financiranje, torej državni denar. Zato sem za primerjavo madžarskega posojila vzel tri referenčne obrestne mere, ki veljajo za za RS: 1. trenutno donosnost do dospetja 24-letne obveznice RS 78, to je 1,786 odstotka; 2. trenutno donosnost do dospetja na 10-letne obveznice RS 80, to je 0,919 odstotka; oboje je nakupni tečaj (»bid«) in oboje na 17. januarja 2019 po podatkih sistema Reuters/EIKON; ter 3. zahtevano donosnost do dospetja na pravkar izdane 10-letne obveznice RS 81, ki so ob izdaji 8. januarja 2019 investitorjem prinesle 1,21 odstotka. Te obveznice niso idealne v smislu, da bi v tem trenutku imele še 35 let do dospetja, a vendarle dovolj, da dobimo vtis o osnovnih parametrih stroškov zadolževanja RS v tem trenutku. Če bi naključnega finančnika povprašali, kolikšni so stroški zadolževanja RS v tem trenutku, bi vam v zelo verjetno odgovoril 0,919 odstotka, to je toliko, kot je zahtevana donosnost na obveznice z 10-letno dospelostjo, pa čeprav vemo, da se donosnosti do dospetja razlikujejo tudi glede na rok dospetja (krajše obveznice imajo praviloma nižjo, daljše pa višjo donosnost do dospetja; razvidno tudi iz tabele). Osnovne številke, ki priletijo iz teh predpostavk/izračunov so prikazane v tabeli.

Če sprejmemo madžarsko ponudbo, bomo za obresti plačevali 6,5 milijona evrov na leto oziroma za 4,6 milijona evrov več, kot bi, če bi ta del strukture financiranja drugega tira pokrili sami z dodatnim zadolževanjem RS. To se splača le, če bi se pretovor skozi Luko Koper povečal na leto do te mere, da bo država tako ali drugače dobila na leto več kot 4,6 milijona evrov (lahko s pristojbinami, lahko v obliki dodatnih dividend, ali kako drugače). Ker so obresti, ki bi jih morali Madžarom plačevati pogodbeno fiksne in jih torej moramo plačati v vsakem primeru, bi morala RS v zameno od Madžarov dobiti garancijo, da bo pretovor ustrezno velik oziroma da če ne bo, bo Madžarska ustrezno razlika nakazala RS. Če so resni partnerji pri projektu, to ne bi smela biti velika težava.

Na sredini tabele je prikazan znesek tako imenovanega preplačila. To je celoten znesek obresti, ki jih moramo vrniti, ko vzamemo posojilo. Opozarjam, da je ta znesek ekonomsko nesmiseln, ker zneskov iz različnih let ne smemo neposredno seštevati. Vendar – ker javnost ta znesek zelo rada uporablja za ponazoritev, koliko je neko posojilo drago (tudi, ko govorijo o avtih in stanovanjih), si bom tokrat strokovni »kiks« privoščil tudi jaz. Po Madžarski različici bi morali Madžarom v 35 letih vrniti 227 milijonov evrov obresti plus seveda 200 milijonov glavnice, skupaj torej 427 milijonov evrov. To je najverjetneje tisto, kar so imela prva »neuradna« sporočila v mislih, ko se je razpravljalo o madžarski ponudbi. Ta znesek je 132 milijonov večji od tistega, ki bi ga RS utrpela, če bi se sama dodatno zadolžila v obliki obveznic. Ob teh številkah se nam sicer zavrti v glavi, a prosim – navajam jih samo zato, da bomo razumeli, od kod padajo in bodo še padale številke v prihodnjih tednih.

Bolj strokovno korektna je naslednja primerjava. Primerjamo vse denarne tokove od posojil po različicah, a tako, da jih preračunamo na današnji dan (diskontiramo). Za diskontno stopnjo sem vzel 0,919 odstotka, to je toliko, kot je netvegana stopnja donosa oziroma trenutna donosnost do dospetja 10-letnih slovenskih obveznic (naj za svojo mirno dušo dodam, da bi tu lahko začeli zelo dolgo in argumentirano razpravo, ali in v kolikšni meri je ravno ta donosnost primerna, vendar za to zdaj ni prostora). Če bi vsi denarni tokovi od madžarskega posojila nastali danes namesto čez dolgo obdobje prihodnjih 35 let, bi bila vrednost plačil Madžarski 138 milijonov evrov gledano z vidika Republike Slovenije. Že danes zagotovo vemo, koliko in kdaj bi Madžarski morali vrniti ta znesek. Za primerjavo: z vidika RS je izposojanje po obrestni meri 0,919 odstotka in nato vračilo v tem trenutku operacija z neto sedanjo vrednostjo nič.

Sklep je jasen, neposreden in brez ovinkov: samo če vlada RS pridobi jamstva od Madžarske, da se bo na račun RS nateklo vsaj za 4,6 milijona evrov na leto več denarja, kot bi se ga brez udeležbe Madžarske pri financiranju, naj denar pridobi na Madžarskem. Sicer naj se po dodatnih 200 milijonov odpravi na mednarodne trge kapitala. Ko bo vlada v prihodnjih dneh pojasnjevala strukturo financiranja in druge podrobnosti iz 316-strani dolgega investicijskega projekta za drugi tir, naj državljanom postreže z jasnimi številkam brez ovinkov.

Aljoša Valentinčič je redni profesor za finance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Financiranje drugega tira z madžarskimi viri ne bi bilo poceni
Velika Telekomova vlaganja: kaj, zakaj, kam? 2
3 ure
Telekom, ki ga vodi Rudolf Skobe, bo letos za naložbe porabil več kot polovico svoje tržne vrednosti
Na članek...

Napoved večinsko državnega Telekoma Slovenije, da namerava v tem letu izpeljati za 212 milijonov evrov naložb, je konec prejšnjega leta dvignila mnogo analitskih obrvi. V kaj bodo vlagali in ali ni to nekoliko velika številka? Predvsem pa ali se bo lastnikom ta denar povrnil glede na to, da vrednost Telekoma na borzi upada kot kamen?

Skoraj 700 milijonov evrov, natančneje 676,7 milijona evrov, je oziroma bo Skupina Telekom Slovenije od začetka leta 2016 do konca tega leta vložila v razvoj družbe oziroma njena osnovna sredstva. Samo za to leto v Telekomu načrtujejo za 212 milijonov evrov naložb – to pa je več kot polovica vrednosti celotne družbe na borzi!

Velika vlaganja so nuja, a Telekom je kljub temu vse manj vreden

Se lastnikom – neprostovoljno smo to že dvakrat ostali davkoplačevalci, sliši pa se, da namerava vlada Marjana Šarca Telekom uvrstiti med državne naložbe, ki ne bodo naprodaj – tako velika vlaganja splačajo? Sploh glede na to, da vrednost delnice Telekoma upade po vsaki odpovedi prodaje.

Na Financah že leta opozarjamo, da se telekomunikacijska panoga ohlaja, poslovni modeli spreminjajo, kar za lastnike ni dobra novica. Zakaj? Ljudje spreminjamo telekomunikacijske navade – vse manj uporabljamo klasične telekomunikacijske storitve (bolj podrobneje lahko o tem, zakaj bodo telekomi zato tudi manj dobičkonosni, preberete v decembrskem intervjuju nekdanjega šefa avstrijskega telekoma Borisa Nemšića za Jutarnji list). Prestrukturiranje biznisa pa zahteva precejšnja vlaganja, kar se je pri nas nazadnje pokazalo pri gradnji mobilnih baznih postaj, pa optičnega omrežja, zdaj prihaja tehnologija 5G ...

V kaj bo vlagal Telekom

»V Telekomu Slovenije delujemo na visoko konkurenčnem telekomunikacijskem trgu, ki od operaterjev, ki želimo ostati dolgoročno konkurenčni, zahteva nenehna vlaganja v posodobitve in razvoj omrežja. Že zadnjih nekaj let tako glavnino vlaganj namenjamo širitvi dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom omogoča velike hitrosti dostopa do interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin, nadaljnji modernizaciji našega radijskega omrežja, ki ga uporabniki zaznavajo kot najboljšega in ki v okviru priprav na peto mobilno generacijo zahteva nenehno nadgradnjo, razvoju storitev in optimizaciji informacijskih sistemov. S tem sledimo strategiji zagotavljanja najsodobnejših komunikacijskih tehnologij in storitev svojim uporabnikom,« razlagajo v Telekomu.

Tri glavne letošnje naložbe bodo:

  1. širitev dostopovnega optičnega omrežja,
  2. nadaljnja modernizacija radijskega omrežja,
  3. razvoj storitev.

»Zaradi konkurenčne občutljivosti konkretnih aktivnosti, ki jih v tem okviru načrtujemo, ne moremo razkrivati,« dodajajo.

Kdaj bo na vrsti omrežje 5G in koliko bo stalo?

Prihajajoča visokozmogljiva omrežja 5G bodo naslednji velik izziv telekomunikacijskih podjetij. V slovenskih telekomunikacijskih vrstah je slišati, da naj bi bila omrežja za komercialno rabo pripravljena približno do leta 2025, pred tem naj bi bila, če bosta volja in denar – o potrebah ne gre dvomiti –, testna omrežja na voljo industriji, zdravstvu in akademskim uporabnikom. A za zdaj, dodajajo naši viri, imajo še zadnji kar težave povedati, kaj bi sploh potrebovali.

»V Telekomu Slovenije se na uvedbo 5G že kar nekaj časa aktivno pripravljamo, saj gre v tem primeru za dolgoročen tehnološki razvoj, skladno s tem pa skrbno načrtujemo in izvajamo potrebne vmesne korake razvoja omrežja. Terminalska oprema napreduje in bo postopno, verjetno pa ne pred letom 2020, dovolj zmogljiva in dostopna za postopen prehod na 5G v prihodnjem desetletju,« o tem, kdaj bodo gradili oziroma uporabnikom dali na voljo storitve omrežja 5G, odgovarjajo v Telekomu.

»Akcijski načrt EU sicer predvideva postopno uvedbo tehnologije 5G od leta 2020 dalje, z njim pa evropska komisija države članice spodbuja, naj pravočasno zagotovijo nove potrebne spektralne pasove, k čemur so nekatere države že pristopile. Od dodelitve teh spektrov do nadgradnje omrežja za celostno komercialno uporabo bo potrebno vsaj še leto dni. Hkrati pa bo treba zagotoviti tudi bistveno večje zmogljivosti pokritosti pri zagotavljanju prenosnih hitrosti v bitih na sekundo na kvadratni kilometer, kar bo poleg novih spektralnih pasov zahtevalo gostejše dostopovno omrežje baznih postaj. Prve pilotne ali omejeno komercialne postavitve 5G so bile v minulem letu že predstavljene, verjetno pa bodo uporabniki tehnologijo 5G v pravem pomenu lahko dejansko izkusili nekje okoli leta 2020, kar je mejnik, ki mu sledimo tudi v Telekomu Slovenije. Uvedba 5G bo zahtevala znatne investicije, vendar postopoma. Načrtujemo, da naš poslovni načrt nadgradnje omrežja na 5G ne bo bistveno odstopal od dosedanjih vlaganj,« končujejo na Telekomu. V prevodu to pomeni, da bodo morali veliko vlagati predvsem v infrastrukturo. Konkretnejše ocene stroška niso dali.

Telekom še koplje »za vsakega partijca«?

Odgovor na vprašanje, ali so Telekomove naložbe dovolj dobičkonosne za lastnike, je težko dobiti. Predvsem zato, ker so vlaganja v panogi res potrebna, in tudi zato, ker je premalo podatkov o vlaganjih konkurentov, zlasti pa je težko dobiti jasno sliko o tem, kaj bi bilo, če Telekom ne bi toliko vlagal.

Dejstvo je, da je telekomunikacijska infrastruktura v Sloveniji precej dobra, tudi v primerjavi z zahodno Evropo. Urbana legenda pravi, da je to predvsem posledica tega, da je državni Telekom infrastrukturo zagotovil vsakemu pomembnežu, od politikov do menedžerjev in predstavnikov drugih elit, ker enostavno ni bilo pomembno, ali se to tudi splača. Predvsem je bilo to oportuno vodstvom Telekoma, ki so bila vedno politično nastavljena, politika pa jim je (poleg plače) dolgo zagotavljala tudi boljši položaj na trgu od konkurence.

Pri gradnji optike je Telekom pred dobrim desetletjem začel prehitevati takrat cerkveni T-2, v zadnjih mesecih pa se sliši, da T-2 (spet) koplje tudi na nerentabilnih območjih. Kako na to odgovarjajo v Telekomu?

»Z intenzivno nadgradnjo optičnega dostopovnega omrežja postavljamo infrastrukturne temelje za prihodnje telekomunikacijske dejavnosti, saj se panoga intenzivno spreminja. Naš cilj in strateška usmeritev je, da na optično omrežje preusmerimo vse trenutne uporabnike širokopasovnih storitev na bakrenem omrežju, kjer je zgrajeno tudi FTTH-omrežje, pri čemer modernizacijo izvajamo predvsem tam, kjer pričakujemo največji donos. Poleg vložka v izgradnjo in predvidene penetracije pa pri določitvi območij izgradnje upoštevamo tudi število izpadov storitev na bakrenem omrežju, gostoto atmosferskih praznitev na območju, ozka grla v bakrenem omrežju, možnost pouporabe trenutne infrastrukture, sestavo uporabnikov, sinergije z mobilnim omrežjem … Ob tem pri gradnji optičnega dostopovnega omrežja uspešno sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi, kjer smo uskladili medsebojni interes in pogoje izvedbe. Trenutno imamo na naše optično omrežje priključenih okoli 112 tisoč uporabnikov. Drugih podrobnosti zaradi konkurenčne občutljivosti ne moremo razkrivati.«

Kako namerava Telekom financirati naložbe?

Dolg skupine Telekom se je v prvih treh lanskih četrtletjih povečal za 51 milijonov na 333 milijonov evrov. Pred mesecem dni so reprogramirali posojilo z ročnostjo 100 milijonov evrov (to bo po novem zapadlo v plačilo leta 2023), hkrati pa so pri sindikatu bank najeli novo posojilo v višini 100 milijonov evrov z ročnostjo sedmih let in odplačilom glavnice v 13 enakih polletnih obrokih. Če ta znesek prištejemo preostalemu dolgu, številka naraste prek 400 milijonov evrov, to pa je približno dvakratnik načrtovanega izida iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Bančniki zadolženost do višine štirikratnika EBITDA dojemajo kot dolgoročno vzdržno.

Velika Telekomova vlaganja: kaj, zakaj, kam?
Množica podjetij ne pozna zakonskih podlag o okoljski škodi
4 ure
Dve tretjini malih in srednje velikih podjetji ne poznata zakonskih podlag o odgovornosti za povzročeno okoljsko škodo, so sporočili iz družbe Tax-Fin-Lex po delavnici o okoljski odgovornosti.
Na članek...

»Ne pustite, da je popolnost sovražnik dobrega. Za mnoge je namreč Direktiva o okoljski odgovornosti nepoznana, čudna, drugačna. Namesto, da se lotijo njenega izvajanja, jih zaustavi strah, da direktive ne bodo izvedli pravilno,« je povedal ekotoksikolog Joshua Lipton na delavnici Obvladovanje okoljske odgovornosti, ki poteka do srede v okviru projekta EcoLex Life na Gospodarski zbornici Slovenije.

»Implementacijo direktive razlagamo na preprost način, da se ne bo zdela zastrašujoča in breme, ampak dobro orodje za državo in podjejta, da skupaj izboljšajo zaščito okolja in poskrbijo za njegovo sanacijo,« je nadaljeval Lipton.

Lipton in okoljska znanstvenica Jennifer Peers sta na delavnici poudarila preventivne ukrepe in metode določanja obsega sanacijskih ukrepov v primeru povzročitve okoljske škode ali neposredne nevarnosti take škode.

Vse več okoljskih nesreč v državah EU povzroča izgubljanje biodiverzitete. »Na evropski komisiji izboljšujemo Direktivo o okoljski odgovornosti za baze znanja, za finančno varnost za kritje možne škode, za splošno razumevanje direktive, administrativno podporo in program usposabljanja,« je povedal Hans Lopatta iz Direktorata za okolje EU.

»Pomembno je, da podjetja več slišijo o svoji odgovornosti in o načinih, kako lahko pomagajo pri ohranjanju okolja. Posebej se bomo posvetili kompenzacijskemu izboljšanju zemlje. Pri tem članice EU še niso veliko naredile. Na delavnici bomo pogledali primere tega koraka pri uresničevanju Direktive o okoljski odgovornosti,« je povedala Jennifer Peers, višja sodelavka in znanstvenica v organizaciji ABT Associates.

Lipton je med drugim izpostavil, da je za podjetja pomembno, da vedo, kako lahko izboljšajo svoj odziv na okoljske incidente.

Delavnica je organizirana na pobudo ministrstva za okolje v okviru projekta EcoLex Life, katerega nosilec je družba Tax-Fin-Lex. Program EcoLex Life povezuje vse deležnike pri okoljski odgovornosti. Projekt sofinancirata evropski finančni mehanizem LIFE in ministrstvo za okolje.

Glavni cilj projekta je ozaveščanje vseh deležnikov o okoljski odgovornosti, zlasti pa ozaveščanje gospodarskih subjektov, ki se svoje odgovornosti in možnih posledic okoljske škode še vedno ne zavedajo povsem. Anketa, ki so jo opravili izvajalci projekta, je namreč pokazala, da kar dve tretjini malih in srednje velikih podjetji ne poznata zakonskih podlag o odgovornosti za povzročeno okoljsko škodo, so sporočili iz družbe Tax-Fin-Lex.

Množica podjetij ne pozna zakonskih podlag o okoljski škodi
(nova raziskava GEM) V Sloveniji lani manj zgodnje podjetniške aktivnosti
4 ure
Lani se je zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji zmanjšala, se je pa izboljšal odnos do podjetništva v družbi, kažejo prvi rezultati svetovne raziskave GEM 2018.
Na članek...

Najnovejši rezultati Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) so pokazali, da je zgodnja podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva v Sloveniji že drugo zaporedno leto nekoliko upadla. Leta 2018 se je v Sloveniji indeks TEA (delež odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima podjetje, vendar ne dlje kot tri leta in pol) znižal s 6,85 na 6,37 odstotka. Ker so nihanja indeksa TEA med posameznimi leti normalen pojav v vseh državah, ki jih spremlja GEM, letošnji upad sam po sebi ni kritičen, zahteva pa ustrezno pozornost, da se trend ne bi nadaljeval (leta 2016, pred dvema letoma upadanja, je indeks TEA znašal visokih 8,02 odstotka).

K znižanju indeksa TEA je najbolj pripomogel manjši delež nastajajočih podjetnikov (to je posameznikov, ki so šele storili nekatere prve korake k temu, da bodo v prihodnosti ustanovili svoje podjetje, ali imajo podjetje manj kot tri mesece), saj je ta upadel s 4,02 na 2,84 odstotka v letu 2018. Vendar pa je hkrati delež novih podjetnikov (z ustanovljenim podjetjem, starejšim od treh mesecev, a ne več kot 42 mesecev) zrasel z 2,96 na 3,64 odstotka v letu 2018.

Zmanjšanje obsega zgodnje podjetniške aktivnosti Sloveniji je med drugim mogoče pripisati tudi veliki gospodarski rasti, ki je leta 2018 dosegla 4,4 odstotka. Velika gospodarska rast je namreč povečala povpraševanje po delovni sili in na nekaterih področjih tudi že povzročila njeno pomanjkanje. Ob čedalje manjši ponudbi delovne sile in z njo lažjem zaposlovanju se posamezniki pogosto raje odločajo za manj tvegano, zagotovljeno plačano službo kot tvegano in negotovo podjetniško pot. Tudi zato, ker, kot nas opozarjajo tudi podjetniki in njihova stanovska združenja, podjetniško okolje v Sloveniji še vedno ni dovolj spodbudno za ukvarjanje s podjetništvom.

Več zaposlenosti, manj zgodnjega podjetništva

V svetu izkazujejo že tradicionalno visoko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti gospodarsko najmanj razvite države, kjer je zaradi nedostopnosti delovnih mest ukvarjanje s samostojno podjetniško aktivnostjo pogosto njihova edina možnost. Najvišjo stopnjo zgodnjega podjetništva v svetovnem merilu tako izkazuje Angola (41 odstotkov), ki sodi med nizkodohodkovne države, čeprav lahko visoke stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti najdemo tudi v srednjedohodkovnih državah, denimo Gvatemali (28 odstotkov), kot tudi v državah z relativno visokim bruto družbenim proizvodom, denimo Čilu (25 odstotkov).

V evropskih državah je povprečna stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti pri 7,5 odstotka odraslega prebivalstva, na evropski lestvici pa vodijo med tokrat sodelujočimi državami Nizozemska z 12,3 odstotka, Slovaška z 12,2 odstotka, Avstrija z 10,9 odstotka in Luksemburg z 10,7 odstotka. Najnižje v Evropi, pa tudi v svetovnem merilu, sta uvrščeni Italija (4,2 odstotka) in Ciper (3,9 odstotka). Slovenija se je leta 2018 glede na indeks TEA uvrstila na 39. mesto med 49 sodelujočimi državami oziroma na 11. mesto med 19 evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi.

V podjetništvo predvsem zaradi priložnosti

Delež podjetnikov, ki jih za vključitev v podjetništvo motivira zaznana obetavna poslovna priložnost, ki jo želijo izkoristiti ter s tem izboljšati svoj dohodkovni položaj, je največji v gospodarsko razvitih državah z velikim bruto družbenim proizvodom. V teh visokodohodkovnih državah tako v povprečju več kot polovica (51 odstotkov) podjetnikov stopa na podjetniško pot zato, ker želijo povečati svoje dohodke in biti bolj neodvisni pri svojem delu. V Sloveniji je ta delež malo pod povprečjem gospodarstev visokega dohodkovnega razreda in je enak 47,3 odstotka. V srednjedohodkovnih gospodarstvih je teh v povprečju 42 odstotkov ter 37 odstotkov v nizkodohodkovnih gospodarstvih. Največji delež vseh podjetnikov, ki stopajo na pot podjetništva, motiviranega z izkoriščanjem poslovne priložnosti ter z izboljšanjem dohodkovnega položaja, v svetovnem merilu najdemo v Panami (70,4 odstotka) in na Nizozemskem (69,3 odstotka).

V gospodarsko najmanj razvitih gospodarstvih ljudi pri vključevanju v podjetništvo vodijo večinoma motivi, povezani s pomanjkanjem delovnih mest, zato je vključitev v podjetništvo pogosto edina možna pot za ustvarjanje prejemkov in s tem preživetje. Na svetovni lestvici v tem pogledu najdemo največji delež zgodnjih podjetnikov v Egiptu (57 odstotkov), Indiji (56 odstotkov), Angoli (50,7 odstotka) in Rusiji (49,5 odstotka). Najmanjši delež podjetnikov iz nuje v zgodnji podjetniški aktivnosti pa je na Švedskem (12,2 odstotka) ter v ZDA (13,1 odstotka). V Sloveniji je zgodnje podjetniške aktivnosti, motivirane z nujnostjo, 33,2 odstotka, kar nas uvršča na 15. mesto med 49 državami.

Ženske v manjšini

Izmed vseh sodelujočih držav GEM 2018 je le v šestih vključenost moških in žensk v podjetništvo uravnotežena, v vseh sodelujočih evropskih državah pa je mogoče zaznati podjetniško vrzel med spoloma. V evropskem merilu je skorajda polovico žensk med vsemi zgodnjepodjetniško aktivnimi ljudmi mogoče najti v Španiji (47 odstotkov) in Bolgariji (46,5 odstotka), najmanj pa na Švedskem (29,7 odstotka).

V Evropi in Severni Ameriki je precejšen delež gospodarstev, v katerih vključenost žensk v podjetništvo precej zaostaja za vključenostjo moških. Med pet evropskih držav, kjer je delež žensk, vključenih v zgodnjo podjetniško aktivnost, manjši od polovice deleža vključenih moških, so se uvrstile še Grčija, Švica in Velika Britanija. Slovenija je na predzadnjem mestu evropske lestvice, s 30,1 odstotka podjetnic, kar je zelo podobno letu prej (31,3 odstotka). Očitno bo treba v Sloveniji temu področju nameniti dodatno pozornost, da bi se ustvarile boljše razmere za večjo vključenost žensk v podjetništvo.

Podjetniški začetek ni starostno omejen

V večini gospodarstev je najbolj plodno starostno obdobje za začetek podjetniške poti med 25. in 34. ter med 35. in 44. letom, najdemo pa tudi nekaj gospodarstev z izrazito velikim deležem zgodnjega podjetništva v starostni skupini od 18 do 24 let. Na Slovaškem je bila tako v zgodnje podjetništvo vpletena skoraj petina starostne skupine od 18 do 24 let, v Grčiji nekaj več kot desetina in na Švedskem desetina mladih v tej starostni skupini. V svetovnem merilu podoben vzorec izkazujeta še Kanada s skoraj tremi desetinami in Brazilija z več kot petino mladih. Vzroke za to je v teh gospodarstvih mogoče iskati v visoki motiviranosti za podjetništvo, v podjetniških mrežah in spodbudah za podjetništvo mladih, vzroki pa so na drugi strani lahko tudi v neprivlačnosti ali nerazpoložljivosti in pomanjkanju dobrih zaposlitvenih možnosti za mlade. Pri tem seveda kaže spomniti, da vsi ti podjetniški poskusi ne bodo preživeli – nekateri zaradi nezadostnega znanja, drugi zaradi trga in konkurence, tretji zaradi nezadostne dobičkonosnosti podjema …

V svetovnem merilu pa je tudi nekaj gospodarstev, v katerih je vključevanje v podjetništvo najbolj množično šele po 45. letu starosti: Južna Koreja, Katar, Savdska Arabija in Sudan, med evropskimi državami pa v tej skupini najdemo Ciper. Tudi tukaj so vzroki lahko večplastni, lahko gre za vnovične podjetniške poskuse, za prevzemanje podjetij, družinsko nasledstvo, nove kariere. A bolj smiselno je vprašanje, kje so vzroki za izpuščanje podjetniškega potenciala mladih, še zlasti v družbah z velikim deležem mladega prebivalstva, in kako jih odpraviti.

Izboljšanje odnosa do podjetništva

Čeprav se je v Sloveniji leta 2018 indeks TEA znižal, je dobra novica, da so se izboljšali nekateri pomembni kazalniki, ki kažejo odnos ljudi do podjetništva, ter kazalniki, ki kažejo, kako slovenska družba dojema podjetništvo.

Povečal se je delež ljudi, ki menijo, da je podjetništvo dobra izbira kariere (s 55,12 odstotka v letu 2017 na 58,43 odstotka v letu 2018), prav tako pa tudi delež ljudi, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (povečanje s 73,42 na 75,78 odstotka). Slovenija se je v evropskem merilu tako povzpela na četrto mesto.

Svoje uspešne podjetnike v evropskem merilu sicer najbolj spoštujejo na Irskem (83,9 odstotka), v Veliki Britaniji (76,4 odstotka) in na Poljskem (76,3 odstotka), kjer je podjetniška karierna pot tudi najbolj zaželena. Tako v Sloveniji kot tudi v večini evropskih držav in Severni Ameriki pa ljudje v večji meri spoštujejo podjetniški poklic kot pa menijo, da je podjetniška pot tudi dobra izbira kariere.

V Sloveniji se je povečala tudi zaznana medijska pozornost za podjetništvo – z 72,65 odstotka v letu 2017 na 77,19 odstotka v 2018. Glede tega je bila Slovenija leta 2018 v samem vrhu lestvice evropskih držav, sledila ji je Irska (73,4 odstotka) in Nizozemska (66,8 odstotka). Da ljudje v medijih zaznavajo več (pozitivnega) obravnavanja podjetništva, je pomembno, saj se tudi prek tega krepi zavedanje družbe o pomenu kakovostnega podjetništva. Minule raziskave so namreč pokazale, da bolj pozitivno naravnane družbene vrednote glede podjetništva večinoma pomenijo tudi več podjetniške aktivnosti med prebivalci, pa tudi več kakovostnega podjetništva, ki je usmerjeno v razvoj in sposobno ustvarjati podjetja, ki lahko rastejo in zaposlujejo.

(nova raziskava GEM) V Sloveniji lani manj zgodnje podjetniške aktivnosti
Dražbe: Zemljišča, na katerih se bo dalo graditi stanovanja, hiše, hotele ...
4 ure

V stečajnih masah je obtičalo še kar nekaj zemljišč, ki čakajo investitorje, da bi dokončali že začrtane stanovanjske, turistične in poslovne projekte. Našli smo jih v Izoli, Črnomlju, Brežicah, Novem mestu, Ankaranu, Semiču ter Ljubljani z okolico. Številna zemljišča se prodajajo že kar nekaj časa in so cene že krepko pod ocenjenimi vrednostmi.

Zemljišča nesojene Begradove soseske Zeleni gaj pri Črnomlju

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Iz stečajne mase novomeškega gradbenega podjetja Begrad bo na voljo sklop gozdnih in stavbnih zemljišč na obrobju Črnomlja. Gradbinec je na 38.800 kvadratnih metrih zemljišč načrtoval gradnjo trgovsko-stanovanjske soseske Zeleni gaj. Na lokaciji nekdanjega tovarniškega kompleksa Belsad je bilo predvidenih 80 stanovanj različnih velikosti, trgovski center ter poslovno-trgovski objekt. Tretjino površin (dve zemljišči na okljuku reke Dobličice) pa bi pokrivalo naravno okolje. Več podatkov o soseski najdete na povezavi. Begrad, eden izmed takrat večjih slovenskih gradbincev, je v stečaju končal leta 2014.

V bližini zemljišč je bila v vmesnem času zgrajena mestna obvoznica, ki omogoča hitrejšo povezavo do drugih krajev. Zavezujoče ponudbe do 8. marca zbira stečajni upravitelj Štefan Veren. Upravitelj novega kupca za zemljišča išče že slaba tri leta. Izklicna cena pri prvi prodaji je bila 732.500 evrov, tokrat pa je odločena pri 255.040 evrih.

Zemljišča za gradnjo stanovanjske soseske v Brežicah

Iz stečaja Begrada je naprodaj tudi dobrih 16 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v Brežicah, kjer je propadli gradbinec snoval gradnjo stanovanjske soseske Cholewa.

Predvidena je bila gradnja petih večstanovanjskih blokov, v katerih je bilo predvidenih do 300 stanovanj, tudi varovanih. Pod stavbami je bila predvidena izgradnja parkirne hiše. Izklicna cena zemljišč je določena pri 399 tisoč evrov, kar je dobrih 60 odstotkov pod ocenjeno tržno vrednostjo in dobro polovico pod likvidacijsko vrednostjo. Rok za oddajo zavezujočih ponudb poteče 18. marca.

Naprodaj zemljišča nekdanjih šefov Nube pri Ankaranu

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na javni dražbi 20. februarja bo na voljo približno 18.500 kvadratnih metrov zemljišč v Oltri pri Ankaranu. Gre za osem zemljišč, ki so naprodaj skupaj, in sicer na območju, ki je urejeno za poselitev. Po podatkih Gursa je območje namenjeno gradnji stanovanj. Z zemljišč je razgled na Koprski zaliv. Posamezna zemljišča so velika od 662 do 5.899 kvadratnih metrov, prodajajo pa se v stečajnem postopku družbe Janin. Vrednost zemljišča je ocenjena na 570 tisoč evrov, pri prvi prodaji pa bodo na voljo po likvidacijski ceni – 467.411 evrov. Na poziv predkupnega upravičenca – občine Ankaran je bila dražba s sredine januarja prestavljena na februar. Kako daleč so prostorski akti, ni znano. O možnosti gradnje naj se vsak interesent posvetuje tudi z ankaransko občino.

Kot smo že pisali, je družba Janin povezana s Patrikom Ceglarjem in Rastom Tomažičem – nekdanjima lastnikoma in direktorjema Nube, ki je z denarjem Factor banke (danes DUTB) gradila optično omrežje v Srbiji. Factor banka je v stečaju Nube prijavila za dobrih 23 milijonov evrov terjatev. Glavno dolžnico, družbo Janin, sta vodila Ceglar in Tomažič, njeno lastništvo pa sega do ciprske družbe Eymard Limited.

Del Imosovega razvojnega projekta Podbreznik v Novem mestu

Del neunovčene stečajne mase Imosa je še sklop več kot 40 nepozidanih zemljišč v naselju Podbreznik na obrobju Novega mesta, kjer je družba želela zgraditi poslovno-stanovanjsko naselje. Dokončanih je pet stanovanjskih blokov od desetih načrtovanih, v preostalem delu pa je bila predvidena izgradnja tehnološkega parka, ki je delno zgrajen, ter individualnih vrstnih hiš. Na prvi dražbi za zemljišča po izklicni ceni 2,657 milijona evrov ni bilo zanimanja, tokrat pa upraviteljica zemljišča prodaja z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Gre za zadnje večje premoženje Imosa v stečaju.

Vrednost stavbnih zemljišč je ocenjena na 1,815 milijona evrov, zemljišča javnega parka in zemljišč pod cestami pa 476.298 evrov. V okviru komunalnega opremljanja območja je bil že sklenjen dogovor o prenosu teh zemljišč na mestno občino Novo mesto po neto vrednosti 203.515 evrov.

Zemljišče v Mednu za turistične namene za 105 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V izvršilnem postopku ene od fizičnih oseb bo na drugi dražbi 15. februarja naprodaj zemljišče v Mednu, v neposredni bližini motela Medno. Zemljišče meri 2.189 kvadratnih metrov in je dobro dostopno, najbližje stavbe so oddaljene približno 50 metrov. Od središča Medvod je oddaljeno dva, do središča Ljubljane pa 10 kilometrov. Na zemljišču je bila predvidena gradnja treh samostojnih objektov za turistično, storitveno ali stanovanjsko rabo. Izklicna cena znaša polovico ocenjene vrednosti oziroma 105 tisoč evrov.

Bi gradili turistično sosesko v Izoli? Naprodaj štirje hektarji zemlje

Priložnost za investitorje, ki bi gradili turistične objekte v Izoli, se obeta v stečaju Primorja. Stečajni upravitelj Rudolf Hramec do konca januarja zbira nezavezujoče ponudbe za nakup skoraj štirih hektarjev zemljišč v Izoli, kjer je propadli ajdovski gradbinec želel graditi vodni park, hotel ter druge stanovanjske in počitniške zmogljivosti.

Del zemljišč je v lasti Primorja v stečaju, drugi del pa v lasti njegove še živeče hčerinske družbe TPC Livade. Izklicna cena ni določena.

Zemljišče v Mariboru za 134 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Iz stečaja družbe Prelog je naprodaj skoraj dva tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč na Teznem v Mariboru. Zemljišča se nahajajo med Volodjevo in Zagrebško cesto. Naprodaj so po izklicni za 134 tisoč evrov, dražba bo 5. februarja.

Zemljišče za gradnjo poslovnih objektov v Semiču

Stečajni upravitelj Tekstilne tovarne motvoz in platno Stevo Radovanović bo poskušal na tretji javni dražbi prodati skoraj 25 tisoč kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče v poslovno-industrijski coni Semič. Zemljišče je predvideno za gradnjo poslovno-industrijskih objektov. Dražba bo 12. februarja. Izklicna cena za skupno 17 parcel je 360 tisoč evrov, kar je dobrih 27 odstotkov pod ocenjeno vrednostjo. Tržna vrednost zemljišč je bila v stečaju ocenjena na 498.660 evrov, a prodaja po tej ceni ni bila uspešna. Prav tako je bila neuspešna dražba z izklicno ceno 398 tisoč evrov.

Tri stavbna zemljišča na Viču v Ljubljani

V stečajnem postopku Imosa bodo na dražbi 18. februarja naprodaj tri stavbna zemljišča ob cesti na Brdo v Ljubljani. Gre za tri zemljišča, ki se bodo prodajala v dveh skopih. Večje zemljišče ima 983 kvadratnih metrov in bo naprodaj za 122 tisoč evrov. Manjši zemljišči merita 554 in 590 kvadratnih metrov, se stikata in bosta skupaj naprodaj za slabih 142 tisoč evrov. Zemljišča so na območju stavbnih zemljišč. Na njih ima predkupno pravico MOL, ki je lastnik tudi večine sosednjih zemljišč. Zemljišča so v bližini parcel, kjer Stanovanjski sklad gradi sosesko Novo Brdo.

Stanovanjska soseska v Črnučah za sedem milijonov evrov

Na enem od nepremičninskih portalov smo opazili, da je spet naprodaj tudi stanovanjski projekt Črnuški bajer, ki je nasedel ob stečaju Imosa. Iz stečaja sta ga nato kupili družbi Monea in E-Solventa, ki ga zdaj poskušata prodati za sedem milijonov evrov.

Skupna površina območja je 12.492 kvadratnih metrov, soseska pa je predvidevala okoli 250 stanovanj, tudi varovanih. Za del projekta je že plačan komunalni prispevek in pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Dražbe: Zemljišča, na katerih se bo dalo graditi stanovanja, hiše, hotele ...
Nove napovedi MDS za 2019 in 2020: nafta bo pod 60 dolarjev za sod, nižje bodo cene kovin in kmetijskih proizvodov
6 ur

Mednarodni denarni sklad je ob srečanju v Davosu razkril svoje nove – manj optimistične – napovedi za svetovno gospodarstvo za letos in prihodnje leto.

Za leto 2018 se napoved o gospodarski rasti ni spremenila, globalna rast za lani naj bi bila 3,7-odstotna. Letos – torej 2019 – pa bo globalno svet po napovedih MDS zrasel le za 3,5 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj od jesenskih napovedi. Leta 2020 bo globalna rast 3,6-odsotna, kar je za 0,1 odstotne točke manj od jesenskih napovedi.

Ob prvem popravku rasti navzdol je MDS upošteval predvsem posledice trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. K dodatnemu popravku navzdol pa so MDS zdaj spodbudila nova pravila o izpustih v Nemčiji in negotove razmere v Italiji, kar oboje zavira domačo porabo. K temu dodajajo še krčenje v Turčiji, ki bo po novih ocenah močnejše od dosedanjih pričakovanj.

Kakšna bo cena nafte?

Povprečne cene nafte bodo letos in prihodnje leto pod 60 dolarji za sod, kar je manj od dosedanje ocene MDS 69 dolarjev za sod.

Cene kovin bodo letos v primerjavi z lani (leto na leto) upadle za 7,4 odstotka, kar je spet bolj pesimistično od dosedanjih napovedi. Leta 2020 se razmere ne bodo bistveno izboljšale.

Tudi cene kmetijskih proizvodov oziroma pričakovanja cen so popravljena navzdol.

Ojojoj, Nemčija

Lanska rast gospodarstev razvitih držav je ocenjena na 2,3 odstotka. Napoved za letos pa je dva odstotka. Obe napovedi sta za 0,1 odstotne točke slabši kot v jesenskih napovedih, predvsem zaradi težav območja evra. Leta 2020 bodo razvita gospodarstva zrasla za 1,7 odstotka. Ta ocena ni poslabšana.

Poglejmo, kaj se napoveduje za evrsko območje. Za leto 2018 je predvidena rast 1,8 odstotka, za leto 2019 pa le še 1,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke slabše od jesenskih napovedi. Napovedi so se poslabšale posebej za Nemčijo, in sicer zaradi šibkega domačega povpraševanja in industrijske proizvodnje. MDS spet navaja razlog novih pravil o emisijah in pri tem poglavju dodaja še zmanjšano globalno povpraševanje po nemških proizvodih.

Drugi dve pomembni tveganji za evrsko območje sta Italija in Francija.

MDS za Združeno kraljestvo (ZK) ni poslabšal ocen o rasti, tako naj bi letos zrasli za 1,5 odstotka, leta 2020 pa za 1,6 odstotka, zadnji podatek za leto 2020 je celo za 0,1 odstotne točke boljši od jesenskih napovedi. Vendar pa opozarjajo, da so ti izračuni narejeni ob predpostavki, da je sporazum o izstopu ZK iz EU letos dosežen in da lahko računamo na postopno prilagajanje novim režimom. To ni scenarij trdega brexita. Pri MDS tako opozarjajo, da so trenutne razmere ob brexitu daleč od gotovih. To pa je seveda tveganje – tako za evrsko območje kot za ZK.

Japonska rast ima po novem boljše napovedi od jesenskih, to pa zaradi fiskalnih spodbud gospodarstvu in ukrepov, ki bi ublažili načrtovani dvig davka na potrošnjo oktobra 2019. Japonsko gospodarstvo naj bi leta 2019 zraslo za 1,1 odstotka, leta 2020 pa za 0,5 odstotka. Obe napovedi sta za 0,2 odstotne točke boljši od dosedanjih.

Za ZDA ni nobene spremembe pri napovedih. Za lani je predvidena rast 2,9 odstotka, za letos 2,5 odstotka in za prihodnje leto 1,8 odstotka. Še enkrat, to je več od evrskega območja in več od Nemčije.

Kitajska in druge države v razvoju

Rast za leto 2018 je pri državah v razvoju 4,6-odstotna, za 2019 pa je ocena 4,5 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke slabše od jesenskih napovedi MDS. Za leto 2020 se rast držav v razvoju ustavi na 4,9 odstotka. Ta ocena ni ne poslabšana ne izboljšana.

Kitajsko rast za leto 2018 MDS napoveduje pri 6,6 odstotka. Leta 2019 – torej letos – bi kitajsko gospodarstvo moralo zrasti za 6,2 odstotka, enako tudi leta 2020. Ta dva podatka nista spremenjena od jeseni.

Indija ima izboljšan podatek za leto 2019, tako bi letos morala zrasti za 7,5 odstotka, prihodnje leto pa za 7,7. Dobre napovedi so zaradi nizkih cen nafte in manjšega domačega zategovanja pasu.

Rusija je leta 2018 končala z 1,7-odstotno rastjo gospodarstva – takšne so vsaj napovedi MDS –, letos bo rast 1,6-odstotna, prihodnje leto pa 1,7-odstotna. Obe novi napovedi sta slabši od jesenskih ocen, za leto 2019 je slabše za 0,2 odstotne točke, za leto 2020 pa za 0,1 odstotne točke. Razlog: nižje cene nafte.

Omembe vredne slabše so napovedi za Turčijo, Savdsko Arabijo, Mehiko, Angolo in Nigerijo.

Tveganja in nevarnosti

Tu ni večjih novosti. Glavno vprašanje je, kako se bodo razrešili vsi trgovinski spori na svetovni ravni. Kako bo v prihodnje videti spor med Kitajsko in ZDA, pa tudi kaj bo z ratifikacijami novega, sicer dogovorjenega, sporazuma, ZDA, Kanada, Mehika, ki je nadomestil NAFTA. Svetovno trgovino bo tako tudi v prihodnje omejevala politika. Če sporov ne bomo rešili, ampak se bodo omejitve stopnjevale, bodo višje cene plačevali končni potrošniki. Ustavile se bodo naložbe, porušile nabavne verige, zmanjšala se bo rast produktivnosti. To bo pomenilo, da bodo podjetja maj donosna, to pa bo spet pomenilo, da se bo manj splačalo vanje vlagati. Vse to je pot navzdol.

Italija, druge specifične evropske težave, brexit in nevarnost, da se populizem močno izrazi na evropskih volitvah, niso razlogi za optimizem.

Globalno sistemsko tveganje je še vedno upočasnjena rast na Kitajskem. Kitajska rast se je lani upočasnila predvsem zaradi političnega obračuna z bančništvom »v senci«, zaradi zavore za lokalne investicije, ki so bile večkrat ekonomske logike, in seveda zaradi trgovinskih nesoglasij z ZDA. Država se je odzvala s fiskalnimi spodbudami, a je vprašanje, ali je to dovolj. Poglabljanje nezaupanja v zdravje kitajske ekonomije lahko povzroči nenadne in velike umike ter prodaje na finančnih trgih in trgih blaga in surovin. To pa je slab obet za svetovno trgovino in rast.

Bika je treba zgrabiti za roge

In kakšne so prioritete in naloge? Tudi tu je MDS predvidljiv: treba je ustaviti pojemanje rasti ter povečati odpornost držav, gospodarstev in podjetij. Seznam rešitev pa je podoben seznamu, da si želimo mir na svetu.

Lep slovenski pregovor pravi, da je treba bika zgrabiti za roge. MDS ni tako pesniški, ampak pravi, da je treba spoznati vire nezadovoljstva z zdajšnjimi pravili mednarodnega trgovanja, znižati stroške trgovanja in razrešiti nesoglasja brez kopičenja carin in drugih carinam podobnih omejitev.

Pospeševati bi bilo treba tesnejše sodelovanje tudi na drugih področjih, ne le pri trgovini: denimo pri reformi finančne regulacije, pri sistemu mednarodnih obdavčitev in pri preprečevanju izogibanja davkom, pri zmanjševanju korupcije in pri oblikovanju mednarodnih mrež finančne varnosti. Te bi bile dodatni mehanizem, ne pa potuha državam, da se same ne zaščitijo dovolj proti zunanjim šokom.

Vse razvite države naj se osredotočijo na ukrepe, ki povečujejo produktivnost, povišujejo zaposlenost, posebej med ženskami in, kjer je potrebno, tudi med mladimi. Države naj ne pozabijo na ukrepe, ki zagotavljajo primerno socialno varnost, posebej tistim, ki se ne morejo prilagoditi strukturnim reformam. Monetarne politike morajo nadzorovati inflacijo, prva naloga fiskalne politike pa so rezerve, tamponi in varovala za ukrepanje ob prihodnji krizi. Politik in običajnih mehanizmov za reševanje krize nam namreč ni ostalo veliko.

Nove napovedi MDS za 2019 in 2020: nafta bo pod 60 dolarjev za sod, nižje bodo cene kovin in kmetijskih proizvodov
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev 1
6 ur
Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Na članek...

V Sloveniji so jabolka najpogostejše sadje. Lani smo jih pridelali veliko, od 65 do 75 tisoč ton, okoli petina jabolk naj bi ostala kar na drevesih.

»Lanska obilna letina jabolk pomeni, da bo letos pridelek manjši, čeprav količina jabolk pri resnih sadjarjih, ki pravočasno poskrbijo za potrebne tehnične ukrepe, minimalno niha iz leto v leto,« pravi Stanislav Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

Preberite tudi: Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk in Pet rešitev za sadjarje

V Sloveniji je trenutno majhna poraba jabolk, cena pa nizka. Poleg tega trgovci z akcijskimi cenami jabolka še razvrednotijo, opozarjajo sadjarji. V eni od največjih verig so jih v akciji ponujali za 49 centov na kilogram. Takšna cena je prenizka, saj sadjar za dostavljena jabolka v hladilnico dobi od 30 do 35 centov na kilogram.

12 štajerskih sadjarjev bo skupaj tržilo jabolka

»Edina rešitev je, da sadjarji začno sodelovati pri prodaji. Na Štajerskem so v ta namen že registrirali organizacijo proizvajalcev Pohorka (OP Pohorka), prek katere bo 12 članov skupaj tržilo tri tisoč ton jabolk. Slovenski trg je tako majhen, da bi lahko vsega pokrili z eno organizacijo proizvajalcev,« dodaja Stanislav Tojnko. Rešitev na daljši rok pa vidi v povečanju kakovosti in manjšem hektarskem donosu. Racionalno bi bilo, da bi pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelali od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar.

Največja pridelovalca izvažata na Bližnji vzhod

Mirosan iz Kasaz pri Petrovčah je za skupino Evrosad drugi največji pridelovalec jabolk pri nas. Imajo tudi drevesnico in hčerinsko podjetje Mirovita za predelavo sadja, kjer delajo marmelade, jabolčni čips. Sadje sušijo in tudi izvažajo, pekarnam pa prodajajo sveže narezano sadje. Lani so imeli dobrih pet tisoč ton jabolk prve kakovosti od tega je bilo 215 ton ekoloških jabolk antares.

»Skupaj z Evrosadom izvažamo na Bližnji vzhod, cena je nizka, zahteve pa visoke. Zaloga je velika, zato je pravi čas, da se sadjarji povežejo pri prodaji. Idealno bi bilo, da bi se združili v eno organizacijo proizvajalcev. Ne vem, če je med sadjarji dovolj zaupanja za ta korak,« pravi Vlado Korber, direktor Mirosana.

Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev