Manager
Lani eksplozivna rast gradbene družbe Draga Isajlovića 4
02.05.2018 10:13
Družba I.S.O. – njen zastopnik je Drago Isajlović, lastnica pa Metka Isajlović – je lani ustvarila dvakrat večje prihodke kot v prejšnjih petih letih skupaj. Na drugi strani pa je družba z
Več ▼

Družba I.S.O. – njen zastopnik je Drago Isajlović, lastnica pa Metka Isajlović – je lani ustvarila dvakrat večje prihodke kot v prejšnjih petih letih skupaj. Na drugi strani pa je družba z osnovno dejavnostjo gradbeništva poslovala z minimalnim čistim dobičkom – zgolj sedmimi tisočaki.

Več podrobnosti v članku Bilance 2017: tako so poslovali razvpiti poslovneži, svetovalci, odvetniki, dobavitelji žice, ex-bančniki …

Kako se lotiti obnove fasadnih površin? (OGLAS)
3 ure
Na fasadah se zaradi škodljivih vplivov atmosfere in okolice slej ko prej začnejo pojavljati znaki poškodb in propadanja premaza.
Na članek...

Obnova je neizogibna, če želimo zaustaviti propadanje premaza in pozneje tudi osnovnih gradnikov zgradbe. Premaz, ki ga za to uporabimo, mora biti cenovno dostopen, primeren za vse vrste starih ometov, toplotno izolacijskih sistemov in barv, hkrati pa mora zagotavljati kakovostno in dolgotrajno zaščito fasadnih površin.

Zunanji vplivi skrajšujejo življenjsko dobo fasadnih površin

Premazi za fasadne površine imajo dvojno vlogo. Omogočati morajo kakovostno in funkcionalno zaščito, obenem pa pomembno vplivajo na izgled objekta.

Fasadne površine so obdelane z različnimi zaščitno dekorativnimi premazi. To so lahko mineralni zaključni ometi, disperzijski zaključni ometi ali pa tankoslojne fasadne barve. Poškodbe, ki se s časom začnejo pojavljati na vseh teh premazih (razpoke, luščenje, kredanje, bledenje ...), so predvsem posledica škodljivih atmosferskih vplivov (UV-sevanje, vlaga, veter, neurja …) in onesnaženosti zraka na urbanih in industrijskih območjih s trdnimi delci umazanije, ogljikovim dioksidom, žveplovim dioksidom in dušikovimi oksidi.

Do poškodb premaza lahko pride tudi zaradi konstrukcijskih napak, nepravilne vgradnje premaza, izbora neprimernega premaza in zaradi svetlobno neobstojnih odtenkov. Na fasadi se zaradi vlage, slabo osončene površine in drugih dejavnikov lahko pojavijo tudi plesni in alge.

S pravočasno obnovo preprečimo nadaljnje propadanje

Ker se škodljivim vplivom atmosfere in okolice ne moremo izogniti, se slej ko prej začnejo pojavljati vidni znaki poškodb in propadanja premaza. Obnova je neizogibna, saj v primeru zanemarjanja tega problema v končni fazi pride do stopnjevanja propadanja, najprej samega premaza, kasneje pa tudi osnovnih gradnikov zgradbe.

Avtor: Mag. Cirila Colnar Mikeln, univ. dipl. ing. kem.

Kako se lotiti obnove fasadnih površin?
ELES daje pobudo: 'Poiščimo nov, velik projekt pametnih omrežij'
4 ure
V slovenski elektroenergetiki se je v zadnjem letu veliko premaknilo, zlasti pri hranilnikih, aktivnem odjemu, e-mobilnosti, medsektorskem povezovanju in start-upih, je naštel Uroš Salobir iz družbe ELES. Iščejo pa nov nacionalni projekt.
Na članek...

»V zadnjem letu so bili pri pametnih omrežjih opravljeni premiki,« je zatrdil Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije v družbi ELES, na nedavni konferenci En.grids.

Salobir je premike naštel: »Velik napredek je pri razvoju hranilnikov električne energije, v Sloveniji se z njimi aktivno ukvarja več družb. Pri aktivnem odjemu električne energije so premiki na različnih ravneh: pri regulativi, avkcijskih mehanizmih in pri ponudbi. V več družbah so precej napredovali pri e-mobilnosti in tudi pri integraciji e-mobilnosti v eletroenergetski sistem. Tu smo močni.«

Zadovoljen je tudi z medsektorskim povezovanjem: »Prihajajo novi projekti, na primer pri povezovanju plina in elektroenergetike.«

»Ne smemo pa spregledati dogajanja pri start-upih. Start-upi se prebujajo. Predvsem pri digitalizaciji pričakujemo od njih zelo veliko,« je Salobir končal naštevanje premikov.

Kako naprej? »Pri pametnih omrežjih je treba najti pravo razmerje med klasičnimi naložbami in naložbami v 'pamet'. Treba je angažirati kadre in se odločiti za bolj mehke pristope. Ni vse samo v denarju, vsega se ne da kupiti.«

Kje je naslednji velik slovenski projekt v pametna omrežja? »Pogrešamo močnega igralca, ki bi začrtal naslednji nacionalni projekt. Velik nacionalni projekt združi želje in zamisli, omogoči, da nismo tako odvisni od evropskih razpisov. Tak projekt omogoča, da si sami zastavimo, kaj hočemo narediti. Omogoča tudi, da se bolj približamo konkretnim koristim slovenskih odjemalcev. Če odjemalci od pametnih omrežij nimajo koristi, potem mi nismo opravili svojega dela.«

V družbi ELES so nekajkrat prevzeli vlogo nosilca pametnega omrežja: »To delamo predvsem zato, da pokažemo, da je mogoče nekaj narediti. Da potegnemo za sabo čim več podobnih partnerstev in, da razblinimo strahove.«

»Dolžnost vseh nas je, da s pametnimi omrežji ne čakamo,« je povedal Salobir udeležencem konference, ki jo je organizirala Montel Energetika.net. »Klasična omrežja potrebujemo, vanje bomo morali ogromno vlagati. Ni pa prav, da postavljamo klasična omrežja kot pogoj za razvoj pametnih.«

»Dajemo pobudo, da poiščemo nov, velik projekt pametnih omrežij in ga prilagodimo našim potrebam,« je še povedal direktor Področja za strateške inovacije v družbi ELES.

ELES daje pobudo: 'Poiščimo nov, velik projekt pametnih omrežij'
Pomembna novost, ki jo za podjetja uvaja novi Zakon o poslovni skrivnosti (OGLAS)
4 ure
Državni zbor je sprejel Zakon o poslovni skrivnosti, ki uvaja pomembno novost za podjetja in spreminja Zakon o gospodarskih družbah ter Zakon o delovnih razmerjih.
Na članek...

Zakon o poslovni skrivnosti določa definicijo poslovne skrivnosti, ki sicer zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije. Zaradi sprejetja zakona, ki je že v veljavi, se nekoliko spreminjata tudi Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o delovnih razmerjih.

Pomembna novost za podjetja: poslovno skrivnost je treba določiti v pisni obliki

Za izpolnitev pogoja poslovne skrivnosti morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

  • gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,
  • ima taka poslovna skrivnost tržno vrednost in
  • imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, kar pomeni, da je imetnik poslovne skrivnosti informacijo kot tako določil v pisni obliki s tem pa seznanil tudi osebe, ki prihajajo v stik oz. se seznanijo s to informacijo (še posebej družbenike, delavce, člane organov družbe in druge).

Sprejetje Zakona o poslovni skrivnosti pa vpliva tudi na spremembe Zakona o gospodarskih družbah – ta je sicer v preteklosti določal, da so poslovna skrivnost lahko tudi informacije oz. podatki, ki niso bili določeni s pisnim sklepom, v kolikor je bilo očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedele nepooblaščene osebe. Po novem pa morajo podjetja svoje poslovne skrivnosti zavarovati pisno.

Pravno preverjeni vzorci dokumentacije o poslovni skrivnosti

Ker je skladno z novo ureditvijo poslovanje treba zaščititi v pisni obliki, smo pripravili pravno preverjene vzorce v obliki gradiva Poslovna skrivnost: vzorci aktov, ki obsega vzorce:

  • pravilnika o poslovni skrivnosti,
  • izjave o varovanju poslovne skrivnosti,
  • sklepa o poslovni skrivnosti in
  • primer člena o poslovni skrivnosti v pogodbi o zaposlitvi.

Pozor, ob tem pa nismo pozabili niti na ostale obvezne in priporočljive akte za podjetja, kot so:

  • akt o sistemizaciji delovnih mest oz. akt o sistemizaciji dela,
  • pravilnik o računovodstvu,
  • pravilnik o ukrepih delodajalca za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu in
  • pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov.

Pravno preverjeni vzorci naštete dokumentacije, kot tudi drugih priporočljivih aktov so na voljo za takojšnjo uporabo v spletnem priročniku Pravilniki, sklepi in akti v podjetju.

Ob naročilu vzorcev dokumentacije o poslovni skrivnosti si zato zagotovite 12-mesečni dostop s posodobitvami obveznih in priporočljivih pravilnikov za poslovanje podjetja, in sicer prek spletnega priročnika Pravilniki, sklepi in akti v podjetju.

Slednji obsega vzorce interne dokumentacije za različne oddelke vašega podjetja, skupaj s komentarji pravne podlage – vsebino redno posodabljamo in dopolnjujemo.

Pomembna novost, ki jo za podjetja uvaja novi Zakon o poslovni skrivnosti
EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi (PRO)
4 ure
To pa pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bo možno. Medtem so starejši Slovenci še vedno med najmanj delovno aktivnimi.
Na članek...

Glavni razlog za to so vse nižje javne pokojnine, ki čez lužo že dolgo ne omogočajo dostojnega življenja, saj lahko zaposleni s povprečnimi prihodki računa na javno pokojnino (social security) le v vrednosti približno polovice svoje neto plače pred upokojitvijo. To ne zadošča, saj naj bi po mednarodnih standardih za dostojno življenje potrebovali vsaj od 70 do 80 odstotkov naših prihodkov pred upokojitvijo, v državah, kot so ZDA, pa mora biti ta odstotek še večji, saj ima ameriški zdravstveni sistem visoke stroške zavarovanja, stroški zdravstvenih posegov pa lahko gredo v deset- oziroma stotisoče dolarjev. Ker potreba po zdravstvenih storitvah narašča s starostjo, to najbolj prizadene prav starejšo populacijo. Da stroškov domov za starostnike in nege sploh ne omenjamo.

Zato vse več Američanov prelaga svojo upokojitev, ker si je iz finančnih razlogov ne morejo privoščiti in tako podaljšujejo delovno aktivnost. Zdaj v ZDA kar 20 odstotkov tistih, ki so že dosegli oziroma presegli upokojitveno starost, še vedno dela, kar je še enkrat več kot leta 1985. Povečanje je velikansko in statistike kažejo, da je največje povečanje pri bolj izobraženih starejših, ki najbolj podaljšujejo svoje delovno aktivno obdobje tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev.

Želje in resničnost

Po zadnji raziskavi ameriškega inštituta EBRI kar 79 odstotkov zaposlenih Američanov namerava svoje nizke prihodke v pokoju nadomestiti z dodatnim delom. Vendar ima vsaka medalja dve strani, saj kljub željam posameznikov, da bi delali dlje, njihovi cilji, na žalost, pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bodo dosegljivi. Po nedavni raziskavi centra za pokojninske študije bostonske univerze ta cilj za skoraj polovico upokojencev ni bil dosegljiv, saj so se morali predčasno upokojiti oziroma ne morejo delati tako dolgo, kot so nameravali. Kar 41 odstotkov zaposlenih Američanov, ki so bili pri 58 letih še delovno aktivni, se je moralo zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov upokojiti pred svojimi načrti, po drugi raziskavi pa je 61 odstotkov upokojenih Američanov priznalo, da so se morali upokojiti prej, kot so načrtovali.

Razlogi za velika odstopanja med našimi željami in resničnostjo se skrivajo v naših glavah, oziroma kot pojasnjuje Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, d. d., ki proučuje vedenjske pristranskosti na področju varčevanja za pokojnino: »Na številnih primerih, od zmožnosti dela v naši starosti do možnosti zadetka na loteriji, so raziskovalci odkrili, da ljudje precenjujemo svoje možnosti oziroma, povedano drugače, na prihodnost gledamo pretirano optimistično. Medtem ko imamo glede preteklosti dokaj realno predstavo in spomin na dobre in slabe dogodke, ob mislih na prihodnost prevladajo dobri dogodki, ki jim pripisujemo veliko večjo verjetnost uresničitve kot negativnim. Prav tako zase večinoma mislimo, da smo veliko bolj sposobni kot drugi. Bolje znamo voziti ali parkirati avtomobil kot naši sodelavci, naši otroci so seveda pametnejši od njihovih sošolcev in podobno. Pretirani optimizem naj bi bil po nekaterih teorijah glavna vedenjska vrlina, ki se nam je razvila med evolucijo in je eden glavnih razlogov za uspeh človeške rase. Na večini področij nam koristi, a na nekaterih bolj sodobnih področjih, kot je varčevanje za pokojnino in vlaganje prihrankov, nam lahko kdaj tudi škoduje. Vsi zase mislimo, da bomo lahko delali, dokler bomo hoteli, in misli na možnost bolezni ali drugih nezgod se nam le redko prikradejo oziroma jih ignoriramo. Zato je prav, da se zavedamo, da večinoma gledamo na prihodnost pretirano optimistično, in zato moramo že danes načrtovati realno, da ne bomo čez leta razočarani oziroma bo zaradi tega zmanjšana naša kakovost življenja, pa naj gre za varčevanje za pokojnino ali zdravo življenje v smislu redne rekreacije in zdrave prehrane, dodaja Vižintin.

Glavni razlog, ki zaposlenim v ZDA onemogoča podaljševanje delovno aktivnega obdobja, so zdravstvene težave. Zadeva ni obrobna, saj vsaka pokojninska reforma – tudi zadnji predlog pokojninske reforme v Sloveniji – samodejno predvideva, da bodo zaposleni preprosto delali vse dlje in se upokojevali čedalje starejši. Zaposlenim podaljševanje delovno aktivnega obdobja preprečuje tudi vse pogostejša izguba zaposlitve (starejši zaposleni težje najdejo novo zaposlitev), kot tretji razlog pa so v raziskavi navedene spremenjene družinske razmere – še posebno ob upokojitvi življenjskega partnerja. Dodatno je raziskava razkrila, da so tisti zaposleni, ki so v delovni dobi zamenjali več delodajalcev, v povprečju pogosteje podaljšali svoje delovno aktivno obdobje in preložili upokojitev kot tisti, ki so bili celotno delovno dobo zaposleni pri enem delodajalcu.

Starejši Slovenci med najmanj delovno aktivnimi

V Sloveniji imamo izrazito težavo z delovno aktivnostjo starejših zaposlenih, saj je po OECD stopnja delovne aktivnosti starih med 55 in 64 let le približno 35-odstotna, kar nas uvršča na predzadnje mesto v celotni EU, samo še Grčija je slabša od nas. Za primerjavo: povprečje EU je 51 odstotkov, na Švedskem pa je stopnja zaposlenosti kar 74-odstotna. Tako da imamo na tem področju očitno še velike rezerve v Sloveniji, posebej ob dejstvu, da se v Sloveniji 70 odstotkov vseh zaposlenih upokoji takoj, ko izpolnijo prvi pogoj za starostno upokojitev. Tudi če pogledamo same višine javnih pokojnin v Sloveniji, pr nas ni kaj dosti bolje kot v Ameriki, saj je povprečna starostna pokojnina pri nas le približno 59 odstotkov povprečne neto plače, kar pomeni približno 638 evrov. Le 14 odstotkov vseh upokojencev pa prejema pokojnino, višjo od tisoč evrov. Pred nedavnim predstavljeni predlogi nove pokojninske zakonodaje sicer vsebujejo ukrepe, ki naj bi tudi pri nas spodbujali večjo delovno aktivnost starejših, vendar morajo najprej biti zakonski predlogi sprejeti, veliko pa bo treba narediti tudi za sama delovna mesta, saj so razlogi, zakaj se večina zaposlenih v Sloveniji upokoji ob prvem možnem trenutku, večplastni in jih le zakonodajne spremembe ne bodo rešile.

Zasebni pokojninski skladi rešujejo Američane

Kljub nizkim javnim pokojninam pa velikemu delu Američanov finančno udobno upokojitev zagotavljajo zasebni pokojninski skladi, ki imajo pri njih že več kot stoletno tradicijo in od katerih zaposleni s povprečnimi prihodki prejema ob upokojitvi še zasebno pokojninsko rento v višini 37 odstotokov svoje neto plače pred upokojitvijo. Tako dobiva skupaj z državno pokojnino v višini 50 odstotkov plače skupaj v pokoju prihodke v višini skoraj 90 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo, tako da mu v realnosti prihodki pomembneje ne upadejo in lahko nemoteno živi naprej z enakim standardom. V prihodnje nekateri napovedujejo, da bodo zasebne pokojnine celo višje kot javne, kar se že dogaja v Veliki Britaniji. Tudi v Sloveniji bodo imele dodatne pokojnine iz dodatnega pokojninskega zavarovanja čedalje večjo vlogo pri zagotavljanju dostojnega življenja v pokoju, saj je danes v dodatno pokojninsko zavarovanje vključen že vsak drugi zaposleni, ki bo ob upokojitvi prejemal dodatno pokojninsko rento. Danes pa je prejemnikov dodatnih pokojninskih rent v Sloveniji okoli 30 tisoč, njihovo število pa se bo v prihodnje močno povečevalo zaradi upokojevanja babyboom generacije, ki je že vključena v dodatno pokojninsko zavarovanje.

EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi
Računalniški centri 5. generacije – kakšne priložnosti za dodatne zaslužke ponujajo? (OGLAS)
4 ure

O enem najhitreje rastočih tržišč v okviru IKT tehnologije – podatkovnih centrih, o glavnih področjih njihovega razvoja, izzivih pri upravljanju in zagotavljanju nemotenega delovanja ter priložnostih za dodatne zaslužke, ki jih prinašajo računalniški centri 5. generacije, smo se pogovarjali z Boštjanom Lavugerjem iz podjetja NTR inženiring d.o.o.

g. Lavuger, na DATA CENTER konferenci sodelujete že od njenega samega začetka. V svetu informacijske tehnologije se pogosto omenja t.i. Cloud (oblak) in Cloud rešitve, kjer se uporabniki ne ukvarjajo z informacijsko infrastrukturo, temveč jo le najemajo pri različnih ponudnikih. Ali opažate trend zmanjševanja potreb po računalniških centrih?

Res je, da so se v svetu precej uveljavile t.i. oblačne rešitve. Praktično to pomeni, da so mnoga podjetja potrebe po informacijski infrastrukturi reševala z najemom storitev pri različnih ponudnikih. To velja predvsem za manjša podjetja, z nižjimi zahtevami po informacijski varnosti. Prednost »Cloud-a« je predvsem hitra izvedba in plačevanje glede na porabo. Vendar se pri t.i. Cloudu pojavlja mnogo operativnih težav, ki zmanjšujejo njegovo uporabnost. Ponudniki so predvsem velika mednarodna podjetja, ki s takšno infrastrukturo gradijo odvisnost uporabnikov od njihove infrastrukture, po drugi strani pa je razvoj IoT tehnologij drastično povečal količino podatkov, ki se shranjuje in obdeluje. Posledično je potrebno te podatke obdelovati čim bližje kraju nastanka, prav tako pa jih je potrebno obdelovati v izjemno kratkih časih. Kot tipične primere implementacije IoT si predstavljajmo avtomatizirane tovarne, kjer vsak stroj v vsaki fazi obdelave komunicira z informacijskim sistemom, mu sporoča podatke o obdelavi obdelovancev ter zagotavlja sledljivost v vseh fazah proizvodnje. Drug primer so sistemi avtonomne vožnje, ki so sedaj v razvoju.

Za obdelavo podatkov iz avtocestnega odseka v Nemčiji ocenjujejo, da bodo potrebni sistemi za obdelavo podatkov vozil in medsebojno komunikacijo vsakih 400m avtoceste. Tretji primer pa so napredni informacijski sistemi v zdravstvu, ki pošiljajo množico občutljivih podatkov o analizah in stanjih pacientov na centralne lokacije. Zaradi vseh teh zahtev se število računalniških centrov drastično povečuje. V svetu govorijo o dobi t.i. Edga oz. o informacijskem robu. Tudi v našem okolju opažamo spremembe. V podjetju NTR inženiring d.o.o. smo že pred leti pričeli snovati rešitve, ki so bile namenjene »Edgu«. Govorimo o kontejnerskih računalniških centrih. V resnici smo jih v zadnjih dveh letih v Sloveniji do sedaj namestili 5. Prav tako pa je vedno več povpraševanja iz industrije, ki podobno rešuje problematiko avtomatizirane proizvodnje z izgradnjo mikro ali majhnih računalniških centrov. Zato je to tržišče še vedno eno najhitreje rastočih na področju IKT tehnologij. Trend rasti se ni ustavil, obseg velikih centrov se počasi povečuje, drastično pa se povečuje obseg mikro centrov.

Omenili ste, da je tržišče računalniških centrov eno najhitreje rastočih tržišč v okviru IKT tehnologij. Če bi primerjali računalniške centre izpred nekaj let in danes, kje je viden največji napredek v razvoju?

Računalniški centri so inženirsko tehnični objekti, katerih življenjska doba je do 25 let. V tem času je normalno, da doživijo vsaj eno prenovo. S tem se tehnike in tehnologije prilagodijo novim rešitvam. Če smo se pred 20. leti ukvarjali z zagotavljanjem razpoložljivosti in pred 10. leti z zagotavljanjem energetske učinkovitosti v računalniških centrih, so takšne rešitve postale danes nekaj povsem običajnega in sodijo v osnovne zahteve. Zraven sodijo še tehnično varovanje s požarno zaščito in centralni nadzor nad infrastrukturo. To velja za, recimo temu večje računalniške centre. V mikro računalniških centrih se te rešitve vzpostavljajo zdaj. V zadnjih nekaj letih pa je poudarek pri izgradnji in prenovi, poleg osnovnih zahtev, predvsem v učinkovitem upravljanju, kjer se implementirajo napredni sistemi upravljanja z imenom DCIM (data center infrastructure management). Le-ti ne samo nadzorujejo infrastrukture, temveč omogočajo dinamično upravljanje in vodenje infrastrukture z avtomatskimi protokoli, kar omogoča optimalno izkoriščanje vseh razpoložljivih virov.

Razvoj pa poteka na novih rešitvah, ki jih bomo predstavili na DATA CENTER konferenci, 30. maja 2019. V povzetku naj povem, da računalniški centri s svojo infrastrukturo predstavljajo izjemno zmogljive in pametne sisteme v elektro energetskem omrežju, ki omogočajo mnogo več funkcionalnosti, kot pa jih sedaj izvajajo. Prav tako pa se modificirajo nadzorni sistemi in sistemi vodenja (DCIM) ter tako postajajo osrednji inteligentni sistem samega centra, ki je sposoben avtonomno voditi center brez posredovanja človeka.

Računalniški centri postajajo vedno bolj kompleksni organizmi, sestavljeni iz množice naprav in sistemov. Kako se soočiti s težavami pri upravljanju in zagotavljanju nemotenega delovanja teh kompleksnih sistemov?

Odgovor na to vprašanje je kratek in jedrnat. Dokler želimo samo spremljati delovanje in biti v primeru posamezne napake o njej obveščeni, so nadzorni sistemi in njihovi upravljalci dovolj. Vendar se število in kompleksnost sistemov v računalniških centrih hitro povečuje. Za doseganje boljše učinkovitosti in naprednih funkcionalnosti, je potrebno v centru meriti veliko število parametrov in glede na njihove vrednosti prilagajati delovanje naprav. To pomeni aktivno voditi delovanje centrov. Človek s svojimi omejenimi možnostmi spremljanja in posredovanja takšni nalogi ni kos. Zato se uveljavljajo napredni sistemi vodenja in upravljanja, ki pa morajo biti zasnovani tako, da v nobenem primeru ni ogroženo delovanje oskrbne infrastrukture. V praksi to pomeni, da ni dovolj razmišljati o vodenju in upravljanju, temveč je potrebno sistem vodenja zasnovati tako, da bo računalniški center deloval nemoteno tudi v primeru odpovedi centralnega sistema nadzora in vodenja. Zato govorimo o več nivojskih sistemih nadzora in vodenja, s čimer z lokalnim delovanjem zagotavljamo tudi delovanje oskrbnih sistemov v izrednih razmerah.

Eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se soočajo IT oddelki, je zmanjšanje stroškov. Kje lahko lastniki in upravljavci podatkovnih centrov prihranijo ali kako lahko svoje podatkovne centre izkoristijo za morebiten dodaten zaslužek?

Zmanjševanje stroškov je eden od vidikov optimizacije delovanja. Tega se lahko lotiš na več načinov. Najlažji je zmanjševanje števila delujočih sistemov, kjer pa posledično trpi razpoložljivost. Mnogo bolj kompleksen je dvig energijske učinkovitosti, kar lahko še izboljšamo z aktivnim vodenjem infrastrukture. Napredni računalniški centri oz. računalniški centri 5. generacije pa omogočajo dodatne zaslužke z izkoriščanjem nameščene opreme in sistemov za aktivno sodelovanje z elektro energetskim omrežjem in drugimi sistemi. Pri tem govorimo o relativno enostavnih sistemih izkoriščanja odpadne toplote, o virtualnih elektrarnah, pa tudi naprednejših sistemih akumulacije toplotne energije v času, ko je električna energija poceni. Najnaprednejši centri pa so že povezani s pametnimi omrežji in nudijo omrežne energetske storitve. S tem se upravljalci, namesto z zmanjševanjem, ukvarjajo z višjo dodano vrednostjo in dodatnimi prihodki ter zaslužki. Pomembno pri tem pa je, da s tem funkcionalnosti in potrebe računalniškega centra niso ogrožene.

Katere trende na področju podatkovnih centrov bi še posebej izpostavili?

Mislim, da sem v prejšnjih odgovorih že izpostavil glavne trende. Sicer pa jih predstavimo tudi na sami DATA CENTER konferenci. Menim, da je pomembno, da se načrtovalci in uporabniki redno izobražujemo in seznanjamo s trendi in smermi razvoja. Sicer pa se tudi v našem podjetju aktivno ukvarjamo z razvojem. Imamo namreč lastno razvojno ekipo strokovnjakov, ki trenutno deluje na treh področjih. Eno od pomembnejših je razvoj naprednih sistemov vodenja in upravljanja z računalniškimi centri, drugo področje je razvoj kontejnerskih računalniških centrov, tretje pa je razvoj na področju elektro energetskih sistemov. To so tudi glavna področja razvoja v svetu.

Znano je, da so data centri veliki porabniki električne energije. V današnjem času, ko se vsi bolje zavedamo vplivov na okolje, menite, da se bo temu v prihodnje posvečalo še več pozornosti?

Nasprotno, menim, da se ta trenutek temu posveča največ pozornosti. Predvsem pri podjetjih, ki gledajo v prihodnost. Vendar nihče ne pričakuje, da bi se poraba električne energije za oskrbo IKT naprav bistveno zmanjšala. Manjšo porabo električne energije prinaša boljša energetska učinkovitost in tu se trudimo doseči kar najboljše rezultate. Bistveno področje razvoja pa je izkoriščanje sicer nezanesljivih, a okolju prijaznih virov, kot so vetrna in sončna energija za napajanje računalniških centrov. To dosegamo z novimi in drugačnimi zasnovami oskrbne infrastrukture, kjer so napajalni sistemi bistveno drugačni, kot sedanji. Govorimo o energetskih hranilnikih, ki pa niso namenjeni samo računalniškim centrom, temveč aktivno sodelujejo z električnim omrežjem.

Zakaj bi IT strokovnjakom priporočili obisk DATA CENTER konference?

DATA CENTER konferenca je vrhunski dogodek, na katerem se lahko strokovnjaki seznanijo z najnovejšimi trendi s področja računalniških centrov. Na žalost ni v Sloveniji ali širše, v okoliških državah, nobenega primerljivega dogodka. Zato je vrednost te konference še toliko večja. Menimo, da so vsako leto pripravljeni zanimivi prispevki, ki podajajo tako osnovne smernice razvoja, kot podrobnejše tehnično znanje s področja oskrbne infrastrukture. Sam menim, da moramo k vsem problemom pristopati prvenstveno s pogledom »z vrha«. In kot takšno tudi vidim konferenco. Dobimo vpogled v smernice razvoja in moderne načine ureditve oskrbne infrastrukture.

Seveda pa smo vsi strokovnjaki na konferenci na voljo obiskovalcem, da z njimi spregovorimo o njihovih težavah in jih pomagamo. Zato menim, da je konferenca odlična priložnost, da se vsi strokovnjaki s področja IT seznanijo z novostmi in trendi ter spregovorijo o težavah v njihovih konkretnih sistemih.

OSVOJITE 1 IZMED 3 VIP VSTOPNIC ZA KONFERENCO DATA CENTER 2019!

Sodelujte v nagradni igri: palsit.com/nagradna-igra-data-center-2019-3

Računalniški centri 5. generacije – kakšne priložnosti za dodatne zaslužke ponujajo?
Nove Finance že v aplikaciji
7 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

(Nepremičnina tedna) Bowling center v Radljah ob Dravi (OGLAS) 3
8 ur

V Radljah ob Dravi je naprodaj poslovno-gostinski objekt Bowling Center Bajta, ki stoji zraven nogometnega igrišča in drugih športnih površin.

V pritličju dvoetažnega objekta je urejeno in z vrtom povezano gostišče z barom, restavracijo, lastno kuhinjo in servisnimi prostori. V tej etaži sta še modern šeststezni bovling, družabni prostor in kegljišče s štirimi stezami.

V prvem nadstropju so dvorana, bar in izhod na zunanjo teraso. V dvorani je na prireditvah mogoče pogostiti do 130 oseb, tu se lahko organizirajo tudi različne vadbe.

Cena: 1,55 milijona evrov

Prodaja: Simobilia

(Nepremičnina tedna) Bowling center v Radljah ob Dravi
Prestavitev množičnega vrednotenja nepremičnin zelo verjetno ni zadnja 1
8 ur
Napovedi vlade so bile preveč optimistične
Na članek...

Prestavitev novega sistema vrednotenja nepremičnin, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin z avgusta letos prestavil na začetek aprila prihodnje leto, je med nepremičninska združenja vnesla precej nejevolje. Vrednotenje nepremičnin je namreč osnova za obračunavanje davka na nepremičnine, ki ga, kot je že lani napovedala vlada, prihodnje leto ne bomo uvedli.

Prestavitev vrednotenja podpira le slovensko nepremičninsko združenje FIABCI, ki tudi sodeluje pri vzpostavitvi sistema množičnega vrednotenja. Franci Gerbec, član častnega razsodišča tega združenja, je povedal, da zdaj ni pogojev za vzdržno vrednotenje. Težavo oziroma bojazen vidijo v dejstvu, da tudi do 1. aprila prihodnje leto tega sistema ne bodo mogli vzpostaviti, kar pomeni, da se bo vrednotenje, s tem pa tudi uvedba davka na nepremičnine, spet preložila.

FIABCI je sicer že oktobra lani predlagal nekatere ukrepe, pri čemer bi morala država z evropskimi sredstvi vzpostaviti usklajen sistem, vendar z ministrstva za okolje in prostor niso dobili nobenih odzivov na svoje predloge. »Veliko slovenskih občin je premajhnih, da bi zagotavljale dovolj sredstev za dolgoročno vodenje podatkov o razvojnih stopnjah zemljišč in njihovih vrednosti. Niti nimajo za to ljudi,« razlaga Franci Gerbec in dodaja, da bomo v Sloveniji na tem področju v manj kot letu dni po vzpostavitvi ustreznih evidenc spet imeli nedosledno urejene podatke o vrednosti zemljišč, saj jih občine ne bodo mogle sproti osveževati.

Dobro je že, da ni vse skupaj zastalo

»Slovensko gospodarstvo že dolga leta opozarja, da želi urejene predpise, ki bi določali obdavčevanje vseh nepremičnin,« se je na odlog odzval Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS. V njihovi zbornici posebnega stališča do odloga vrednotenja nepremičnin sicer nimajo, odgovorili so nam, da bi si želeli, da država čim prej uredi to področje. »Odlog sistema vrednotenja nepremičnin vsekakor ni dober, še slabše pa bi bilo, če bi ti postopki povsem zastali,« pravi Udovič in dodaja, da ne bo presenečen, če bodo sistem vrednotenja zamaknili še za pol leta ali leto dni.

Gurs kot ocenjevalska agencija

Medtem ko v Združenju stanovanjskih skladov omenjene zbornice pri GZS nimajo izoblikovanega stališča do zamika, njihov predsednik Sašo Rink opozarja, da se s prestavljanjem odlaga tudi ureditev slovenskega nepremičninskega trga. V Združenju lastnikov nepremičnin Slovenije so precej bolj jasno izrazili nezadovoljstvo. »Že šest let čakamo na urejene evidence, ki bodo podlaga za obdavčitev,« poudarja predsednik združenja dr. Edo Pirkmajer in razlaga, da bi z ustreznim obdavčevanjem nepremičnin dosegli red na tem področju. Sedanji sistem je zelo neučinkovit, očitke za to pa na združenju usmerjajo na zelo neučinkovito državno upravo, ki želi na Gursu uvesti državno ocenjevalsko agencijo, ki bo avtomatično sporočala vrednosti za vsako od več milijonov nepremičnin, ki jih imamo v Sloveniji, pri čemer država ne zna ali noče urediti evidenc teh nepremičnin, da bi pozneje lahko uvedla primeren in učinkovit sistem obdavčevanja.

V združenju še opozarjajo, da polletni zamik pri evidencah nikakor ne potrjuje lanskih vladnih napovedi, da bomo prihodnje leto dobili zakon o davku na nepremičnine. Precej bolj je verjetno, da se bo čakanje nanj še podaljšalo, ker so v zvezi z davkom odprta tudi nekatera politična vprašanja, ki se jih koalicija sploh še ni lotila.

Pot do davka bo posuta s trnjem

Sistem množičnega vrednotenja je bil prenovljen z novim zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je začel veljati že lani, a so na vladi ugotovili, da so bili roki za izpeljavo množičnega vrednotenja prekratki. Z novo zakonodajo vlada odpravlja pomanjkljivosti iz prejšnjega zakona. Zgodovina vrednotenja je zelo pestra. Na ustavnem sodišču sta že leta 2014 padla davek na nepremičnine in tudi množično vrednotenje nepremičnin. Tako se posplošena trž­na vrednost po sedanjem vrednotenju tudi ni smela uporabljati denimo za morebitno odmero davka na promet z nepremičninami.

Vladi tako ni uspelo zagotoviti vsega potrebnega – torej tudi ne modelov vrednotenja – do sprva začrtanega roka. Tako so poslanci s tokratno spremembo samo zamaknili roke za osem mesecev. Poleg zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin so sprejeli tudi povezane spremembe zakona o evidentiranju nepremičnin. Rok za začetek uporabe novega sistema vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru se s 1. junija 2019 prestavlja na 31. marec 2020.

Na ministrstvu za finance so glede odložitve poudarili, da želijo ob preteklih negativnih izkušnjah tokrat doseči čim večjo splošno družbeno sprejemljivost množičnega vrednotenja. Želijo namreč več časa nameniti usklajevanju s strokovno javnostjo in občinami. Vlada ocenjuje, da je osem mesecev zadosten in primeren rok za izvedbo vse potrebnih aktivnosti, dodatni čas pa bodo pristojni resorji izkoristili tudi za izboljšanje kakovosti podatkov o nepremičninah. Jeseni bo tako izvedeno poskusno vrednotenje, takrat bodo tudi javno razgrnjeni modeli. Geodetska uprava bo po proučitvi pripomb in predlogov nato predlagala sprejetje modelov na vladi in do konca marca izvedla množično vrednotenje.

Prestavitev množičnega vrednotenja nepremičnin zelo verjetno ni zadnja
GT za drobiž
8 ur
Mercedes-Benz na naših tleh predstavlja novi CLA – štirivratni kupe na osnovi razreda A oziroma kompaktne generacije mercedes-benzov. Tudi novi CLA je privlačen, dinamičen in sodoben. Tudi drag ali pa poceni, odvisno od tega, kako ga gledate.
Na članek...

V Mercedes-Benzu sicer pravijo, da CLA nikoli ni sledil modnim smernicam, da je liga zase. O tem bi se sicer dalo debatirati. Velja pa, da si je stuttgartska znamka, nekdaj sinonim za starokopitnost, s CLA upala več kot drugi. Na kompaktni platformi je izdelala pomanjšani CLS oziroma štirivratni kupe ter ga v prvi generaciji prodala v kar 750 tisoč izvodih. Še bolj pomembno kot količina pa je dejstvo, da je CLA k Mercedes-Benzu pripeljal 70 odstotkov novih kupcev.

Uroš je novi CLA podrobno preizkusil na prvi predstavitvi v Nemčiji. Pravi, da gre za enega redkih mercedes-benzov, v katerem se bodo vozili tudi milenijci.

Medtem ko je bil prvi CLA skladen, a vseeno nekoliko oglat, je novi dizajnerski izdelek brez primere. Skladen in privlačen z vseh strani. Na moč podoben CLS, a vseeno samostojen izdelek, ki nikakor ne deluje le kot dodelan ali predelan A. Poleg tega je tudi mersko zrasel in v kabini pridobil prostor, čeprav je še vedno kupe.

S tega vidika je unikaten in niti ne drag, saj je oblikovno pravi avto razreda GT s ceno pod 30 tisočaki. Za vse tiste, ki gledajo predvsem na obline, šele nato na vsebino, je prava kupčija. Glede vsebine pa je seveda tako, da tudi CLA lahko navduši z močnimi bencinskimi ali dizelskimi motorji, a je krepko dražji. Osnovnega CLA 180 za ceno pod 30 tisočaki poganja 1,33-litrski turbobencinar s sto kilovati, najcenejši dizelski stroj je CLA 180 d, stane 33.530 evrov in ima 85 kilovatov. Na vrhu je trenutno AMG CLA 35 4Matic + z 225 kilovati in ceno 50.660 evrov. Pozneje prihaja še AMG CLA 45 s 310 kilovati oziroma 422 konjskimi močmi.

Vse nove CLA sicer povezujejo sodobna platforma ter urejena in futuristična kabina iz razreda A z dvema zaslonoma, elektronskimi merilniki in asistentom MBUX, ki s prepoznavanjem gest poskrbi za dodatno mero inteligence v notranjosti. Različne komfortne funkcije in funkcije MBUX so še enostavnejše in bolj intuitivne. Poleg tega je Mercedes-Benz izboljšal glasovno upravljanje z uporabo ključne besede »Hey Mercedes«. Zdaj namreč prepozna aktualne odgovore z vse več področij.

Nova je storitev energizing coach, ki povezuje različne sisteme udobja v vozilu. Če je povezana pametna ura vivoactive3 ali kakšna druga združljiva Garminova naprava, potem osebne vrednosti, kot sta raven stresa ali kakovost spanca, povečajo natančnost priporočila.

Foto: Miloš Milač

GT za drobiž
Šesterica, ki najbolje obvlada posel
9 ur
Šesterica dostavnikov in tovornjakov se bo tudi letos bojevala za lovoriki dostavno in tovorno vozilo leta
Na članek...

Dober dostavnik ali tovornjak je tisti, ki svojemu lastniku ali uporabniku omogoča opravljanje posla. Najboljši med njimi pa je dober na vseh področjih, pri natovarjanju, nosilnosti, stroških, porabi … Predstavljamo šesterico, ki se bojuje za letošnji lovoriki.

Tudi letos smo prečesali trg dostavnikov in tovornih vozil, preverili njihove lastnosti in izračunali stroške uporabe. Čakata jih še podrobno ocenjevanje in soočenje z uporabniki tovrstnih vozil, zmagovalca – tovorno in dostavno vozilo leta 2018 – pa bomo razglasili 6. junija letos. Projekt skupaj pripravljamo Časnik Finance in revija Kamion & Bus.

Dostavni kandidati

Ford transit connect

Prenova je prinesla nov prepoznaven hišni dizajn prednje maske, v notranjosti pa posodobljeno armaturno ploščo, ki lahko vključuje tudi multimedijski sistem Sync 3 z velikim šestpalčnim barvnim zaslonom, občutljivim za dotik, ter nove, trpežnejše materiale oblazinjenja.

Motorna ponudba zajema nov 1,5-litrski dizelski motor ecoblue in izpopolnjen bencinski 1,0-litrski ecoboost. Pri dizelskih modelih je serijsko na voljo nov paket za učinkovitejšo porabo, ki zagotavlja optimalno aerodinamičnost z aktivno masko, ki odpira oziroma zapira zračne reže. Tako se motor ogreje veliko hitreje, obenem pa je pri vožnji zmanjšan zračni upor.

Ročni šeststopenjski menjalniki so zdaj serijsko na voljo v kombinaciji z vsemi motorji, opcijsko pa se kupci connecta lahko odločijo še za nov osemstopenjski samodejni menjalnik, ki je opremljen s pretvornikom navora.

Razširjena je ponudba dodatne opreme, ki vključuje opcijske ksenonske žaromete z dnevnimi LED-lučmi, brezžično indukcijsko polnjenje za mobilne telefone in pametni ključ. Nabor asistenčnih sistemov je povečan, med njimi so inteligentni omejevalnik hitrosti s samodejno prilagoditvijo hitrosti vozila, sistem za preprečevanje trčenja z zaznavanjem pešcev in sistemom za zaviranje v sili, stabiliziranje v primeru bočnega vetra in aktivna pomoč pri parkiranju, ki pomaga usmerjati vozilo tako pri bočnem kot pri pravokotnem parkiranju.

Še naprej so na voljo različice s kratko in dolgo medosno razdaljo ter prostorom za tovor s prostornino do 3,6 kubičnega metra, ki lahko sprejme dve evropaleti, in nosilnostjo v razponu od 520 do 890 kilogramov.

Citroën berlingo/peugeot partner/opel combo

Nova generacija prinaša nov in zelo atraktiven videz, ki je popolnoma integriran v druga vozila iz palete. Treba je priznati, da je PSA s tem, ko je izdelal tri zelo različne avtomobile, ki pa so v bistvu enaki, opravil odlično delo. S spremembo sprednjega dela in notranjosti sta bila namreč v notranjosti dosežena zelo drugačna vizualni vtis in občutek. Novi model uporablja modularno platformo EMP2, ki jo deli z modeloma citroën C4 in peugeot 308, na njej pa je izdelan tudi nov jumpy oziroma expert. To pomeni manjše previse, povsem novo (sprednje) vzmetenje in električno servokrmiljenje namesto mehanskega.

Novinci so na voljo v dveh velikostih: M-dolžine 4,4 metra in XL-dolžine s 4,75 metra. V kombinaciji z zložljivim sedežem sovoznika to omogoča natovarjanje predmetov do 2,70 metra dolžine v M-izvedbo in 3,05 metra v XL-izvedbo. Prostornina prtljažnika se je povečala za 100 litrov.

Tu je tudi kup elektronskih pripomočkov, koristna novost, ki je prej še ni bilo, pa je električna parkirna zavora, ki je med sedežema sprostila veliko prostora. Od preostalih sistemov omenimo radarski tempomat s funkcijo ustavljanja, spremljanje mrtvega kota, prepoznavanje prometnih znakov, opozorilo o zapuščanju voznega pasu, opozorilo v primeru utrujenosti voznika in samodejno aktiviranje luči. Kamera za vzvratno vožnjo prikazuje ves prostor za vozilom, ta pomoč pa se lahko razširi s funkcijo bird’s-eye ali prikazom prostora iz ptičje perspektive.

Za pogon se uporabljajo bencinski motorji 1.2 puretech s 110 in 130 konjskimi močmi; šibkejši ima šeststopenjski ročni menjalnik, močnejši pa osemstopenjskega samodejnega. Tu je tudi 1.5 bluehdi, ki je na voljo v izvedbah 75, 100 in 130 konjskih moči s petstopenjskim ročnim menjalnikom, razen pri najmočnejši izvedbi, ki ima lahko šeststopenjski ročni menjalnik ali opcijski osemstopenjski samodejni.

Mercedes-benz sprinter

Medtem ko je sprinter doslej ponujal zadnji in vsekolesni pogon, pri tretji generaciji prihaja tudi prednji pogon. To prinaša kar nekaj prednosti – vozila s prednjim pogonom so cenejša, za 50 kilogramov lažja, njihov tovorni prostor pa je tudi osem centimetrov bliže tlom, s čimer so olajšali natovarjanje.

Glavna novost pogonskega sklopa sta dva nova menjalnika. Prvi je devetstopenjski samodejni menjalnik, ki je opremljen s pretvornikom navora. Gre za edini tovrsten menjalnik v segmentu velikih dostavnikov. Njegova izbira bo omejena le na vozila s prednjim pogonom. Prav tako bo le vozilom s prednjim pogonom namenjen drugi novinec, šeststopenjski ročni menjalnik, ki je bil prav tako razvit povsem na novo. V ponudbi ostaja še samodejni sedemstopenjski 7G-tronic plus.

Motorna ponudba se začenja z 2,1-litrskim vrstnim štirivaljnikom z največjimi močmi 114, 143 in 163 konjskih moči, pri čemer zadnja opcija ni na voljo pri vozilih s prednjim pogonom. Novost je še zmogljivejša različica s 177 konjskimi močmi, ki bo namenjena izključno šasijam s prednjim pogonom, in sicer za avtodome. Motorji dosegajo z zmanjšanjem notranjih izgub pri trenju in jermenu večji navor in boljše zmogljivosti pri nižjih vrtljajih. Mercedes je edini v Evropi, ki v ponudbi dostavnika ohranja šestvaljni motor – trilitrski dizelski agregat V6 ponuja največjo moč 190 konjskih moči, predvsem pa navduši s 440 newtonmetrov navora in mirnim delovanjem.

Pogled v voznikovo kabino razkriva povsem novo okolje, ki si številne elemente deli z najnovejšimi vozili iz Mercedesovega osebnega programa. Armaturne plošče so na voljo v štirih izvedbah: od povsem osnovne z velikim predalom na sredi do luksuzne, kjer je na osrednjem delu velik 10,2-palčni barvni LCD-zaslon na dotik. Na splošno so povečali število odlagalnih mest po celotni kabini, zagon motorja poteka s pomočjo gumba in ne več klasičnega ključa, v primeru samodejnega menjalnika pa je njegova ročica ob volanu.

Parkirna zavora je elektronska s stikalom na armaturni plošči, zato v kabini ostaja več prostora na tleh, povsem na novo pa so zasnovane še komande za upravljanje prezračevanja.

T0vorni kandidati

Ford trucks F-MAX

Turški proizvajalec je po uspešnem modelu cargo pred petimi leti začel razvijati prestižnega dolgoprogaša z veliko in prostorno kabino. Pogovarjali so se s strankami in proučili konkurenco. Med razvojem so se primerjali s petimi vodilnimi proizvajalci na evropskem trgu. Po naših prvih izkušnjah jim jih je uspelo v celoti doseči. F-MAX je tovornjak, ki bo pretresel konkurenco in trg tovornjakov s kakovostjo, zmogljivostjo in ceno.

Kabina je široka 2,5 metra in ima skoraj ravna tla. Notranja višina 2.160 milimetrov zadošča tudi za tiste košarkaških mer. Vstopa se prek treh stopnic, pri čemer je zadnja s posebnim gumastim tesnilom na vratih zaščitena pred vdorom vode in umazanije.

Notranjost je dvobarvna in udobna, odlagalnega prostora ne manjka. Nad vetrobranskim steklom so tri zaprte omarice in dva manjša odprta predala s skupno prostornino 225 litrov. Nad preklopnim zgornjim ležiščem so tri odlagališča, narejena po vzoru letalskih predalov. So edinstvena na trgu tovornjakov in imajo skupno prostornino 105 litrov. Preklopno zgornje ležišče je široko 650, spodnje pa 810 milimetrov, pri čemer se del spodnjega ležišča lahko dvigne.

F-MAX ni padel z neba in je rezultat skoraj šest desetletij dolge tradicije proizvodnje tovornjakov ter osvajanja najsodobnejše tehnologije in trendov v industriji tovornjakov. Tu predvsem mislimo na inteligenten pogonski sklop s predvidljivim topografskim tempomatom in funkcijo eco-roll. Vrstni šestvaljni motor ecotorq z delovno prostornino 12,7 litra izpolnjuje normo Euro 6d s kombinacijo povratnega kroženja izpušnih plinov (EGR), turbopolnilnikom s spremenljivo geometrijo lopatic, sistemom direktnega vbrizgavanja goriva, naprednim krmiljenjem in sistemom SCR. Da bi zmanjšali energijske izgube in porabo goriva, so uporabili vodno črpalko in ventilator hladilnika s spremenljivo hitrostjo delovanja, kompresor za zrak s sklopko, servočrpalko krmila z variabilnim pretokom, pameten alternator ... Motor na papirju pušča izjemen vtis, saj doseže 500 konjskih moči v širokem razponu vrtljajev od 1.400 do 1.850 vrtljajev na minuto, pri odličnih 2.500 newtonmetrih navora že od tisoč vrtljajev na minuto.

Mercedes-benz actros

Mercedes je prenovil actrosa, ki kot prvi tovornjak na evropskem trgu nadomešča vzvratna ogledala s kamerami, v kabino pa namesto merilnikov prinaša LCD-zaslone. Da se avtonomna vožnja počasi približuje, pri Mercedesu nakazujejo s sistemom Active Drive Assist, ki združuje že poznan radarski tempomat in na novo razvit sistem Lane Keeping Assist. Z njim lahko vozilo samodejno ohranja smer vožnje znotraj zarisanih prometnih pasov, kadar je njihova širina med 3,2 in 4,5 metra. Prav tako lahko samodejno popravi smer vožnje ob bočnih sunkih vetra. Skupaj z radarskim tempomatom, ki omogoča popolno ustavitev v primeru zastoja in samodejno speljevanje, pa je actros prvi serijski tovornjak, ki ponuja polavtonomno vožnjo.

Gre za drugo stopnjo avtonomne vožnje, kar je tudi največ dovoljeno po trenutni evropski zakonodaji. Pri tem je pogoj, da voznik sedi na sedežu in ima roke na volanu, kar zaznavajo senzorji.

Ker je danes ekonomičnost ključna, je pričakovano, da so pri Mercedesu na tej točki močno staknili glave. Rezultat je do pet odstotkov manjša poraba goriva, kar so delno dosegli z že omenjeno nadomestitvijo ogledal s kamerami, še več pa k temu prispeva izboljšan predvidljiv topografski tempomat PPC (Predictive Powertrain Control). Ta zdaj pokriva do 95 odstotkov vseh cest, predvsem pa ima izboljšano pokritost lokalnih cest. Na njih tudi bolje upravlja hitrost, saj ima podatke o omejitvah hitrosti v naseljih, tako da hitrost vožnje samodejno zmanjša že pred začetkom naselja.

Volvo FH LNG

Volvovi tovornjaki, gnani z utekočinjenim zemeljskim plinom, so posebni in edinstveni po tem, da njihovi motorji delujejo po Dieslovem procesu v nasprotju s konkurenco, ki se je odločila za Ottov proces. Razlog za to je 15 do 25 odstotkov večja toplotna učinkovitost Dieslovega procesa, ki naj bi ugodno vplivala na manjšo porabo Volvovih motorjev ravno za tak odstotek. To naj bi očitno kompenziralo slabo stran te tehnologije – potrebo po polnjenju na treh mestih. Namreč, Volvo za vžig plina v motorju namesto svečk uporablja majhno količino dizelskega goriva in zato potrebuje dizelski rezervoar prostornine 170 litrov. Ker uporabljajo dizelsko gorivo, morajo imeti ti motorji tudi sistem SCR za čiščenje izpušnih plinov, kar pomeni, da je treba polniti tudi rezervoar za adblue. Morda ne tako pogosto kot v običajnih tovornjakih, ker je poraba reagenta tudi do 20 odstotkov manjša.

Z uporabo zemeljskega plina namesto dizelskega goriva je mogoče doseči znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Če je beseda o dizelskem gorivu in plinu fosilnega izvora, se zmanjšanje giblje približno pri 20 odstotkih. Uporaba bioplina in hidrogenskega rastlinskega olja (HVO) namesto dizla pa izpuste ogljikovega dioksida v izpuhu zmanjša kar za 100 odstotkov.

Zemeljski plin se v utekočinjeni obliki hrani v posebni kriogeni posodi na vozilu, običajno pri temperaturah med 140 in 120 stopinjami Celzija pod ničlo. Vendar tudi tedaj pride do njegovega delnega izparevanja, tako da je zgornji del posode vedno napolnjen s plinsko fazo. Prehod iz tekočega v plinasto stanje je deloma zaželen in potreben, saj se v motorju uporablja za delo ravno v plinastem stanju. Posebna hidravlična črpalka v LNG-rezervoarju se poganja prek odgona na motorju, jemlje plin z vrha posode in ga stisne na tlak od 300 do 320 barov.

Šesterica, ki najbolje obvlada posel
Foto: Renault
Najbolj brani članki danes
10 ur
1. Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?2. Minister Šabeder nima časa, da bi vam prihranil 48.432 evrov3. Google Huaweiu umaknil licenco za android. Kaj to pomeni za uporabnike teh
Več ▼

1. Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?

2. Minister Šabeder nima časa, da bi vam prihranil 48.432 evrov

3. Google Huaweiu umaknil licenco za android. Kaj to pomeni za uporabnike teh telefonov?

4. Je Alenka Bratušek zamenjala Bojana Žlendra? Ne, reorganizirala ga je

5. Država gnezdi v vsaj 3,5 milijona evrov vredni gradbeni jami za Bežigradom

6. Kamniški forum: Podjetnik, ki ima na Veliki planini glavno turistično sezono celo leto

7. Domel do prvega milijona na Japonskem, tudi zaradi baterij za Teslo in Panasonic

8. Če bi bili vsi avti v Evropi čez noč električni, bi se izpusti CO2 zmanjšali le za 0,4 odstotka

9. Pregled programov na evropskih volitvah: Za kaj se zavzemajo vodilni kandidati, ki jim kaže najbolje

10. Predajte tehnologijo ali pa vas ne bo: tak je vsakdan evropskih podjetij na Kitajskem

Naslovne zgodbe Financ
10 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Ob rasti se vsem smeji 1
11 ur
Prihodi turistov res rastejo, a če želimo, da tudi zapravijo, jim je treba tudi ponuditi več
Na članek...

Če imate namen, zaradi kakršnegakoli razloga že, v prihodnjih dneh v Ljubljani rezervirati hotelsko sobo, boste skorajda pred misijo nemogoče. Proste sobe v hotelih, če gre verjeti portalu Booking.com, praktično ni.

Prihodi turistov v Slovenijo zadnjih devet let nenehno rastejo. Če primerjamo leto 2010 z letom 2018, je bilo tako lani za 80 odstotkov več prihodov turistov, če pogledamo le tuje turiste, pa se je število njihovih prihodov več kot podvojilo. Tudi če prihode tujih turistov omejimo le na Ljubljano, se je njihovo število podvojilo.

Kljub vsej množični rasti, ki jo slovenski turizem doživlja zadnja leta, je to, da je vsaj nekaj dni v Ljubljani praktično nemogoče dobiti sobo, zame še vedno presenetljiv podatek. Morda bo kmalu drugače, Ljubljani se namreč obeta kup novih hotelov, Turizem Ljubljana denimo napoveduje, da bo prestolnica do leta 2022 število sob z današnjih 2.700 povečala na štiri tisoč.

Sobe torej bodo. Če bo tudi več kongresov in konferenc, kar se napoveduje, je dobra novica, da naj bi bil nov ali vsaj prenovljen kongresni prostor tudi v načrtu. Za opeke bo tako poskrbljeno.

A ob vsej tej rasti, ob vseh zasedenih hotelih in restavracijah, se ob turističnih številkah vedno ustavimo pri eni. In to je seveda poraba turistov. Kot sicer kažejo podatki Banke Slovenije, je turistični priliv oziroma izvoz potovanj vsako leto večji, tudi prvo letošnje četrtletje je bilo boljše od primerljivega lanskega. Kot je pred časom razlagal Gregor Jamnik iz ljubljanskega Best Western Premier hotela Slon, turisti ostajajo dlje, zato je tudi poraba večja, saj, kot je dodal, še vedno prevladujejo turisti z dokaj majhno kupno močjo.

Sicer naj bi novi petzvezdični hoteli spremenili tudi to, privabili goste z globljimi žepi. Toda pri porabi ne gre le za ponudbo sob in hotelov. Ljubljanska ponudba pa še vedno zaostaja. Če želimo, da turisti tu zapravijo več denarja, jim je tudi treba več ponuditi. Pekarne, trgovine hitre mode in podobno niso dovolj. Sploh, če je njihova ponudba boljša v državah, iz katerih turisti prihajajo. Ali če si sposodim besede strokovnjakinje za turizem Maje Uran Maravić s portoroške fakultete za turistične študije: »Če za sobo zaračunamo 300 evrov na noč, morajo biti tudi vse preostale znamenitosti konkurenčne destinacijam, kjer za prenočitev zaračunajo toliko denarja.«

V Ljubljani ta teden ni prostih hotelskih sob – vendar pa boste težko našli srečnega hotelirja 4
11 ur
V tem tednu v prestolnici skoraj ni prostih hotelskih sob. Hotelirji imajo namreč polne roke dela z udeleženci kongresov in konferenc. Kako pa kaže za poletje?
Na članek...

Prosti termini ljubljanskih hotelov so bili v tem tednu obarvani večinoma rdeče, poleg pa napis: »Razprodano.«

»Med 22. in 24. majem v Ljubljani ni proste hotelske sobe,« je na Twitterju zapisal eden izmed uporabnikov. Njegov zapis nam je dal misliti. Preverjanje prostih zmogljivosti ljubljanskih hotelov je potrdilo, da ima prav – na portalu Booking.com v tem obdobju dejansko ni bilo nobene proste hotelske sobe, prav tako je nismo našli neposredno na spletnih straneh največjih hotelov.

A ta zasedenost po navedbah hotelirjev niti ni nenavadna za ta termin, saj je Ljubljana polna kongresov in konferenc. Pogledali smo, kdo od prihajajoče sezone pričakuje največ in kakšno je bilo lansko poslovanje hotelirjev.

Hotelirji pričakujejo rast kongresnega turizma

»Zdaj je kongresna sezona, ta ponavadi traja od aprila do junija, rezervacije pa potekajo že kakšni dve leti vnaprej,« nam je povedal Sandi Kovačevič, direktor hotela Cubo. In dodal, da je popolna zasedenost vseh ljubljanskih hotelov za to obdobje nekaj povsem običajnega.

Pritrdil mu je tudi Matej Rigelnik, direktor Union hotelov: »Trenutna zasedenost hotelskih zmogljivosti v Ljubljani ni nekaj nenavadnega, saj gre za sezonski splet obiska poslovnih, predvsem kongresnih gostov in počitniških gostov, željnih raziskovanja prestolnice.« Podatkov o poslovanju nam niso razkrili, saj so delniška družba.

Je pa Kovačevič dodal, da je letošnja sezona za zdaj sicer slabša kot lani, »a sodeč po trendu, vemo, da bo v dveh, treh letih še več rezervacij kot, denimo, letos. V Ljubljani imamo precej konferenc in te so v razcvetu.«

Na vprašanja, kakšna so pričakovanja za prihajajočo sezono, je Kovačevič odgovoril: »Gledamo dva in tri mesece vnaprej, junij in julij bosta v začetku meseca vsaj 80-odstotno zasedena.« Povedal je tudi, da zaradi dviga cen na raven petzvezdičnega hotela Intercontinental niso vedno povsem polni. Kovačevič pozdravlja vse nove petzvezdične gradnje, saj meni, da ima Ljubljana še veliko prostora za razširitev ponudbe in s tem zadržanje turistov.

V Ljubljani je v gradnji kar nekaj novih hotelov, stari pa povečujejo svoje zmogljivosti. V nekaj letih bo Ljubljana dobila več kot tisoč novih hotelskih sob.

»Mestni hotelirji kar trpimo«

Gregor Jamnik, direktor Slona in predsednik Združenja hotelirjev Slovenije (ZHS), pojasnjuje, da je bil termin 5. in 7. junija zapolnjen že več kot pol leta vnaprej. V Ljubljani bo takrat pomemben politični dogodek – Tri morja – in v prestolnico se bodo zgrnile politične delegacije iz več držav, nam je pojasnil. »Tudi mi smo v tem obdobju polni, ekstremna sezona pa se začne v juniju in traja skoraj do novembra. Mestni hotelirji kar 'trpimo'.«

Cene sob so tako kot v hotelu Cubo dvignili tudi v ljubljanskem hotelu Slon, nam je zaupal Jamnik. V Slonu so za letos dvignili cene za štiri do pet odstotkov, a so povečali tudi ponudbo in kakovost. »Težko gremo čez 85-odstotno zasedenost zmogljivosti, več kot to je že fizično težko izpeljati.«

»Letos pričakujemo podobno sezono kot lani, zaradi dviga cen pa tudi večje prihodke, seveda,« je komentiral Jamnik in omenil, da hotelirje kar malce skrbi, kako bo s kadri, saj jim jih še vedno primanjkuje. »Manjka sobaric, kuharjev, natakarjev, verjetno pa jih – predvsem mlade – od tega odvračata prav narava dela in plačilo. Zadnje je v primerjavi z drugimi panogami nižje,« je še dodal Jamnik.

Kako so poslovali lani

Pogledali smo rezultate šestih hotelov v Ljubljani, štirih večjih in dveh butičnih. Čiste prihodke od prodaje so povečali vsi, razen Cuba. Največja ljubljanska hotelska družba Union hoteli je lani ustvarila že za 22,2 milijona evrov prodaje in dosegla tudi lepo rast čistega dobička.

Hotel Slon je lani ustvaril več kot sedemodstotno rast čistih prihodkov od prodaje, a mu je čisti poslovni izid nekoliko upadel – za slabih devet odstotkov, na 1,04 milijona evrov.

Hotel City, ki je v lasti hotela Slon, je prihodke v letu 2018 povečal, a ne tako močno kot predlanskim. So pa presegli milijon evrov čistega dobička.

Austria Trend Hotel pri severni obvoznici je čiste prihodke od prodaje povečal za 8,5 odstotka.

Butični hotel Vander v strogem središču Ljubljane ima za sabo uspešno leto in se približuje dvema milijonoma evrov prihodkov, sploh prvič, odkar poslujejo, pa so dosegli tudi omembe vreden čisti dobiček.

Hotel Cubo je edini od pregledanih, ki so mu prihodki od prodaje nekoliko upadli, enako tudi čisti dobiček.

V Ljubljani ta teden ni prostih hotelskih sob – vendar pa boste težko našli srečnega hotelirja
Foto: Aleš Beno
Astronomska cena okoljskih predpisov za tovorni promet: od 20 do 50 tisoč evrov na tovornjak 2
12 ur
Za izpolnitev postavljenih okoljskih izpustov tovornega prometa za leti 2025 in 2030, bi v Evropi potrebovali približno 20 tisoč priključkov moči od 150 do 500 kilovatov in šest tisoč priključkov za polnjenje do moči 500 (ali več) kilovatov. V tem trenutku ni niti enega.
Na članek...

Po letu 2025 bodo morali tovornjaki zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 15 odstotkov, po letu 2030 pa še za dodatnih 15 odstotkov (skupno 30 odstotkov) v primerjavi z današnjimi izpusti. Ocenjuje se, da bi se cena vozil zaradi tehnologije, ki bo to omogočila, lahko zvišala za 20 tisoč do 50 tisoč evrov, vendar bi s tem povezana manjša poraba goriva pomenila tudi velike prihranke pri uporabi vozila.

Ko so nas pred nekaj leti vprašali, kaj bo prinesel standard Euro 7, smo trdili, da je malo verjetno, da ga bomo kmalu videli, ker se ravni škodljivih plinov ne morejo več znižati in da se bodo vsa prizadevanja usmerila v zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Na žalost (ali na srečo) smo imeli prav.

Čeprav gospodarska vozila poznamo že več kot stoletje, so se prvi koraki pri urejanju kakovosti izpušnih plinov začeli leta 1990 z uvedbo standarda Euro 0, ki je postopoma vodil k standardu Euro 6 iz leta 2014, ki do danes ostaja bolj ali manj nespremenjen. Okoljski predpisi Euro urejajo količino dušikovega oksida (NOx ) in trdnih delcev ter niso povezani z izpusti ogljikovega dioksida. Nadzor izpustov ogljikovega dioksida se je leta 2009 začel z Uredbo 595/2009, s katero je evropska komisija prepoznala potrebo po opredelitvi metodologije za določanje izpustov ogljikovega dioksida težkih vozil.

Pomemben pogoj za omejevanje izpustov plinov je določitev količine ogljikovega dioksida, ki ga sproščajo gospodarska vozila. Lani je bil sprejet VECTO, to je simulacijski protokol, ki izračunava izpuste ogljikovega dioksida celotnega vozila. Zaradi številnih izvedenk tovornjakov in priklopnikov je potrebno kompleksno orodje, ki upošteva vse elemente motorja, menjalnika, kabine, priklopnika ... in na tej osnovi izračuna količino izpustov ogljikovega dioksida. V začetku leta se je začela opredelitev emisij ogljikovega dioksida za nekatere skupine vozil (denimo pogonske konfiguracije 4 x 2), v prihodnjih dveh letih pa bodo znane emisije vseh (novih) vozil, ki bodo prišla na trg.

Ko so dobili informacije o količini ogljikovega dioksida, ki jo oddajajo današnja vozila, je bil naslednji korak določiti cilje za zmanjšanje izpusta in tu so se začele težave.

Visoko postavljene meje

Evropska komisija je maja 2018 v evropski parlament poslala predlog za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 15 odstotkov do leta 2025 in za 30 odstotkov do leta 2030 (vozila bi morala po letu 2025 sprostiti 15 odstotkov manj ogljikovega dioksida in po letu 2030 30 odstotkov) za vozila z največjo dovoljeno težo nad 7,5 tone v primerjavi z današnjimi izpusti. Po drugi strani je ACEA, ki združuje vodilne proizvajalce vozil, predlagalo zmanjšanje za sedem odstotkov oziroma 15 odstotkov. Novembra je evropski parlament izglasoval 20-odstotno zmanjšanje do leta 2025 in 35-odstotno do leta 2030, kar je povzročilo ostre odzive združenja ACEA in pričakovano odobritev okoljskih organizacij. Nazadnje je februarja romunsko predsedstvo Evropskega sveta in parlamenta doseglo sporazum o določitvi omejitev na 15 oziroma 30 odstotkov. Ti cilji so zavezujoči in tisti, ki jih ne bodo izpolnjevali, bodo plačali (visoko) kazen, odvisno od stopnje prekoračitve.

Poleg zavezujočih ciljev so se zakonodajalci dogovorili, da bodo okrepili sistem spodbud za vozila z ničelnimi in majhnimi izpusti v razredu težkih vozil. Prav tako so bili sklenjeni dogovori za zagotovitev razpoložljivosti popolnih in zanesljivih podatkov o porabi goriva, ki bodo pridobljeni z napravo, ki bo v vozilu spremljala dejansko porabo goriva.

Stališče ACEA je, da postavljeni cilji do leta 2025 zahtevajo vgradnjo novih tehnologij v vozila, ki so že razvita, in da kratek rok ne ustreza dolgoročnemu razvojnemu ciklu tovornjakov. Poleg tega ACEA podpira sistem spodbud, s pomočjo katerih bi se povečal delež vozil z ničelnimi ali majhnimi izpusti, ne pa tudi kazni, naložene proizvajalcem, ki ne izpolnjujejo ciljev.

»Člani evropskega parlamenta zavestno ignorirajo dejstvo, da so zmogljivosti elektrifikacije tovornjakov občutno manjše kot pri avtomobilih zaradi izjemno visokih začetnih stroškov, omejenega dosega vozil, nezadostne infrastrukture, zlasti na avtocestah, in nenaklonjenosti strank tej tehnologiji,« pravi Erik Jonnaert, glavni tajnik ACEA. »Zavzemamo se za uravnoteženo ureditev, ki bo pripomogla in pospešila tehnološki premik proti vozilom z majhnimi in ničelnimi izpusti, brez ogrožanja konkurenčnosti industrije.«

Takšni strogi standardi bi lahko ogrozili evropsko proizvodnjo tovornjakov, ki je brez konkurence vodilna na svetu po varnostnih in ekoloških standardih (ne glede na to, da »strokovnjaki« iz organizacije Transport & Environment trdijo drugače). Ne dvomimo o dobrih namenih poslancev evropskega parlamenta, vendar večina med njimi ni dovolj usposobljena, da bi odločila o teh vprašanjih. Na koncu bi debelejši konec potegnili kupci vozil, ki bi morali plačati ogromne stroške razvoja, in končno uporabniki zaradi neizogibno dražjega prevoza.

Večkrat smo poudarili, da teh ciljev ni mogoče izpolniti brez uvedbe alternativnih goriv, saj se porabe goriva (ali s tem povezanega izpusta ogljikovega dioksida) ne da toliko zmanjšati (ne glede na to, kaj trdijo različni okoljski "strokovnjaki"), tudi z uporabo hibridnih pogonov ali "waste heat management tehnology'' (izkoriščanje toplote izpušnih plinov in podobne rešitve). Termodinamični potencial dizelskega procesa preprosto ni neomejen (ravno nasprotno). Danes ostaja glavno vprašanje, katere alternativne tehnologije so uporabne in za katere je zagotovljena infrastruktura.

Alternativne rešitve

Na tej točki ima samo plin (nekakšno) infrastrukturo, ki lahko zagotovi nemoten transport, ter dovolj razvito in dostopno tehnologijo. Težava je v tem, da se lahko s plinskim pogonom izpusti ogljikovega dioksida zmanjšajo za največ 20 odstotkov (ker je zemeljski plin tudi ogljikovodik in tekoče gorivo).

Predstavili smo že primerjavo energetskih potreb tovornjaka na 800 kilometrov dolgi poti: klasični tovornjak potrebuje približno 224 litrov dizelskega goriva, ki tehta 186 kilogramov in je v rezervoarju, ki tehta 17 kilogramov. Ta količina dizelskega goriva ima energetski potencial 2.192 kilovatnih ur. Po drugi strani pa za isto razdaljo potrebuje električni tovornjak akumulatorje s skupno maso osem ton ali zmogljivostjo tisoč kilovatnih ur. Ker je električni pogon precej učinkovitejši (tu ne govorimo o učinkovitosti proizvodnje električne energije), potrebujemo manj moči, vendar je energijska gostota baterije bistveno manjša.

Če na tej točki ne upoštevamo potrebe po prostoru za namestitev take baterije, poglejmo čas, potreben za polnjenje. S 500-kilovatnim polnilnikom potrebujemo dve uri in s 350-kilovatnim okoli tri ure, kar ni slabo. Edina težava je, da v Evropi ni polnilnikov moči, večjih od 150 kilovatov, ki bi bili prilagojeni tovornjakom, in ocenjuje se, da bi za izpolnitev postavljenih ciljev med letoma 2025 in 2030 potrebovali približno 20 tisoč priključkov moči od 150 do 500 kilovatov. Prav tako bi v istem obdobju potrebovali približno šest tisoč priključkov za polnjenje do moči 500 (ali več) kilovatov, v tem trenutku (uganili ste) pa ni niti enega.

Razmere so nekoliko boljše pri vodiku, ker za 800 kilometrov potrebujemo 830-litrski rezervoar z 58 kilogrami utekočinjenega vodika, pri čemer je skupna masa rezervoarjev in goriva manjša od dveh ton. Tudi če bi imeli dovolj vodika (ki ga nimamo) in tovornjakov, ki ga uporabljajo (ki jih tudi nimamo), bi za oskrbo teh vozil morali imeti vsaj 500 polnilnic z utekočinjenim vodikom in še 500 s stisnjenim vodikom, v tem trenutku pa imamo le nekaj polnilnic s stisnjenim vodikom in nič z utekočinjenim. Dodatna težava je proizvodnja vodika, ki mora biti iz obnovljivih virov (dejansko gre za proizvodnjo električne energije in njeno uporabo za elektrolizo vode). Letne potrebe po prometu na svetu znašajo okoli 210 milijonov ton vodika, trenutna letna proizvodnja pa je približno 30 milijonov ton, imamo pa težavo s prometom, saj ni veliko transportnih zmogljivosti ali tankerjev, ki bi prevažali ves ta vodik.

Kaj nas čaka?

Evropski proizvajalci ocenjujejo, da bi s povečanjem proizvodnje električnih vozil do leta 2030 število električnih tovornjakov z največjo dovoljeno maso nad 16 ton znašalo osem odstotkov, delež vozil pod 16 ton pa približno 15 odstotkov. Skupno število električnih tovornjakov v EU bi bilo tako okoli 110 tisoč.

Proizvajalci poudarjajo, da bi za tako veliko število električnih tovornjakov (z možnostjo nadaljnje rasti) potrebovali vsakih 100 kilometrov polnilnice z močjo do 500 kilovatov in vsakih 50 kilometrov polnilnice moči od 150 do 500 kilovatov, pri čemer bi vsaka polnilnica imela osem priključnih mest. Upoštevati je treba tudi, da bi v tem primeru morala imeti vsaka 500-kilovatna polnilnica priključno moč najmanj šest megavatov, šibkejše polnilnice do tri megavate, kar je velik izziv. Če vemo, da trenutno nimamo niti dovolj parkirnih mest za tovornjake, je veliko vprašanje, kako zgraditi take polnilne zmogljivosti.

Ko se vse skupaj sešteje, se bodo cene tovornjakov morale občutno zvišati, ker ta tehnologija stane. Dobra novica je, da 30 odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida pomeni prav tolikšno zmanjšanje porabe goriva, kar so ogromni prihranki pri stroških, zato nekatere ocene kažejo, da bi bili prihranki lahko višji od stroškov. Bomo videli.

Astronomska cena okoljskih predpisov za tovorni promet: od 20 do 50 tisoč evrov na tovornjak
Foto: Shutterstock
Predajte tehnologijo ali pa vas ne bo: tak je vsakdan evropskih podjetij na Kitajskem 7
12 ur
Kitajska tveganja za evropski denar v petih slikah
Na članek...

Medtem ko je Kitajska še leta 2017 po svetu investirala za 280 milijard dolarjev, so leta 2018 investicije bolj podobne ravni iz leta 2014. Kitajska je lani tako po svetu investirala za 179 milijard dolarjev. V Evropo je šlo po podatkih ameriškega inštituta za podjetništvo AEI 47 milijard dolarjev, v ZDA 10 in Avstralijo pet milijard dolarjev kitajskih naložb. Podjetja iz EU so na Kitajsko leta 2018 vložila le šest milijard evrov.

To so podatki iz najnovejše ankete o zaupanju evropskih podjetij na Kitajskem, ki jo je objavila Evropska gospodarska zbornica v Pekingu v sodelovanju s svetovalno hišo Roland Berger. Kljub tem številkam, kljub povečanim globalnim tveganjem, kljub velikim kitajskim obljubam – pa v resnici počasnemu odpravljanju ovir za tuja podjetja – se evropski posel Kitajski ne namerava zlahka odreči. Trg, prihodki in dobički so dovolj dobri, da se splača vztrajati. Posebej se je lani kitajski trg odprl za kozmetiko, finančne storitve in turizem. Ne gre za to, da se podatki o enaki obravnavi kitajskih in podjetij s tujim kapitalom na Kitajskem ne izboljšujejo, gre za to, da je trend počasen. Da so besede večje od dejanj.

1. Skrb zbujajoče nepoštene zahteve za prenos tehnologij

V dveh letih se je število primerov, ko so bila podjetja prisiljena prenesti tehnologijo ali poslovne skrivnosti, da bi ohranila dostop do trga, podvojilo. Leta 2019 je kar 20 odstotkov vprašanih povedalo, da so bili prisiljeni v takšne posle, leta 2017 je bilo takšnih le deset odstotkov. Včasih podjetja svojo tehnologijo prenesejo prostovoljno, posebej, kadar želijo svoje dobavitelje narediti bolj zanesljive. Prenos tehnologije pod prisilo je, denimo, neprostovoljna ustanovitev družbe s skupnimi vlaganji, na katero je treba prenesti podatke, ali pa družbe ne bo. Prisilni prenosi tehnologij niso enakomerno razporejeni, posebej imajo s tem težave v kemični in naftni industriji, pri medicinski opremi, s težavami pa se srečujejo tudi farmacevti in avtomobilski proizvajalci. Nespodbuden je tudi podatek, da je kar 63 odstotkov vprašanih povedalo, da se prisilni prenosi dogajajo pravkar ali pa so se zgodili v zadnjih dveh letih.

2. Kitajska pravila o zbiranju in shranjevanju podatkov so visoko varnostno tveganje

Kitajska pravila za kibernetsko varnost že od leta 2016 določajo, da se morajo vsi pomembni poslovni in osebni podatki, ki so zbrani ali obdelani na Kitajskem, hraniti v okviru kitajskih meja. To določilo skrbi evropska podjetja v vseh sektorjih, tako pri telekomunikacijah, v zdravstvu kot denimo pri letalskih prevoznikih. Kar 24 odstotkov vprašanih pravila motijo z vidika varnosti, potem jim zvišujejo stroške, moti pa jih tudi nejasnost teh pravil.

Sploh so blokiran internet, slabe povezave, nestabilnost sistema še vedno velike ovire za posel na Kitajskem. Dobra polovica vprašanih ima zaradi tega težave pri izmenjavi dokumentov tako s podjetji na tujem kot pri izmenjavi med zaposlenimi in s kupci. Skoraj polovica vprašanih ima zaradi tega manjšo produktivnost.

3. Za večino je O. K., a še vedno se 45 odstotkov podjetij počuti neenakopravne

Čeprav se delež evropskih podjetij, ki opozarjajo na neenakost, zmanjšuje, je delež tistih, ki se izrekajo za diskriminirane, še vedno velik. Posebej zato, ker kitajska vlada nenehno govori o zmanjševanju neenakosti in ukrepih, ki bi odpravili diskriminacijo. Neenakopravnost se kaže pri dostopu do trga, administrativnih ovirah in pri komunikaciji z vlado. Za registracijo podjetja na Kitajskem je po poročilu »Doing business« potrebnih devet dni. Iz aktualne ankete pa je razvidno, da je le 11 odstotkov vprašanih podjetje ustanovilo v manj kot 15 dneh, večina je potrebovala več kot mesec, tretjina celo več kot tri mesece.

Še vedno tudi 31 odstotkov vprašanih podjetij meni, da na Kitajskem nikoli ne bo enakopravnosti med domačimi in tujimi podjetji.

Pri tem zbornica v Pekingu opozarja, da v Evropi za kitajska podjetja veljajo enaka pravila kot za domača in da je skrajni čas, da se to zgodi tudi na Kitajskem. Evropa je sicer letos spomladi sprejela – do uveljavitve je še dobro leto – sklop novih pravil, s katerimi bo mogoče zaradi varnosti ali javnega reda temeljiteje pregledovati neposredne naložbe iz tretjih držav. Čeprav se nikjer ne omenja le Kitajska, torej pravila niso diskriminatorna, so bila sprejeta ravno zaradi kitajske »nevarnosti«.

4. Reforme stagnirajo, pa še se bo poslabšalo

Reforme na Kitajskem, ki bi morale povečati enakopravnost tujih podjetij, ne dajejo sijočih rezultatov. Omembe vreden je tako podatek, da je na vprašanje, ali ste zamudili poslovno priložnost na Kitajskem zaradi omejevanja dostopa na trg in drugih ovir, kar 43 odstotkov podjetij odgovorilo z da. V petih letih je to sicer izboljšanje, a za sedem odstotnih točk, kar pri zbornici ocenjujejo kot malo. Dobrih deset odstotkov podjetij, ki so zamudila poslovno priložnost zaradi neenakih pravil, tudi pravi, da je šlo za posel, ki je bil večji od četrtine njihovega letnega prihodka na Kitajskem.

Tudi pri pričakovanjih o administrativnih ovirah za naprej je bolje, a ne veliko bolje. Skoraj polovica vprašanih namreč še vedno verjame, da se bodo ovire za evropska in tuja podjetja nasploh v prihodnjih petih letih povečale, 25 odstotkov pa jih meni, da bodo tam, kjer so zdaj. Večina torej misli, da bo slabše ali enako. Se je pa v primerjavi z lani za sedem odstotnih točk povečal delež tistih, ki napovedujejo, da bo ovir manj. A optimisti so še vedno v manjšini.

5. Največja nevarnost za prihodnost je kitajska gospodarska rast, pa tudi stroški dela – hud upad je pri optimizmu za prihodnji dve leti

Ko so podjetja vprašali, kateri so trije dejavniki z največjim vplivom na njihov prihodnji posel na Kitajskem, Trumpova trgovinska vojna ni bila neposredno prva. Posredno pa ima pomembno zvezo. Največ jih je na prvo mesto postavilo gospodarsko upočasnjevanje na Kitajskem, MDS je Kitajski za letos napovedal 6,2-odstotno rast. Na drugem mestu je globalno upočasnjevanje. Šele potem so trgovinska vojna in stroški dela.

Dodajmo še en podatek, le 45 odstotkov vprašanih je v letošnji anketi dejalo, da so optimistični pri rasti za svoj sektor za prihodnji dve leti, kar je 17 odstotkov manj v primerjavi z lansko anketo.

Predajte tehnologijo ali pa vas ne bo: tak je vsakdan evropskih podjetij na Kitajskem
Foto: Shutterstock
Kje v Ljubljani bodo na voljo nove hotelske sobe
13 ur

Na vse večjo zasedenost hotelskih sob v Ljubljani je odgovorila tudi stran ponudbe. V gradnji je kar nekaj novih hotelov, delujoči hoteli pa povečujejo svoje zmogljivosti. V nekaj letih bo Ljubljana dobila več kot tisoč novih hotelskih sob.

Zlatarna Celje na Bavarskem dvoru že gradi hotel s 300 sobami, podjetje Brtprule, v ozadju katerega so ljubljanski podjetnik Sandi Jeram, Gašper Koren iz Zemante ter soustanovitelja Iconomija Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec, vlaga v hotel na lokaciji nekdanjega Šumija s 160 sobami, na Kolodvorski ulici v središču Ljubljane pa bo hotel Neuhaus s približno 55 sobami.

Tudi obstoječi hotelirji se širijo

Hotela Slon v središču Ljubljane in Four Points by Sheraton Mons na obrobju mesta bosta s prenovo zmogljivosti povečala za skupno 200 sob, so za Manager povedali v Turizmu Ljubljana. Tudi hotel Lev bo skozi več faz prenove pridobil okoli 50 sob, že prenovljen in na novo odprt hotel Central skupine Union Hoteli pa jih je dodal še 15.

Do leta 2022 naj bi bil obnovljen tudi hotel Bellevue s približno sto sobami – lastnik Izet Rastoder je povedal, da imajo vse pripravljeno, čakajo pa še gradbeno dovoljenje.

Družba Clipplus v lasti Iztoka Lampiča in Petra Cesarja (prvi vodi geodetsko, drugi pa arhitekturno podjetje) bo predvidoma še pred poletjem ob Kolodvorski ulici, poleg poslopja Televizije Slovenija, začela graditi objekt Neuhaus Kolodvorska, v katerem bo 49 hotelskih sob in sedem luksuznih stanovanj. Vrednost projekta je ocenjena na osem milijonov evrov. Objekt bo gradil Kolektor Koling, cilj pa je gradnjo končati konec leta 2020. Po oceni Petra Cesarja iz arhitekturnega biroja Arhitektura 2211, ki je skupaj z birojem Kosi in partnerji projektant objekta, je vrednost investicije osem milijonov evrov. Hotel bodo snovalci projekta upravljali sami s pomočjo strokovnega kadra.

Šumi: 150 sob

Na območju nekdanjega Šumija družba Šumijev kvart poleg stanovanj ter gostinske in trgovske dejavnosti načrtuje tudi hotel. Tega bo financirala družba Brtprule, v ozadju katere so po poročanju Financ ljubljanski podjetnik Sandi Jeram, Gašper Koren iz Zemante ter soustanovitelja Iconomija Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Hotel naj bi imel okoli 150 sob, svetovalci investitorjev naj bi trenutno iskali upravljavca. Pogovarjajo se z mednarodno hotelsko verigo.

Atower, Bavarski dvor: 350 sob

Zlatarna Celje se na Bavarskem dvoru nasproti hotela Intercontinental že pripravlja na gradnjo stolpnice Atower. V objektu bo tudi hotel, več o načrtih pa še ni znano. Zlatarna ima že hotel Plaza v BTC, ki pa ga je oddala v upravljanje verigi Radisson Blu. Ali bodo v upravljanje oddali tudi hotel v središču, ni znano. V Zlatarni Celje na naša vprašanja o poteku projekta niso odgovorili.

Bellevue: 100 sob

Družba Rastoder je pripravljena na 20 milijonov evrov ocenjeno rušitev in rekonstrukcijo dotrajanega glavnega objekta nekdanjega hotela Bellevue ter gradnjo novega dela in prizidka. Čakajo le še gradbeno dovoljenje. Novi hotel z depandanso naj bi ponujal sto sob in štiri apartmaje. Rastoder je hotel kupil konec leta 2017 od jordanskega nepremičninskega sklada Mawared, ki je leta 2009 razpadajoč Bellevue kupil od Študentskega servisa Maribor, a sedem let pozneje obupal in začel iskati kupca. Upravljavec hotela Intercontinental na bavarskem dvoru in srbska Delta pa načrtujeta še eno naložbo v prestolnici, kjer naj bi prav tako zrasel hotel. Podrobnosti za zdaj niso znane.

Kje v Ljubljani bodo na voljo nove hotelske sobe
Foto: Aleš Beno
(časovnica) Korak za korakom od novega parlamenta do nove evropske komisije
13 ur

Kaj sledi, ko bodo še v zadnjih članicah EU v nedeljo, 26. maja, evropski državljani izbrali, kdo jih bo prihodnjih pet let zastopal v evropskem parlamentu? Dogodki si bodo vse do jeseni sledili po bolj ali manj jasnem urniku, vse od volilnega dne pa do ustanovne seje novega sklica evropskega parlamenta ter umestitve evropske komisije.

Ker brexita (še) ni, bodo državljani EU na tokratnih evropskih volitvah znova volili 751 poslancev v evropski parlament, med njimi bo 8 evroposlancev iz Slovenije. Po anketi Vox populi, ki jo je na vzorcu 700 oseb med 14. in 16. majem za časnika Dnevnik in Večer ter RTV Slovenija izvedla agencija Ninamedia, bi ob upoštevanju le tistih vprašanih, ki nameravajo oditi na volitve in so navedli, koga bodo obkrožili, skupna lista SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom dobila 22,7 odstotka glasov, lista SD z nosilko Tanjo Fajon 21,7 odstotka glasov, lista LMŠ z nosilko Ireno Jovevo pa 20,3 odstotka glasov. Kot navajajo pri Dnevniku, se tem trem listam nakazujeta po dva evropska poslanca, možnost za enega poslanca pa se po tokratnem merjenju kaže NSi z nosilko liste Ljudmilo Novak (9,1 odstotka opredeljenih anketirancev) in Desus z nosilcem liste Igorjem Šoltesom (8,2 odstotka).Od 23. do 26. maja: V članicah EU bodo potekale volitve v evropski parlament, v Sloveniji bodo v nedeljo, 26. maja.

Od 27. maja do vključno junija: Novoizvoljeni evroposlanci bodo takoj po volitvah začeli pogajanja za oblikovanje političnih skupin. Pogajanja bodo sicer večinoma tekla v juniju. Po pravilih evropskega parlamenta se mora za oblikovanje politične skupine zbrati najmanj 25 evroposlancev, ki morajo prihajati iz vsaj četrtine različnih članic (v primeru EU-28 gre za sedem članic).

2. julija: Novoizvoljeni poslanci se bodo sešli na ustanovnem zasedanju v Strasbourgu. Tako bo steklo delo novega sklica evropskega parlamenta, ki se bo začelo s formalnimi opravili, kot je izvolitev predsednika evropskega parlamenta, 14 podpredsednikov in pet kvestorjev, ter odločanje o sestavi parlamentarnih odborov. V evropskem parlamentu sicer deluje 20 specializiranih stalnih odborov, vsak pa ima od 25 do 73 polnopravnih članov in prav toliko nadomestnih.

15. do 18. julij: Predvidoma v tem času se bodo novoizvoljeni poslanci sešli na drugem plenarnem zasedanju, na njem pa bodo predvidoma izvolili predsednika nove evropske komisije. Skladno s postopkom vodilnih kandidatov bi morali pri tem upoštevati izide evropskih volitev.

Realne možnosti, da postaneta predsednik nove komisije, imata po projekcijah vodilna kandidata obeh glavnih političnih skupin v EP, ki bosta predvidoma ostali največji: gre za desnosredinsko politično skupino EPP ter levosredinsko politično skupino S & D. Za zdaj velja, da naj vodilni položaj v novi evropski komisiji pripade kandidatu tiste politične skupine, ki je na volitvah dobila največ podpore.

Proceduralno je kandidat za novega predsednika evropske komisije lahko potrjen, če dobi absolutno večino glasov (ker ima evropski parlament 751 članov, absolutno večino sestavlja 376 glasov).

Od septembra do oktobra: Ko bo potrjen predsednik nove evropske komisije, mora dobiti svojo ekipo ... in v naslednjem koraku bodo poslanci evropskega parlamenta zaslišali kandidate, ki jih bodo članice predlagale za komisarje.

Prejšnjič so zaslišanja trajala po tri ure, kandidati odgovarjajo na vprašanja članov enega pa vse do štirih parlamentarnih odborov, pristojnih za področje dela v evropski komisiji, ki ga želi opravljati kandidat. Večinoma kandidate v odborih podprejo. Posamičnega komisarskega kandidata evroposlanci ne morejo zavrniti. Ker lahko zavrnejo komisijo kot celoto, pa grožnja s čim takim pomeni politični pritisk, ki je v preteklosti pripeljal do tega, da so kandidati odstopili ali je bila njihova kandidatura umaknjena. Spomnimo, po negativni oceni na podlagi zaslišanja je nekdanja premierka Alenka Bratušek sama odstopila kot komisarska kandidatka. Kandidaturo Italijana Roccoja Buttiglioneja, ki je bil komisarski kandidat za področje pravosodja, svobode in varnosti, a je dobil negativno oceno zaradi svojih skrajnih stališč do homoseksualcev in žensk, je umaknil tedanji italijanski premier Berlusconi.

V zadnjem koraku bodo evroposlanci, predvidoma oktobra na plenarnem zasedanju, glasovali o podpori celotni novi evropski komisiji.

(časovnica) Korak za korakom od novega parlamenta do nove evropske komisije
Foto: Shutterstock
Deset najzanimivejših dražb poslovnih prostorov
14 ur

Tokrat smo pogledali, katere poslovne prostore boste lahko kupili na javnih dražbah v prihodnjih tednih, in izbrali nekaj najzanimivejših. Izbirali smo med največjimi poslovnimi kompleksi, ki jih je trenutno možno kupiti na trgu, pa tudi med manjšimi poslovnimi prostori, ki so na zanimivih lokacijah. Najcenejša poslovna prostora, prodajalni, v Ljubljani se prodajata za dobrih 130 tisoč evrov, najdražja poslovna stavba v prestolnici, v kateri so pisarne, pa za 1,9 milijona evrov.

Precej poslovnih prostorov in objektov je naprodaj tudi zunaj prestolnice. Med drugim je naprodaj večji Primorjev poslovni kompleks v Postojni in večji poslovno-skladiščni objekt v Šentjurju pri Celju. Podrobnosti o dražbah dobite na povezavah pod vsako od nepremičnin.

Deset najzanimivejših dražb poslovnih prostorov
WSJ: Ford odpušča 7.000 ljudi 18
14 ur
Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford bo odpustil sedem tisoč zaposlenih oziroma 10 odstotkov vseh zaposlenih, poroča Wall Street Journal. Kot je v pismu, ki ga je mogoče prebrati na Axiosu,
Več ▼

Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford bo odpustil sedem tisoč zaposlenih oziroma 10 odstotkov vseh zaposlenih, poroča Wall Street Journal. Kot je v pismu, ki ga je mogoče prebrati na Axiosu, napisal predsednik uprave Jim Hackett, to pomeni tudi zmanjšanje menedžerske strukture za petino. S tem bodo letno prihranili 600 milijonov dolarjev.

WSJ: Ford odpušča 7.000 ljudi
Foto: Matej Kačič