Manager
Dražja nafta povečala četrtletni dobiček BP
01.05.2018 14:12
Britanski plinski in naftni koncern BP je v prvem letošnjem četrtletju čisti dobiček povečal za 70 odstotkov na 2,5 milijarde dolarjev (2,1 milijarde evrov), kar so v družbi pripisali predvsem
Več ▼

Britanski plinski in naftni koncern BP je v prvem letošnjem četrtletju čisti dobiček povečal za 70 odstotkov na 2,5 milijarde dolarjev (2,1 milijarde evrov), kar so v družbi pripisali predvsem dražji nafti in rasti proizvodnje. Obseg proizvodnje se je namreč povečal za šest odstotkov na 3,7 milijona sodov ekvivalentov nafte na dan, poroča Bloomberg.

V prireji mleka je dohodek na enoto površine višji kot pri prireji mesa
47 min
Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa
Na članek...

»Trenutne razmere so v prireji mleka nekoliko boljše kot v prireji mesa. Če govorimo o kmetijah, ki skušajo od govedoreje živeti, potem je mogoče v prireji mleka doseči na enoto površine precej višji dohodek kot v prireji mesa,« pravi Stane Kavčič, strokovnjak za ekonomiko živinoreje na biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Prireja mleka zahteva več dela in vlaganj od prireje mesa

Po drugi strani pa je prireja mleka delovno veliko bolj intenzivna panoga od prireje mesa in zahteva višje investicije - s tega vidika je tudi kapitalsko intenzivnejša.

Za prirejo mesa, če želimo imeti razmeroma intenzivno rejo, nujno potrebujemo precej njivskih površin. Tudi prireja mleka je enostavnejša, če imamo tudi orne površine, a so prehranske zahteve krav molznic precej drugačne kot pri pitanju, zato lahko intenzivno prirejo mleka srečamo tudi na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo samo travinje.

Slovensko povprečje so le tri krave dojilje na kmetijo

Na gospodarstvih, ki imajo samo travinje, imamo v Sloveniji tudi veliko kmetij z rejo krav dojilj, kar običajno uvrščamo med mesno govedorejo. Večina teh kmetij se je začela ukvarjati z rejo krav dojilj potem, ko so se prenehali ukvarjati s prirejo mleka. Večinoma so to kmetije z zelo majhnimi čredami, slovensko povprečje so le tri krave dojilje na kmetijo, takšna reja ni gospodarna.

Mleko in govedo izvažamo, ker je domača ponudba prevelika

Slovenija je tako v prireji mleka kot pri prireji govejega mesa več kot samooskrbna - torej bi lahko rekli, da je pri obeh domače povpraševanje manjše od domače ponudbe. To drži tudi, če obseg povpraševanja spremljamo na ravni slovenske živilsko-predelovalne industrije, zato gre velik delež slovenske surovine, torej mleka in spitanih govedi, v izvoz.

Vstop ali izstop iz prireje mleka ni enostaven

Ali se kmetija usmeri v prirejo mleka ali mesa, je največkrat odvisno od izkušenj, preteklih naložb, razpoložljive delovne sile in še številnih drugih dejavnikov. »Predvsem prireja mleka je zaradi kapitalske intenzivnosti obremenjena z visokimi stalnimi stroški, zato vstop ali izstop iz te panoge ni enostaven. Če pride do izstopa oziroma prenehanja prireje mleka, je to največkrat nepovraten proces,« dodaja Kavčič.

Manj kot 200 kmetij letno vzredi več kot 50 govedi za zakol

Vstop ali izstop iz prireje mesa je stroškovno gledano nekoliko manj zahteven. Da dosežemo kolikor toliko zanimivo dohodkovno raven v tej panogi, je treba doseči za slovenske razmere kar precej velik obseg proizvodnje, opozarja Stane Kavčič. »Rejcev, ki letno oddajo v zakol več kot 50 govedi, je v Sloveniji zelo malo, po dokaj zanesljivih podatkih najbrž precej pod 200,« dodaja.

Je pa res, da se s prirejo mesa (v manjšem obsegu) ukvarja precej kmetij, za katere je to le ena od dejavnosti, medtem ko je specializacija v prirejo mleka precej pogostejša oziroma skoraj pravilo, za konec pravi Stane Kavčič.

V prireji mleka je dohodek na enoto površine višji kot pri prireji mesa
Foto: Jure Makovec
Danes na vladi samooskrba z elektriko v stanovanjskih blokih
5 ur
Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Kaj prinaša?
Na članek...

Predlog Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov je bil objavljen konec lanskega leta. Po končani javni obravnavi so ga nekoliko spremenili. Naštejmo nekatera ključna določila dokumenta, ki ga bodo danes obravnavali na vladi.

● Predlog uvaja skupinsko samooskrbo, ki povezuje več končnih odjemalcev električne energije, gospodinjskih ali poslovnih, v isti stavbi.

● Odjemalci, ki sicer nimajo merilnih mest v isti stavbi, a so vezani na omrežje iste transformatorske postaje, se bodo lahko povezali v skupnost OVE in uporabljali napravo za samooskrbo. Odjemalci se bodo lahko povezali tako, da bodo ustanovili samostojno pravno osebo: gospodarsko družbo, zadrugo, društvo ali drugo pravno osebo.

● Pogodbo o samooskrbi bodo lahko po novem sklenili tudi najemniki stanovanj oziroma poslovnih prostorov, in ne samo lastniki.

● Obračun je enak pri vseh tipih samooskrbe: električno energijo, omrežnino ter prispevke in druge dajatve, ki se obračunajo na količino električne energije, upoštevajo kot razliko med prevzeto in oddano električno energijo ob koncu obračunskega obdobja. Prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz kogeneracij in obnovljivih virov pa obračunajo na razliko med obračunsko močjo merilnega mesta in instalirano napravo za samooskrbo oziroma v primeru skupnostne samooskrbe deležem instalirane moči na odjemalca.

● Morebitni presežek oddane električne energije odjemalec preda dobavitelju, ki zmanjša obračunski račun in pri tem upošteva presežno količino električne energije. Avtorji uredbe ne pričakujejo velikih presežkov, med drugim tudi zaradi spodbujanja vgradnje hranilnikov.

● Uredba poenostavlja postopke priključevanja naprave za samooskrbo.

Kako zapleteni so postopki se je pokazalo pri prvi in doslej edini postavljeni napravi za skupinsko samooskrbo. Pred nekaj tedni jo je postavila družba GEN-I na bloku s 23 stanovanji na Jesenicah. Projekt so začeli pripravljati avgusta lani, potem so več mesecev pripravljali dokumentacijo, pridobivali soglasja in drugo. Postavitev pa so opravili februarja v štirih dneh.

Ob odprtju jeseniške naprave je predsednik uprave GEN-I Rober Golob napovedal hitro rast števila elektrarn za skupnostno samooskrbo. Pred nekaj dnevi je postavitev treh takšnih elektrarn napovedala občina Kobarid v Breginjskem kotu.

V Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije pa želijo v večstanovanjskih stavbah povezati več opravili: postavljanje skupnostnih elektrarn, kot ga opravlja GEN-I, postavitev ogrevanja sanitarne vode s toplotnimi črpalkami in vgradnjo polnilnice za električna vozila.

Danes na vladi samooskrba z elektriko v stanovanjskih blokih
Foto: Bor Slana/GEN-I
Sveža in igriva Mazdina uspešnica
5 ur
Mazda CX-3 v pisani množici športnih terencev velja za lepotico, ob prenovi so nastopačici tako le nekoliko popravili makeup, v kombinaciji s 150-konjskim bencincem, štirikolesnim pogonom in dodelanim podvozjem pa ob varnosti premore tudi zabavno plat.
Na članek...

Urejen in šik videz je v sodobnem svetu vse bolj pomemben. Ne le na delovnem mestu ali v poslu, predvsem od dam se pričakuje, da so urejene vsedno in povsod – tudi doma, na počitnicah, med športnimi aktivnostmi ali v savni. Pri Mazdi se novodobnih trendov zelo dobro zavedajo, kar dokazuje njihova uspešnica CX-3. Med ženskami ima prav posebno mesto, saj velja za simpatičen majhen avtomobil, ki ima veliko vrlin, za volanom pa ponudi prijetno vozniško izkušnjo.

A da ne bi Japonci za hrbtom slišali kako pikro na račun njenih gubic, so modelu CX-3 namenili blage kozmetične popravke, izboljšane materiale, modifikacije motorjev in podvozja ter žlahtnejše kose opreme, vse skupaj pa zapakirali v tri motorne različice in šest opremskih paketov - pod roke mi je sicer najzmogljivejša bencinska različica s serijskim štirikolesnim pogonom za 25.390 evrov, manj zahtevni pa bodo uživali tudi v G121 ali CD115 s prednjim pogonom in ceno od 16.090 oziroma 19.790 evrov naprej.

Modelu CX-3 glede videza ni kaj očitati, 4,28 metra dolg in 1,78 metra širok križanec z rahlo kupejevskim zadkom rad pritegne poglede in prej igra na čustva kot na golo racionalnost. Ob prenovi je tako Mazdin družinski obraz na nosu ostal bolj ali manj enak.

Oblikovalci so nekoliko zgladili gubice pri maski, ki je zdaj sestavljena iz dvojnih letvic, rahlo spremenili odbijač, dodali kromirane poudarke od odbijača do stranskih oblog ter rahlo zašilili prednje žaromete (ki so lahko tudi matrični). Zadnje luči z novo grafiko poslej svetijo s pomočjo LED-tehnologije, v ponudbi pa so nova aluminijasta platišča in kristalno rdeča barva. No tudi tale strojno siva ni napačna, predvsem pa se ji manj pozna umazanija.

Blatne srage pa bodo vsaj na začetku redko vidne na CX-3, saj je prijetna notranjost preveč imenitna, da bi jo popacali z blatnimi čevlji.

Moderna notranjost pušča zelo kakovosten vtis, na armaturni plošči pa pozornost vsakega pritegne semiš, ki ni le prijeten na otip, ampak CX-3 še malce približa premijskemu razredu.

Podobnost s prejšnjo Mazdo 3 je sicer očitna, kar za višjerasle oziroma obilnejše pomeni tudi bolj utesnjeno okolje, drugi pa boste zlahka našli ugoden položaj za volanom. Merilniki so všečni, volan pa lepo sede v roke.

Upravljanje z vsemi funkcijami 7-palčnega barvnega zaslona (na dotik oziroma z upravljalnikom) z MZD connectom in Bose ozvočenjem je nezahtevno, enako velja tudi za tipke na volanu, ergonomija v celem več kot dobra, klasična ročna zavora pa se je umaknila gumbu.

Med sedežema je zdaj več prostora za odlaganje kozarčkov ali plastenk, kar hvalimo, zato pa sistem za prikaz podatkov ostaja na dvižnem plastičnem zaslonu pred vetrobranskim steklom. Deluje korektno, a manj prepričljivo v primerjavi s tehnično dražjimi rešitvami.

CX-3 je sicer dobro založen s sodobnimi varnostno-asistenčnimi pripomočki. Ob samodejnem zaviranju v sili, ki pešce prepozna tudi ponoči, velja pohvaliti sistem, ki opozarja pred prihajajočim vozilom v primeru, ko vzvratno speljujemo s parkirnega prostora.

V temi prav pridejo prilagodljivi LED-žarometi s samodejnim zasenčenjem, za lažje parkiranje so ob kameri dodani prednji senzorji, radarski tepomat pa si zasluži oceno dobro. Njegovo delovanje (pri vseh hitrostih, zavira pa vse do stopnje mirovanja) je bilo na trenutke živčno, morda pa vse skupaj deluje bolje v povezavi s samodejnim menjalnikom.

Usnjen, električno podprt in dobro ukrojen voznikov sedež ima po novem tudi spominsko funkcijo, naslonjalo za roke pa je poslej serijsko. Počutje v Mazdi CX-3 je tako spredaj odlično, tudi po zaslugi ogrevanih sedežev in volana, zadaj pa bolj utesnjeno, a je zdaj tam naslonjalo za roke z dvema držaloma za pijačo.

Malce racionalnosti bo potrebne na potovanjih, saj prtljažne razsežnosti na račun kupejevsko oblikovanega zadka seveda niso gromozanske. Prtljažnik vseeno meri spodobnih 350 do največ 1260 litrov, ima tudi dvojno dno, klop pa je deljiva v razmerju 40:60.

Nič preveč radikalnega se v primeru 2,0-litrskega atmosferca ni zgodilo pod motornim pokrovom, saj so ga le filigransko dodelali. Motor s 110 kilovati oziroma 150 konji ter 206 Nm navora pri 2.800 vrtljajih je po svoje zelo dober, uglajen in prijeten, do največ 200 km/h pospešuje precej zvezno in brez naprezanja, obenem pa na sto kilometrov porabi okoli sedem litrov ali manj (tovarna kombinirano 7,0, mesto 8,0, zunaj mesta 6,1).

Povprečni voznik zanj ne bo našel slabe besede, tudi menjalnik je vzorno natančen in lahkoten, rojenim v supergah pa se ne bo zdel posebej zmogljiv. Pri pospeševanju s polnim plinom (8,8 sekunde od 0-100 km/h) deluje precej anemično, sploh če med takšnimi manevri ali vožnji v klanec voznik desnico pusti pri miru ter ne pretakne prestavo ali dve nižje.

Brez prisilnega polnjenja za 150 konjev tako ni prav živahen, vendar pa voznika skoraj nikoli ne spravi v zadrego. Če ne potrebujete štirikolesnega pogona, potem bo tudi 121-konjski za 20.790 evrov in opremo Revolution več kot dovolj.

A kdor prosti čas rad preživlja aktivno, bo še kako cenil Mazdin štirikolesni pogon. V osnovi je bolj namenjen boljšemu oprijemu in varnejši vožnji na spolzkem cestišču, tudi 16-centimetrski odmik od tal ter skromni vstopni in izstopni koti niso ravno na “ti” s terenom, a se takšna CX-3 zato ne ustraši makadama, zasneženega cestišča in poledenelih klancev.

S kako hribovsko turo vam ni treba čakati na pomlad, v nalivu pa bo napredovanje proti cilju enako zanesljivo, kot v suhem. Štirikolesni pogon je seveda v pomoč tudi v suhem, saj 27 senzorjev 200-krat v sekundi preveri razmere in nato za dinamično in samozavestno vožnjo prenese moč kolesom z najboljšim oprijemom.

S štirikolesnim pogonom opremljen CX-3 je vozniško še bolj suveren, v ovinek pa se zažene brez pripomb in nekoliko hitreje. Kot ne bi šlo za SUV, saj se pelje kot kombilimuzina. Inženirji so ob prenovi poskrbeli za novo kalibracijo električnega servoojačevalnika, vgradili nove debelejše vzmeti in blažilnike, zmanjšali sprednji prečni stabilizator in izboljšali togost karoserije.

K prijetni vožnji med zavoji poleg zglednega podvozja pripomore tudi serijski sistem GVC (G-Vectoring Control). Sistem na podlagi položaja volana upravlja z motornim navorom, hkrati nadzira prečne in vzdolžne pospeške ter zavorno silo, s tem pa zagotavlja precej manj podkrmarjenih občutkov v ovinkih. Podvozje je dodobra izpiljeno in ne pretresa preveč, odličen pa je tudi občutek na volanu.

Japonska zanesljivost in kakovost izdelave, všečen videz CX-3, sodobni varnostno-asistenčni sistemi, bogata oprema in korektni stroji so tisto, kar so kupci v zadnjih treh letih znali še kako nagraditi. S prenovo je Mazda CX-3 dobila še nekaj priboljškov, s katerimi bo lažje okrepila prodajne številke ter ohranila visoko pozicijo znotraj družine.

Podcenjenost in stres srednjega menedžmenta: kako ublažiti operativni stres? (PRO)
6 ur
Pomembno je razumeti psihološke pritiske, s katerimi se srečuje srednji menedžment, in poznati strategije za lajšanje bremen, ki jih prinaša njihova organizacijska vloga.
Na članek...

Srednji menedžment v podjetjih pogosto ni dovolj spoštovan, čeprav morajo vodje posamičnih služb in oddelkov obvladovati širok spekter odnosov: od problematičnih ali izjemno nadarjenih podrejenih do ravnanja z nepredvidljivimi in narcističnimi šefi.

Pravi vodje podjetja ali potrošni kader?

Oddelčni vodje so pogosto pravi voditelji, saj usposabljajo in ocenjujejo podrejene ter jim zagotavljajo priložnosti za rast in strokovno napredovanje. Poleg tega skrbijo za stike podjetja z zaposlenimi in tudi strankami ter pogosto vedo največ o tem, kaj potrebujejo zaposleni in kaj želijo kupci. Kljub temu vodstvo srednji menedžment pogosto obravnava kot potrošni kader. Ko časi na trgu ali v podjetju postanejo težki, se njihovo število zmanjša, pogosto z odobravanjem lastnikov podjetij. Praksa je velikokrat pokazala, da se, ko vodstvo podjetja ravna s srednjim menedžmentom nespoštljivo, operativni stres prenaša navzdol po hierarhični lestvici na celotno podjetje.

V podjetjih se pričakuje, da bo srednji menedžment igral zelo različne vloge v svojih izmeničnih interakcijah s pod- in nadrejenimi. Tako je hkrati »žrtev in nosilec sprememb« v organizaciji, kjer prejema strateška navodila od nadrejenih in mora izvajati te strategije s podrejenimi. Posledica je, da se vodje pogosto znajdejo v različnih interesnih skupinah, kar lahko pomeni nasprotujoče si vloge.

Stres, tesnoba in številne zdravstvene težave

Na čustveni strani te nasprotujoče si vloge vodijo k povečanemu občutku stresa in tesnobe, kar se še dodatno izraža v napetosti glede na pogosto nezdružljiva pričakovanja podjetja. Visoka stopnja fizičnega stresa, ki spremlja takšne konflikte, je lahko vzrok za številne zdravstvene težave, od visokega krvnega pritiska do bolezni srca. Poleg tega lahko nasprotujoče si vloge motijo ​​kognitivno zmogljivost in sposobnosti.

V obsežni epidemiološki študiji, ki je vključevala odgovore 21.859 zaposlenih s polnim delovnim časom v številnih industrijskih panogah, so raziskovalci s kolumbijske in torontske univerze opazili, da imajo zaposleni v srednjem menedžmentu višjo stopnjo depresije in anksioznosti kot zaposleni, ki so na najvišjih položajih.

Kaj lahko naredi vrhnji menedžment, da bi ublažil operativni stres srednjega menedžmenta? Eric M. Anicich in Jacob B. Hirsh sta v Harvard Business Review pripravila uporabne nasvete:

  1. Poenostavite poročanje, da zmanjšate organizacijske interakcije navzgor in navzdol. Smiselno je odpravljanje nepotrebnih sestankov.
  2. Opravite pregled omrežja odnosov, da ugotovite, kako se zaposleni med seboj povezujejo osebno, po e-pošti ... Proučite posledice, ki jih ima tako omrežje na občutke moči.
  3. Pomagajte srednjemu menedžmentu, da vodje svoje različne vloge vidijo kot integrirane, in ne segmentirane.
  4. Srednjega menedžmenta ne nadzorujte pretirano. To zanj pomeni nepotrebne menjave vlog. Bolje je, da daste strateška navodila, nato pa mu omogočite svobodo pri izvajanju teh strategij.
  5. Sprejemanje bolj egalitarnih organizacijskih kultur in struktur učinkovito zmanjša vedenjske razlike med vlogami nadrejenih in podrejenih.
  6. Obremenitev se lahko zmanjša, če zaposleni razvijejo učinkovit scenarij za prehod iz ene v drugo vlogo. Z zadostno prakso lahko srednji menedžerji razvijejo učinkovite strategije za preklapljanje med vlogami, v katerih imajo večjo oziroma manjšo moč, ne da bi čutili dolgotrajne učinke svojih prejšnjih interakcij.

Občutite stres na delovnem mestu? Zdravniki ocenjujejo, da je stres najpomembnejši dejavnik tveganja. V testu ugotovite, kateri drugi dejavniki poleg stresa še vplivajo na vaš življenjski slog.

Podcenjenost in stres srednjega menedžmenta: kako ublažiti operativni stres?
Foto: Shutterstock
Poslovni informacijski sistemi hodijo v zelje klasičnim dokumentnim sistemom. Kako se ti branijo?
9 ur
Odločitev glede uporabe DMS ali ERP za obvladovanje dokumentov je odvisna predvsem od tega, koliko je posamična organizacija poslovno odvisna od dokumentov
Na članek...

Letos bo 63 odstotkov podjetij po svetu investiralo v rešitve za ravnanje s poslovnimi procesi in avtomatizacijo delovnih postopkov, napoveduje raziskovalna hiša IDG. Eden najpomembnejših predstavnikov informacijskih rešitev s tega področja je dokumentni sistem (DMS), saj gre pri optimizaciji in avtomatizaciji poslovnih procesov in z njimi povezanih delovnih postopkov večinoma za digitalizacijo dela z dokumenti. Vendar pa DMS ni edina aktualna rešitev za upravljanje dokumentov. Poslovni informacijski sistemi ERP namreč v vse večji meri vključujejo tudi zmožnosti za digitalno obvladovanje dokumentov in s tem močno posegajo na področje klasičnih ponudnikov dokumentnih sistemov.

Dokumentni sistem večinoma le podporna storitev

Po drugi strani se drastično spreminja vloga dokumentnega sistema, ki ni več le samostojna aplikacija, ampak vse pogosteje nastopa kot storitev za druge poslovne sisteme, na primer za ERP, CRM, HRM, SCM in druge.

»Rešitve s področja dokumentnih sistemov so za večino industrij zgolj podporna storitev, ki omogoča enostaven zajem fizične dokumentacije, urejeno hrambo arhiva dokumentacije ter podporo specifičnim dokumentnim procesom v organizaciji. Naprednejše rešitve so lahko tudi vir pomembnih poslovnih informacij, če podpirajo samodejne analize vsebin in ekstrakcijo uporabnih podatkov iz nestrukturiranih virov za poslovne procese. Takšne rešitve bi z nekaj pesniške svobode lahko uvrstili tudi na področje umetne inteligence,« je pojasnil Robert Kristanc, analitik v podjetju SRC. Po njegovem je scenarij uporabe DMS in ERP pri obvladovanju dokumentov odvisen predvsem od tega, koliko je posamična organizacija poslovno odvisna od dokumentov. »Odvetniška pisarna na primer na pomen dokumentnega sistema gleda povsem drugače kot tovarna, ki izdeluje kroglične ležaje. Prvi pač živijo od dokumentov, drugi pa od izdelkov.«

Kar nastane v ERP, lahko upravljamo v ERP

Sodobni poslovni informacijski sistemi ponujajo vgrajene zmožnosti ter vrsto dodatnih storitev za upravljanje dokumentov in delovnih postopkov. V podjetju Avtenta so povedali, da SAP ERP že z osnovno licenco omogoča shranjevanje in uporabo tistih dokumentov, ki so potrebni za učinkovitejše izvajanje procesa, na primer navodil za posamezne operacije v proizvodnji, tehnične risbe, poročila o kakovosti, navodila za opravljanje vzdrževalnih opravil ali certifikate o kakovosti. Po njihovem mnenju je v sistemu ERP smiselno spremljati predvsem tiste dokumente, ki so potrebni za tekoče oziroma učinkovito izvajanje procesov in opravil.

V tem podjetju gledajo na tak sistem kot na nadgradnjo sistema ERP z naprednimi funkcionalnostmi dokumentnega sistema, vključno s podporo za izvajanje delovnih tokov. Če pa naročnik potrebuje certificiran arhiv, ga napotijo k partnerjem, ki take rešitve imajo in so za to akreditirani.

Kompleksnost zahteva čim bolj namenske rešitve

V Genisu po drugi strani menijo, da sodobni sistemi ERP sicer res ponujajo številne zmožnosti za upravljanje dokumentov, a so še na zelo osnovni ravni.

Opozoril je na primer, kjer je podjetje, ki uporablja finančnoračunovodski sistem enega ponudnika ter nabavni sistem drugega ponudnika, proces potrjevanja prejetih računov izvedlo skozi njihov dokumentni sistem. V njem se skozi delotok uporabljajo in povezujejo podatki oziroma dokumenti iz obeh transakcijskih sistemov, zraven pa se še povezujejo z različnimi drugimi dokumenti, ki se spremljajo v dokumentnem sistemu. Drug primer je podjetje, kjer imajo zaradi posebnosti poslovnega procesa ogromno različic postopka potrjevanja prejetih računov, pri čemer so v delovni tok, ki poteka na več ravneh, vključeni uporabniki iz drugih držav, ki sistema ERP niti ne uporabljajo.

DMS je bolj prilagodljiv in enostaven

Dokumentni sistem celovito naslavlja upravljanje vseh vrst dokumentov v celotnem življenjskem ciklu. Enako velja za poslovne procese, ki so povezani z dokumenti. Poleg avtomatiziranih, vnaprej določenih procesov omogoča tudi ad-hoc procese, ki so v praksi zelo pogosti.

Kaj nikakor ne sodi v ERP

V sistem ERP ne gre tlačiti zunanjih dokumentov, na primer projektne dokumentacije, dokumentacije v zvezi z različnimi standardi ISO ali pa na primer nekaterih dokumentov, povezanih z zagotavljanjem kakovosti. Prav tako v ERP ne sodi inženiring postopkov, saj za ta proces dokumentacije obstajajo namenske rešitve PLM. Te se lahko s sistemom prilagodijo do stopnje, ki omogoča samodejni zajem podatkov, ki so nujni za tehnološki postopek in kosovnico. Če morajo biti zunanji dokumenti vidni v ERP, je torej rešitev integracija, ki omogoča, da se iz sistema ERP zagotovi vpogled v DMS ali neki drug sistem z dokumenti.

Poseben motiv za uporabo dokumentnega sistema so tudi standardi, ki se uporabljajo v panogah, in zakonodaja, ki velja na posameznem trgu. »Ni smiselno, da bi se sistemi ERP ukvarjali s skladnostjo elektronskega dokumentnega poslovanja s področno zakonodajo,« je povedal Kristanc. Prav tako za sisteme ERP ni smiselno razbiranje besedila iz skeniranih dokumentov, indeksiranje vsebin, vodenje arhivskega metapodatkovnega modela, zagotavljanje servisov in orodij za legalizacijo elektronskega podpisa dokumentov in podobno. Na Avtenti še menijo, da v sistem ERP tudi ni smiselno vključevati dokumentov, kjer je potrebna sledljivost sprememb, verzij, upravljanja in pregledov.

Kot je povedal Robert Kristanc, sistemi ERP verjetno ne bodo nikoli zares v celoti zagotovili podpore za dokumentno poslovanje uprav podjetij, kadrovskih služb, oddelkov za trženje in podobno. Janko Štefančič pa je dodal, da imajo podjetja transakcijske procese, ki se nanašajo na izvajanje osnovne dejavnosti, precej bolje informacijsko podprte kot delovne postopke. To še zlasti velja na področjih vodenja in organizacije, pa tudi nabave, prodaje ter recimo kakovosti. Učinkovitost teh dejavnosti in s tem celotnega podjetja je neposredno odvisna od digitalizacije in avtomatizacije delovnih postopkov, ki sploh ne potekajo v sistemu ERP, ampak morda uporabljajo le njegove podatke. In prav za te dejavnosti se postavlja dokumentni sistem kot prva izbira.

Treba si je vzeti čas za dober premislek

Težava je v tem, da si uporabniki želijo čim bolj enostavnih rešitev, vodstva pa čim cenejših. Takšen pristop se že kratkoročno izkaže za napačnega, še posebno pa ni primeren, ko gre za digitalno transformacijo poslovanja. »Pri izbiri, katere dokumente voditi skozi kateri sistem, je treba najprej razumeti potenciale in možnosti, ki jih ponujata oba pristopa. Izbrati je treba tistega, ki ima za podjetje največjo dodano vrednost, tako z vidika samega vodenja in izvedbe digitalnih postopkov kot tudi obvladovanja zakonodajnih sprememb, poslovnih izboljšav in uvajanja novih poslovnih modelov,« je še povedal Štefančič.

ERP in dokumentni sistem bosta zagotovo še dolgo krojila učinkovitost poslovnih procesov in delovnih postopkov. Za uspešno digitalizacijo morajo organizacije popolnoma razumeti vse odtenke svojega delovanja in tudi zmožnosti, ki jih ponujata oba pristopa. Samo tako bodo oblikovale uspešno kombinacijo, ki bo ustrezala njihovi edinstveni digitalni preobrazbi.

Poslovni informacijski sistemi hodijo v zelje klasičnim dokumentnim sistemom. Kako se ti branijo?
Šest trendov v razvoju dokumentnih sistemov
9 ur
Z digitalizacijo poslovanja postajajo dokumentni sistemi nepogrešljiv gradnik digitalne transformacije notranjih procesov in zunanjega poslovanja s partnerji; pogledali smo, v katero smer gre njihov razvoj
Na članek...

1. Vse se vrti okrog oblaka

Računalništvo v oblaku spreminja način uporabe in podobo programske opreme. Na dokumentne sisteme ima še posebej velik vpliv, saj omogoča razpoložljivost dokumentov vedno in povsod. Drugače rečeno z dokumentnim sistemom v oblaku ne potrebujete natančno določenega računalnika v lokalnem omrežju ali z VPN-povezavo, da bi dostopali do dokumentov. Dovolj je, da imate povezavo z medmrežjem.

Takšni spletni dokumentni sistemi so enostavnejši tudi, kar se tiče razširjanja funkcionalnosti in povečevanja števila uporabnikov, zato so primerni za podjetja različnih velikosti.

Vsi vodilni dokumentni sistemi že delujejo v oblaku, saj ta zagotavlja enostaven dostop in nižje stroške.

2. Zmožnosti družbenih omrežij

Družbena omrežja so izredno poenostavila povezovanje s kolegi in prijatelji ter v velikem delu nadomestila e-pošto, telefoniranje in klasična pisma kot primarno metodo komuniciranja. Danes je tehnologija družbenih omrežij orodje, ki je primerno tako za posel kot za zasebno življenje. Ponudniki te tehnologije pospešeno vključujejo v svoje dokumentne sisteme in v intranetne rešitve za posredovanje vsebin, s čimer zagotavljajo tesno povezavo s procesom organiziranja, shranjevanja in revizije.

3. Mobilna uporaba

Pametni mobilni telefon je za številne zaposlene osnovna naprava, prek katere spremljajo službeno dogajanje in se vključujejo vanj. Ne samo, da dostopajo do e-pošte, na voljo jim je čedalje več aplikacij, ki jim poenostavljajo delo. Poleg tega je večina zaposlenih v nenehnem gibanju, ob tem potrebujejo stalen dostop do pomembnih dokumentov. Zato je povsem logično, da je dokumentni sistem dostopen tudi z mobilnih naprav. Pri tem je seveda zelo pomembna uporabniška izkušnja. Mobilne izpeljanke dokumentnega sistema so tako usmerjene predvsem v enostavno uporabo, ki je prilagojena napravi, in ne ponujajo kompleksnosti celotnega dokumentnega sistema. Običajno gre za možnost pregledovanja in podpisovanja dokumentov ter komuniciranja s sodelavci.

4. Portal za partnerje

4 Kupci in dobavitelji so podobno kot zaposleni življenjskega pomena za podjetje. Tehnološko so zelo ozaveščeni, zato jih je mogoče močneje vključiti v poslovanje. Prek portala kupcev in dobaviteljev je možno enostavno posredovati različne dokumente, ki jih obvladujemo skozi dokumentni sistem. Do zdaj je to potekalo večinoma prek e-pošte, odslej pa funkcije družbenih omrežij omogočajo, da se partner prijavi, dostopa do dokumentov in komunicira z osebjem. Tak portal je lahko že del dokumentnega sistema, lahko pa temelji na intranetnem portalu, ki vključuje dokumentni sistem.

5. Tesnejše sodelovanje

5 Osnovno orodje pri skupinskem delu je bila še do nedavnega e-pošta, ki pa je neurejena in nepraktična, še posebej pri vodenju sprememb in dostopanju do zgodnjih različic dokumenta. Pri komunikaciji prek enotnega skupnega prostora, ki združuje upravljanje dokumentov in komunikacijske zmožnosti, te težave izginejo. Ponudniki zato namenjajo zmožnostim za sodelovanje vse več pozornosti.

6. Obvladovanje delovnih tokov

6 Uporabniki želijo vse bolj samostojno obvladovati ne samo dokumente, ampak tudi delovne postopke, saj si želijo čim hitreje vzpostaviti prilagojene načine obdelave dokumentov. Zato ponudniki dokumentnih sistemov postopoma vključujejo orodja za izgradnjo delovnih tokov že v osnovne različice dokumentih sistemov. Ta orodja omogočajo, da uporabniki na istem mestu upravljajo razdeljevanje opravil, postopke, komunikacijo in same dokumente.

Šest trendov v razvoju dokumentnih sistemov
Dejstva, ki so pretrgala sanjski osemletni niz poslovanja BMW
9 ur
Prodaja v minulem letu je bila rekordna, dobiček iz poslovanja pa so znižali stroški novih meritev porabe in izpustov WLTP ter carine. Kakšne so napovedi in načrti za leto 2019, poročamo iz poslovne konference BMW v Münchnu.
Na članek...

Uprava skupine BMW je na današnji letni konferenci razkrila poslovne rezultate in načrte za prihodnost. Debata se je vrtela okoli brexita in trgovinske vojne. O dizlih, kljub še vedno velikemu deležu v prodaji, ni bilo veliko govora. »Naročila za dizelske motorje so stabilna. Tehnologija glede ogljikovega dioksida je učinkovita in pomembna pri bilanci izpustov ogljikovega dioksida,« tako izvršni direktor skupine Krüger. »Delež dizelskih motorjev se je v letu 2018 zmanjšal pod 50 odstotkov,« pa priznava član uprave Pieter Nota.

»Leto 2018 je bilo zahtevno za avtomobilski sektor. Kljub temu smo dosegli drugi največji dobiček skupine,« je dejal predsednik uprave skupine BMW Harald Krüger. Po osmih rekordnih letih je BMW lani trčil ob več ovir v poslovnem okolju. Kljub temu se je skupna prodaja avtomobilov treh premijskih znamk okrepila za 1,1 odstotka, na rekordnih 2.490.664 vozil. Prihodki od prodaje skupine so bili v letu 2018 na ravni rekordnega leta 2017. Zmanjšali so se za manj kot odstotek (0,8 odstotka), na 97,48 milijarde evrov. Dobiček pred davki skupine je zdrsnil za 8,1 odstotka, na 9,8 milijarde evrov.

Naš intervju s predsednikom uprave BMW Haraldom Krugerjem: "Smo pred novo krizo? Tega nikoli ne vemo!"

»Kljub številnim izzivom smo dosegli druge najboljše poslovne rezultate, čeprav v letu 2018 nismo dosegli naših visokih ciljev. Med razlogi je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, na poslovanje pa je vplivala nepričakovana cenovna vojna s tekmeci zaradi novega meritvenega cikla WLTP. BMW je edini premijski proizvajalec, ki je zabeležil rast v ZDA, opozarja Nicolas Peter, član uprave BMW, odgovoren za finance.

Čisti dobiček je upadel za skoraj 17 odstotkov, na 7,2 milijarde evrov. Poudarjajo, da je bil leta 2017 izjemno velik zaradi davčne reforme ZDA. Takrat je namreč poskočil za 26 odstotkov, po vrednotenju pa je davčna reforma podjetju prinesla dodatno milijardo evrov. Donosnost prodaje pred davkom je z 10,1 odstotka presegla ciljno vrednost desetih odstotkov.

Dobiček iz poslovanja zgrmel za več kot petino

Avtomobilska industrija je izpostavljena nestabilnemu poslovnemu okolju, opozarjajo v podjetju. Prihodki v avtomobilskem segmentu so s 85,84 milijarde evrov (0,1 odstotka) bili na ravni leta 2017. Dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je zgrmel za več kot petino (‑21,6 odstotka), na 6,182 milijarde evrov. Dobičkovna (EBIT) marža se je prvič po dobrih osmih letih potopila pod želeno območje od osem do 10 odstotkov, na 7,2 odstotka. Dobiček pred obdavčitvijo je strmoglavil za petino, na 6,977 milijarde evrov.

Uprava miri z drugo najvišjo dividendo

Uprava prestrašene delničarje miri s predlagano dividendo v višini 3,5 evra za lastnike navadnih delnic. To je pol evra manj kot lani, vendar enako kot letu 2016 in druga najvišja dividenda v zgodovini podjetja. Imetniki prednostnih delnic bodo deležni dividende v višini 3,52 evra. BMW bo delničarjem skupno izplačal dobrih 32 odstotkov (v 2017 so izplačali 30,3 odstotka) lanskega neto dobička oziroma 2,3 milijarde evrov dividende.

»Zaupanje naših vlagateljev nam je zelo pomembno,« je dejal Nicolas Peter, član uprave BMW, odgovoren za finance. »To še zlasti velja v časih, ko transformacija in nestanovitnost pomenita izziv za celotno industrijo.«

Krivo muhasto poslovno okolje

V skupini so se borili z močnim evrom in visokimi cenami surovin. Pomembno so na poslovanje vplivali prilagoditev novim okoljskim predpisom v Evropi Euro 6d ter stroški z novimi meritvami porabe in izpustov WLTP. Mednarodni trgovinski konflikt je zaostril tržne razmere in negotovost na nekaterih trgih. Krivijo predvsem trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA, ki je s 40-odstotnimi tarifami podražila v ZDA izdelane BMW na Kitajskem. Tovarna BMW v Spartanburgu je lani izdelala 371 tisoč vozil, od tega jih je kar 70 odstotkov izvozila na Kitajsko.

Krügerjev pomežik Trumpu: ZDA je naš drugi dom

»S širjenjem proizvodnje z modelom X7 v naši največji tovarni v Spartanburgu v Južni Karolini kažemo svojo zvestobo ZDA. ZDA je naš drugi dom,« poudarja Krüger. »V Spartanburgu smo do zdaj ustvarili 11 tisoč delovnih mest. V primeru uvedbe carin BMW X3 izdelujemo v Južni Afriki, na Kitajskem in v ZDA, tako da se lahko na izzive primerno odzovemo. Sem za prosto trgovino. Ta ustvarja rast in blaginjo za vse udeležence,« je še dodal.

Naložbe v raziskave in razvoj so v letu 2018 povišali za 12,8 odstotka, na 6,89 milijarde evrov. Izdatki za raziskave in razvoj so lani dosegli 7,1 odstotka prihodkov skupine, v letu 2017 pa 6,2 odstotka. Poleg širjenja novih modelov je poudarek tudi na temah prihodnost, kot so avtonomna vožnja in širitev električne mobilnosti.

Kljub turbulencam prodaja rekordna

Prodajo vozil BMW so povečali za 1,8 odstotka, na 2.125.026 vozil. Največja zasluga gre seriji 5, katere prodaja se je okrepila za 10,2 odstotka, na 382.753 vozil, ter vozil družine X – prodaja se je povečala za 12,1 odstotka, na 792.605 primerkov. Prodajna uspešnica med športnimi terenci je bil X3, prodaja je skočila za več kot tretjino (37,7 odstotka), na 201.637 vozil. Prodaja vozil mini je upadla za 2,8 odstotka, na 361.531 vozil.

Minulo leto si bodo zapomnili v Rolls-Royceu, saj so dosegli največjo prodajo v zgodovini. Na ceste je lani zapeljalo 4.107 avtomobilov oziroma 22,2 odstotka več kot leto prej. Zasluge gredo najdražjemu modelu phantom in novemu luksuznemu SUV cullinanu, pri katerem težko sledijo povpraševanju. Pogled na prodajo skupine po svetovnih regijah razkriva, da je bila ta v Evropi nespremenjena, trgi Amerike in Azije pa so zabeležili rahlo rast.

Vrednost delnice je na dan poslovne konference začela s štiriodstotnim upadom. Vrednost delnice se je v zadnjem mesecu višala. Največji upad je utrpela konec septembra, ko je delničarje Krüger šokiral s svarilom, da bo dobičkovna marža najmanj sedemodstotna. Med trojico nemških prestižnih avtomobilskih znamk je BMW dobiček vselej postavljal na najvišje mesto.

Kako bo letos?

»Izzivi, s katerimi se srečuje celotna industrija, v prihodnjih mesecih ne bodo popustili,« opozarja Krüger. Prodaja avtomobilov se je v prvih dveh mesecih leta zmanjšala za slaba dva odstotka, na 341.977 vozil. »Pričakujemo, da bodo izzivi še vedno spremljali celoten sektor tudi v letu 2019. Vendar pa se z izzivi spopadamo sistematično, da bi iz njih izšli še močnejši kot prej,« je dodal Nicolas Peter. Družba še vedno daje prednost donosnosti pred obsegom.

»V prvi polovici leta pričakujemo, da bo prodaja šibkejša. Cilj dobičkovne marže EBIT za 2019 ostaja koridor med osem in 10 odstotki. Obstaja veliko parametrov, na katere nimamo malo vpliva. Zaradi velike nestanovitnost je poslovanje težko napovedati. Pričakujemo dobičkovno (EBIT) maržo od šest do osem odstotkov. Moramo se boriti s carinami, močnim evrov, cenami surovin, v takšnem okolju je to ambiciozen cilj. Leto bi lahko zaključili na vrhu avtomobilske industrije, če pogledate dobičkonosnost,« dodaja Nicolas Peter.

Izzivi ostajajo druga faza prestopa na novi meritveni cikel WLTP. Dodatno breme je priprava na izhod Velike Britanije iz Evropske unije. Pričakujejo urejen brexit in ne večjega izkrivljenja trgovanja zaradi brexita. »Pripravljeni smo na različne scenarije,« je na vprašanje, ali so pripravljeni na 10-odstotno carino na vozila mini in rolls-royce, dejal Krüger. »Minije izdelujemo tudi na Nizozemskem, kar nam daje določeno fleksibilnost. Carine bi nas prizadele, vendar smo v boljšem položaju kot konkurenca.«

Največji izzivi so še politična negotovost, naraščajoči stroški proizvodnje zaradi izpolnjevanja regulativnih zahtev, negativni učinki menjalnih tečajev ter naraščajoče cene surovin. »Opažamo upočasnitev v svetovnem gospodarstvu,« pravi Nicolas Peter. Da bi zmanjšali učinek negativnih dejavnikov, so sprejeli ukrepe, ki zmanjšujejo kompleksnosti produktnega portfelja. Privarčevali bodo z delitvijo platform in tehničnih delov. Med drugim so iz družbe sporočili, da se iz ponudbe vozil s sedanjo generacijo poslavlja BMW serije 3 gran turismo.

V skupini širijo paleto elektrificiranih modelov in se vse bolj osredotočajo na sodelovanje na področju storitev mobilnosti in avtonomne vožnje. Do konca leta 2018 je skupina prodala več kot 350 tisoč elektrificiranih avtomobilov. Do konca tega leta bodo presegli pol milijona elektrificiranih vozil. Pri BMW so z največjim tekmecem Daimlerjem sklenili dogovor o tesnem sodelovanju. Družbi se dogovarjata o skupnem razvoju in izdelavi ključnih sestavnih delov in platform, baterij za električne avtomobile in sistemov za avtonomno vožnjo.

Dejstva, ki so pretrgala sanjski osemletni niz poslovanja BMW
Foto: Marcus Buck
Vrednost dobrega premisleka je neprecenljiva 1
10 ur
Pri odločanju o nekem programu se precej bolj ukvarjamo s tem, kako kaka funkcija deluje in kaj vse obsega, kot s tem, kako nam bo pomagal pri uresničevanju poslovnih ciljev in kako bo podpiral trenutno strategijo
Na članek...

Tehnologije ne rešujejo problemov. Bogokletna trditev za večino, ki deluje na področju informacijskih rešitev in storitev. Če praktično pogledamo, ob vse večji odvisnosti poslovanja od tehnologij slednje pravzaprav probleme celo ustvarjajo. Vendar ostanimo pri prvi trditvi.

Sodobne tehnologije so v redu in to trdno verjamem. Prav tako stojim za tem, da veliko pripomorejo k učinkovitemu poslovanju. Pa ne samo to, danes odločajo o preživetju podjetja, saj je v večini panog z njimi tesno povezano ustvarjanje prihodka. Ne želim se ustavljati ob razglabljanju, kaj vse tehnologije zmorejo in kakšne so njihove koristi. Menim, da je pomembneje reči kakšno besedo o tem, zakaj jih sploh uporabljamo.

Morda se zdi to komu samoumevno, ampak ko pogledamo, zakaj se odločamo za uvedbo določenega poslovnega programa, hitro ugotovimo, da vsak vidi svoje razloge. In ko se vprašamo, kakšni naj bi bili rezultati uvedbe in kako bomo ugotavljali njeno uspešnost, bodisi ne dobimo odgovora bodisi so spet odgovori pisani kot pustni sprevod. Pri tem niso težava vprašanja in odgovori nanje. Problem je v tem, da si takih vprašanj največkrat sploh ne postavimo.

Čeprav odločitve za uvedbo določenega poslovnega programa največkrat zorijo dlje časa, je sama izbira velikokrat neverjetno hitra. Baje je že v človeški naravi, da odločitve sprejemamo, še preden se jih v resnici zavemo, in da pomembnim odločitvam namenjamo presneto malo časa. Tako se pri odločanju o nekem programu precej bolj ukvarjamo s tem, kako kaka funkcija deluje in kaj vse obsega, kot s tem, kako nam bo pomagal pri uresničevanju poslovnih ciljev in kako bo podpiral trenutno strategijo.

Tako se dogaja, da celo najbolj dovršeni poslovni programi v praksi ne dosegajo svojega učinka. Kot bi za učenje jahanja vzdrževali vrhunskega dirkalnega konja.

Danes podjetja stopajo po posebni prelomnici – že tolikokrat obravnavani digitalizaciji. Čeprav gre za preobrazbo, pogosto sprejemajo naravnost vratolomne odločitve, s katerimi gasijo požare, namesto da bi preprečevala nastanek ognja.

Ob svojih pogostih srečanjih z oddelki informatike velikokrat opazim, da se krivda za sprejete odločitve in nastale razmere zvrača na vodstvo, vse do uprav. Verjamem, da najvišje vodstvo velikokrat ne razume, kako kakšna stvar deluje in kje bi prišla prav. Razume pa cilje in učinke, še posebej, če so merljivi. Tudi pri informacijskih projektih se da izračunati RVC, samo malo se je treba potruditi. Krivda za nastale razmere je torej pri vseh, ki so bili vključeni v kakršenkoli IT-projekt.

Največja težava pri digitalizaciji poslovanja je, da podjetja niti ne vedo, kaj naj z njo. Tisti, ki verjamejo, gredo s tokom in delajo tisto, kar počnejo drugi. Tisti, ki dvomijo, ostajajo zadaj. Vendar se postavlja vprašanje, ali res kaj izgubljajo. Prepričan sem, da bodo podjetja, ki bodo imela jasno vizijo, kaj doseči z digitalizacijo, hitro izpeljala preobrazbo in dohitela, če ne prehitela, tiste, ki so jo izvedli zgolj zaradi drugih.

Najbolj brani članki danes
10 ur
1. Korotansko naselje: zemljišče od otoka Man do podjetja Zemljariča in Ropa?2. Okrogla miza: Kako se upokojiti pri 55 letih?3. Najmanjši volkswagnov križanec z veliko potenciala4. Turbulentno
Več ▼

1. Korotansko naselje: zemljišče od otoka Man do podjetja Zemljariča in Ropa?

2. Okrogla miza: Kako se upokojiti pri 55 letih?

3. Najmanjši volkswagnov križanec z veliko potenciala

4. Turbulentno leto zarezalo v poslovanje BMW

5. Jankovićeve pisarne v središču Ljubljane na dražbi. Zakaj jih rubi tudi šef ATVP?

6. Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali

7. Bertoncelj: Davčna reforma ta teden na ESS, jeseni v parlament

8. Če me piči, se lahko upokojim prej

9. Rok za Abanko: Pričakuje se boj med OTP in Apollom, v igri tudi Kostić?

10. Top službe - ponudba za 16 tisočakov v Bruslju; službe tudi za več direktorjev, zaposlujejo še Huawei, BSi, Fructal ...

Splet ukrepov za dvig dodane vrednosti v proizvodnih podjetjih
10 ur

Predstavljena štiri proizvodna podjetja dosegajo za slovenske razmere nadpovprečno dodano vrednost in so lepi razvojni primeri. Proizvodnja v svetu in pri nas je v procesu radikalne spremembe. Govorimo o tako imenovani četrti industrijski revoluciji. Četrta industrijska revolucija popolnoma spreminja fizične, digitalne in človeške dimenzije. Zaznamujejo jo povečana neposredna, elektronska povezanost naprav in strojev (IoT – internet stvari). Poudarek bo na analitičnem upravljanju znanja (Big Data Analytics). Danes se denimo 70 odstotkih zajetih proizvodnih podatkov še ne uporablja. Razvoj vmesnikov med delavcem in proizvodnim sredstvom omogoča dvig storilnosti za več kot četrtino. Digitalna transformacija proizvodnih sredstev napreduje, ocenjuje se, da bo do leta 2030 približno 45 odstotkov proizvodnih nalogov robotiziranih. Ocena globalnega trga naprednega 3D-tiskanja je danes na ravni več kot 15 milijard dolarjev.

Slovenska proizvodnja ima dobro izhodišče ob vstopu v novo industrijsko dobo. A. T. Kearney je v sodelovanju s Svetovnim gospodarskim forumom (WEF) pripravil poročilo Pripravljenost na prihodnost proizvodnje. Med 100 analiziranimi državami je tudi Slovenija. Uvrščena je med 25 držav, ki imajo najboljši izhodiščni položaj, da odgovorijo na prihodnje izzive v proizvodnji. Ocena pripravljenosti držav je sestavljena iz dveh glavnih komponent: strukture proizvodnje, ki meri obseg in kompleksnost, in spodbujevalcev proizvodnje.

Slovenija stoji bolje z vidika strukture proizvodnje, še posebej v strukturi ekonomske kompleksnosti. To kaže na uspešno prelivanje znanja v proizvodnjo, kar ima za posledico sposobnost proizvodnje edinstvenih proizvodov. Pri spodbujevalcih proizvodnje vidimo različno sliko Slovenije. Visoko je pri vzdržnem upravljanju naravnih virov, visoko na tretjem mestu po številu znanstvenih in tehničnih člankov na milijardo dolarjev BDP in na 22. mestu po številu patentnih vlog na milijon prebivalcev. Vpetost v mednarodno trgovino daje dober razvojni impulz. V ocenjevanju človeškega kapitala je na visokem tretjem mestu po deležu proizvodnih delavcev, visoko je po kakovosti matematične in znanstvene izobrazbe ter pričakovane dobe šolanja.

Zelo nizko je pri vladnih nakupih visokih tehnologij, pri tujih naložbah in transferju tehnologij s tujimi naložbami, razvoju grozdov in tveganega kapitala. Trg dela ni učinkovito organiziran, prevladuje nizka stopnja sposobnosti pridobivanja in zadrževanja talentov. Število znanstvenikov in inženirjev je premajhno, premalo je kritičnega razmišljanja v izobraževanju in izobraževanja ob delu.

Pisana slika in dober izhodiščni položaj sama po sebi napotujeta k spletu ukrepov, ki jih morajo izvesti tako država kot podjetja.

  • Razvoj kompetenčnih jeder. Država v sodelovanju z deležniki (podjetja, gospodarska združenja, raziskovalne ustanove, sindikati ...) opredeli celosten program razvoja kompetenčnih jeder za povečanje intenzivnosti sodelovanja znanosti in gospodarstva.
  • Strategija tujih neposrednih naložb in tveganega kapitala. Gre predvsem za nove neposredne naložbe, poudarek mora biti na prenosu visokih tehnologij.
  • Ukrepi za preprečevanje odliva slovenskega talenta v tujino ter ustvarjanje pogojev za prihod znanstvenega in visoko strokovnega kadra iz tujine v Slovenijo. Vzporedno s tem posodobitev programov izobraževanja ob delu, podaljševanja delovne dobe in aktivnega vključevanja upokojencev v razvojne procese.
  • Pospešena digitalizacija in robotizacija slovenskih podjetij.
  • Strokovna pomoč podjetjem za strateško prestrukturiranje za povečanje mednarodne konkurenčnosti in s tem povezane dodane vrednosti.

Opisani razvoj proizvodnje tudi pomeni, da manjši obsegi proizvodnje kot posledica sorazmerne majhnosti Slovenije in slovenskih podjetij ne pomenijo nujno objektivne ovire za doseganje proizvodne konkurenčnosti na globalnih trgih.

Branko Žibret je partner pri A. T. Kearneyju.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

(kako dvigniti dodano vrednost slovenskemu izvozu) V učinkovitih podjetjih s kakovostnimi izdelki tudi dodana vrednost raste 2
10 ur
V okviru četrtletnih prispevkov o zavedanju pomembnosti dviga dodane vrednosti slovenskemu izvozu smo tokrat pod drobnogled vzeli proizvodna podjetja: Krko, Hidrio, Adrio Mobil in Cleangrad
Na članek...

Naši sogovorniki se strinjajo, da Slovenija ima potencial, vendar so za nizko dodano vrednost slovenskih izvoznikov krive predvsem nizke cene izdelkov in storitev, ki jih slovenski izvozniki dosegajo na mednarodnih trgih. Za to, da lahko nekateri izvozniki konkurirajo samo s cenami, so kriva prešibka vlaganja v raziskave in razvoj ter v trženjsko-prodajne dejavnosti, menijo v Krki. Preveč je tudi zanašanja na utečene proizvodne procese in njihove predolge uporabe, dodajajo v Hidrii, kjer opažajo tudi premajhno uporabo avtomatizacije v proizvodnih procesih.

»V Sloveniji bi morali opredeliti dejavnosti, ki prinašajo visoko dodano vrednost, in jih dolgoročno razvijati, kar pa bi v določenih primerih pomenilo potrebo po korenitem prestrukturiranju nekaterih podjetij ali panog,« so nam odgovorili v novomeški družbi Adria Mobil in dodali, da je potrebno stalno vlaganje v razvoj, v nenehno inoviranje ter diferenciacijo produktov in storitev, ne nazadnje tudi v znamko »narejeno v Sloveniji«, kar celotnemu gospodarstvu daje večje možnosti trajnostnega razvoja in rasti.

V Krki so dodano vrednost na zaposlenega v dveh letih dvignili za četrtino

Krka je bila po izboru Časnika Finance razglašena za najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji – tovarna leta 2018 (prijave na izbor 2019 so že odprte). Dodana vrednost na zaposlenega je lani pri njih znašala 100.740 evrov in se v primerjavi z letom 2016 zvišala za četrtino. V prihodnje pričakujejo, da bodo to vrednost še poviševali, skupaj z rastjo prodaje, povečano produktivnostjo in večjim dobičkom. Povišujejo jo z vlaganjem v nove proizvodne obrate in s tem, da zdajšnje ves čas posodabljajo. Zahtevne procese proizvodnje, intralogistike in zagotavljanja kakovosti so nadgradili z orodji informacijske tehnologije, avtomatizirali proizvodne procese in vpeljali robotizacijo.

»Da bi kar najbolj sledili zahtevam zelo konkurenčnega svetovnega farmacevtskega trga, smo optimizirali tudi procese načrtovanja, vodenja in izvajanja. Za doseganje še višje stopnje konkurenčnosti pa smo združili prednosti visokozmogljivostne proizvodnje s prilagajanjem posebnostim na naših številnih trgih,« so sporočili iz Krkine službe za odnose z javnostmi.

V Hidrii pri doseganju konkurenčnosti stavijo na kompetenčna centra Industrijska avtomatizacija in Orodja

V Hidrii v svojem segmentu izdelave in razvoja avtomobilskih in industrijskih rešitev sodijo med najboljše na svetu. Uporabljajo najnovejše tehnologije in rešitve, ki jih omogočata sodobna digitalizacija in vse, kar je z njo povezano, ob tem pa se zavedajo, da digitalizacija ni edina rešitev za boljše poslovanje. Za uspešno delovanje proizvodnje so po njihovem mnenju potrebni tudi nenehna optimizacija procesov vzdolž dobavne verige, uporaba vrhunske avtomatizacije in prebojne inovacije, ki so posledica lastnega znanja in razvoja.

Ker konkurenčnost in višjo dodano vrednost lahko dosežejo zgolj z novimi, tehnično naprednimi produkti, so odprli kompetenčna centra Industrijska avtomatizacija in Orodja. Kompetenčni center Orodja jim omogoča krajše čase do serijske proizvodnje in prek lastnih rešitev ohranjanje koraka pred konkurenco. Z avtomatizacijo proizvodnih procesov (kompetenčni center Industrijska avtomatizacija) pa so sposobni dosegati višjo prodajo in dodano vrednost na zaposlenega kot konkurenca. Več kot polovico teh razvojnih zmogljivosti ponujajo tudi zunanjim partnerjem na področju avtomatizacije.

Z uvajanjem novih in boljših rešitev (posledično dražjih) se viša dodana vrednost Cleangrada

Cleangrad iz Ljutomera, ki je pridobil status prednostnega dobavitelja ameriške multinacionalke Pfizer in švicarskega Novartis-Alcona, dviguje dodano vrednost iz leta v leto. Leta 2016 je bila ta 37.803 evre, predlanskim 45.210, lani pa 51.840 evrov. Zdaj so nekje na dobri polovici vpeljave digitalizacije procesov, za katero so predvideli približno 300 tisoč evrov.

»To, da nimamo serijske proizvodnje, je prednost, saj lahko z novimi inovativnimi rešitvami znotraj samega proizvodnega procesa izdelave iščemo optimizacije in rešitve, ki povišajo dodano vrednost,« pravi Jernej Zupančič, direktor Cleangrada, kot slabost neserijske proizvodnje pa poudari, da imajo zaradi projektne naravnanosti nihanja glede zasedenosti proizvodnje. Da bi konstantno zapolnili proizvodnjo, iščejo trge in partnerje zunaj Evrope, kamor bi izvažali samo material, storitve pa bi opravljali z lokalnimi partnerji.

V Adrii Mobilu za raziskave in produktni razvoj namenjajo približno tri odstotke prihodkov

V letu 2017 so v Adrii Mobilu dosegli dodano vrednost na zaposlenega na ravni 74 tisoč evrov, v letu 2018 pa so ta rezultat še izboljšali. Ta vrednost je tudi eden pomembnejših ciljev oziroma kazalnikov, ki jih spremljajo pri poslovanju.

Letos načrtujejo širitev tovarniških površin za 3.800 kvadratnih metrov, če pa bo trg karavaninga še rasel, imajo možnost nadaljnje širitve proizvodnje, ki danes obsega 38.680 kvadratnih metrov bruto površine. Ob tem poudarjajo, da ne gre zgolj za naložbo v nepremičnino, temveč predvsem za naložbo v nove tehnologije, s katerimi postajajo njihovi procesi prijaznejši tako za okolje kot za ljudi. Letošnja širitev se nanaša na povečanje zmogljivosti proizvodnje karoserijskih elementov za počitniške prikolice in avtodome ter na uvedbo nove, sodobnejše, do okolja in delavcev bolj prijazne tehnologije proizvodnje. Z novo tehnologijo računajo tudi na dvig dodane vrednosti predvsem z vidika skrajševanja izdelavnih časov, večje pretočnosti proizvodnega procesa ter ne nazadnje fleksibilnosti glede na obseg povpraševanja s trga.

Naslovne zgodbe Financ
10 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Bo brexit ugrabil vrh EU? Glavna je želela biti razprava o obrambi EU pred Kitajsko 1
11 ur
Bruselj je ta mesec v tezah za razpravo na vrhu EU Kitajsko prepoznal kot sistemsko rivalko EU in pozval članice k razpravi o preoblikovanju evropskega pristopa do Kitajske, da bi postal bolj realističen, odločen in večplasten
Na članek...

Šefi držav in vlad članic EU se srečajo večkrat na leto, pri tem pa velja, da je marčni vrh tradicionalno namenjen gospodarskim temam. Med glavnimi točkami vrha EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju, bi morali biti evropsko-kitajski gospodarski odnosi. Evropska komisija je Kitajsko pred kratkim označila za sistemskega rivala in pozvala članice k preoblikovanju evropskega odnosa do te države. Še v sredo pa je nad vrhom visel oblak, kaj se bo zgodilo z brexitom. Britanska premierka je (potem ko se je njen kabinet sprl glede dolžine odloga) zaprosila za odlog do 30. junija, EU menda tehta, da bi lahko bil odlog le krajši – ali pa daljši.

Opravimo najprej z brexitom. Čeprav so prejšnji teden v britanskem parlamentu izglasovali, da nikoli, nikakor, v nobenem primeru ne želijo, da bi prišlo do trdega brexita, to ne pomeni, da je ta nevarnost odpravljena. Kot smo pisali v članku Zakaj trdi brexit še ni povsem izključen, tako britanska kot evropska zakonodaja predvidevata, da je trdi brexit privzeti scenarij – ČE ne bo sprejeta nobena druga odločitev. O vsaj eni bo govor na vrhu EU.

Premierka Mayeva zaprosila za trimesečni odlog brexita

Realna odločitev, ki je zdaj v igri, je odlog brexita. Britanska premierka Theresa May je v sredo predsedniku EU Donaldu Tusku poslala pismo, v katerem prosi EU za odlog brexita za tri mesece, natančneje do 30. junija.

V pismu je premierka zapisala, da si njena vlada še vedno prizadeva doseči urejen brexit na podlagi sklenjenega dogovora. Kot je navedla, je britanski parlament že dvakrat zavrnil potrditev izstopnega dogovora, vendar bo šla znova parlament poslance zaprosit, naj podprejo izstopni dogovor z EU.

»Pred tem glasovanjem pa bi bila hvaležna, če bi evropski svet lahko odobril dodatne dokumente, glede katerih sva se s predsednikom Junckerjem sporazumela v Strasbourgu, saj bi to [britansko] vlado postavilo v položaj, ko bi lahko te dogovore predložila v spodnjem domu parlamenta in s tem potrdila spremembe v vladnem predlogu parlamentu. Če bo to parlament potrdil, sem prepričana, da se bo konstruktivno lotil ratifikacije sporazuma, vendar pa ta postopek v nobenem primeru ne more biti končan pred 29. marcem 2019,« je zapisala Mayeva v pismu.

Spremembe je omenila predvidoma v odziv na odločitev predsednika poslanske zbornice britanskega parlamenta Johna Bercowa, ki je minuli ponedeljek pretresel politični parket z odločitvijo, da premierka Mayeva ne more še enkrat pred parlament z dogovorom, ki bi bil enak ali skoraj enak kot tisti, o katerem so poslanci enkrat že glasovali.

EU: odlog mora biti krajši ali pa daljši od zaprošenega

Kot poročajo pri Reutersu, kjer so dobili vpogled v evropske dokumente, je evropska komisija v sredo obravnavala dokument s stališčem, da evropske voditelje na vrhu EU, ki se začne v četrtek, čaka odločitev: ali naj bo odlog krajši in bi se moral izteči pred 23., ko bodo v nekaterih primerih v EU že imeli evropske volitve (v Sloveniji jih bomo pripravili v nedeljo, 26. maja), ali pa naj traja najmanj do konca leta 2019.

​Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer v sredo ocenil, da na marčnem vrhu EU predvidoma še ne bo odločitev o brexitu, in dodal, da se bodo evropski voditelji morda morali srečati še enkrat, prihodnji teden na izrednem vrhu o brexitu.

Potem ko je v nekem smislu brexit ugrabil ta članek, se vrnimo k še eni od glavnih tem na vrhu EU, ki se bo začel v četrtek popoldne in bo trajal dva dni (udeležil se ga bo tudi slovenski premier Marjan Šarec).

Vrh EU naj bi od Kitajske zahteval recipročnost

Po načrtu bo v Bruslju 9. aprila potekal vrh EU in Kitajske, še prej pa je namera, da bi na marčnem vrhu EU premieri in predsednik držav članic EU potrdili skupna evropska načela o odnosu do Kitajske.

V ta namen je evropska komisija pred dobrim tednom na evropske voditelje naslovila prispevek za razpravo z naslovom EU in Kitajska – strateški pogled. Z njim poziva članice EU, naj oblikujejo nov, vseevropski odnos do Kitajske.

Kot navaja komisija, je odnos do Kitajske raznolik glede na posamezne politike: po eni strani je Kitajska partnerica v sodelovanju, v katerem so njeni cilji tesno usklajeni z EU. Po drugi strani je pogajalska partnerica, s katero mora EU poiskati ravnotežje interesov. Obenem je Kitajska gospodarska tekmica v prizadevanju za vodilni položaj na tehnološkem področju. In ne nazadnje je sistemska rivalka, ki spodbuja alternativne modele upravljanja.

Vse to, navaja evropska komisija, zahteva prožen in pragmatičen vseevropski pristop, ki bi omogočil načelno obrambo interesov in vrednot. Tako, je poudaril podpredsednik evropske komisije Jyrki Katainen, lahko izkoristita priložnosti, ki lahko obema prinesejo velike koristi, "če bo konkurenca poštena, trgovinski in naložbeni odnosi pa vzajemni".

Evropska komisija zapiše, da bi moral biti odziv EU utemeljen na treh ciljih:

  1. na podlagi jasno definiranih interesov in načel bi morala EU poglobiti sodelovanje s Kitajsko za promocijo skupnih interesov na globalni ravni;
  2. EU bi morala odločno zahtevati bolj uravnotežene in recipročne pogoje v gospodarskih odnosih;
  3. in na koncu – da bi EU lahko dolgoročno ohranila blaginjo, vrednote in socialni model, bi se morala na nekaterih področjih prilagoditi spreminjajoči se ekonomski realnosti ter okrepiti svoje domače politike ter industrijsko bazo.

Recipročnost je torej izpostavljeno načelo, na vrhu pa je po nekaterih navedbah Politica morda pričakovati dogovor o zakonski podlagi, s katero bi kitajskim podjetjem omejili dostop na evropski trg javnih naročil.

Bo brexit ugrabil vrh EU? Glavna je želela biti razprava o obrambi EU pred Kitajsko
Foto: Shutterstock
Ameriška centralna banka ni spremenila denarne politike - analitiki to razumejo kot znak ohlajanja v ZDA
11 ur
Odbor za posege na odprtem trgu pri ameriški centralni banki Fed na danes končanem dvodnevnem zasedanju ni spremenil ključne obrestne mere. To je po besedah analitikov znak, da se ameriško
Več ▼

Odbor za posege na odprtem trgu pri ameriški centralni banki Fed na danes končanem dvodnevnem zasedanju ni spremenil ključne obrestne mere. To je po besedah analitikov znak, da se ameriško gospodarstvo ohlaja. Ključna obrestna mera ostaja na ravni med 2,25 in 2,50 odstotka, Fed pa dvigov obrestne mere ne pričakuje niti pozneje v tem letu.

Razlog za premor je po mnenju analitikov tudi ohladitev rasti na Kitajskem in v Evropi, skupaj s trgovinskimi spori, ki jih sproža in potem rešuje predsednik ZDA Donald Trump. Obenem niti iz domačih logov ni razloga za višanje obresti. Inflacija se je umirila in je ne glede na upad stopnje brezposelnosti ter rast zaposlovanja in plač okrog ali pod ciljno vrednostjo dveh odstotkov letno.

Še septembra lani so pri FED napovedovali tri zvišanja ključne obrestne mere v letošnjem letu, zdaj pa so izercno navedli, da letos novega dviga ne pričakujejo.

Fed je ključno obrestno mero nazadnje za 0,25 odstotne točke dvignil decembra lani, nato pa so se izjave predsednika Feda Jeroma Powella in drugih članov odbora začele spreminjati v smer premora pri višanju obrestnih mer. (STA)

Predsednik stranke EPP Daul: Članstvo Fidesza bo zamrznjeno 13
11 ur
Članstvo stranke Fidesz bo po današnjem glasovanju članov EPP takoj zamrznjeno za nedoločen čas, je po Twitterju sporočil predsednik stranke EPP Joseph Daul. Zamrznitev pomeni, da se člani
Več ▼

Članstvo stranke Fidesz bo po današnjem glasovanju članov EPP takoj zamrznjeno za nedoločen čas, je po Twitterju sporočil predsednik stranke EPP Joseph Daul. Zamrznitev pomeni, da se člani Fidesza ne bodo udeleževali strankarskih sestankov, da ne bodo imeli glasovalnih pravic in pravice kandidirati za položaje.

Članstvo je zamrznjeno, dokler posebni ocenjevalni odbor ne pripravi poročila o stanju. V tem odboru naj bi bili Herman Van Rompuy, Hans-Gert Poettering in Wolfgang Schüssel.

Evropski poslanec Franc Bogovič, ki je razpravo opisal kot resno in z zelo različnimi stališči, je poudaril, da je te odločitve vesel, ter da so jo sprejeli tako tisti, ki so bili za izključitev Fidesza, kot tisti, ki so Orbana branili. Prevladalo je prepričanje, da je treba najti kompromis, sprejemljiv za vse, je poudaril. (STA)

Minister Bertoncelj pojasnjuje, kako bo letos možno izplačati regres 4
11 ur
Tudi če davčna reforma ne bo sprejeta do junija, ko je zadnji rok za izplačilo regresa, bo letošnji regres do višine povprečne plače lahko neobremenjen z davki. Objavljamo razlago ministra za finance Andreja Bertonclja.
Na članek...

V pred tedni predstavljeni davčni reformi je veliko pozornosti zbudil predlog razbremenitve regresa do višine povprečne plače, ki naj bi obveljal še letos. Poznavalci sprejemanja zakonov so se spraševali, koliko časa bo trajalo, da bo ta sprememba uzakonjena, in predvsem, ali bodo podjetja lahko že letos spomladi izplačala neobremenjen višji regres kot doslej. Minister za finance Andrej Bertoncelj je na torkovem dogodku Mojih financ odgovoril na omenjena vprašanja.

»V petek bomo sveženj davčne reforme uradno predstavili na seji ekonomsko-socialnega sveta, sledilo bo enomesečno obdobje za javno razpravo, temu pa postopek v državnem zboru. Računam, da bo jeseni sveženj davčnih ukrepov sprejet, veljati pa bo začel 1. januarja prihodnjega leta. Izjema bo zgolj regres, pri katerem bo izplačilo neobremenjeno z davki in prispevki do višine povprečne plače veljalo že za leto 2019,« je na torkovem dogodku povedal minister Bertoncelj.

Kot je znano, zakon delodajalcu zdaj nalaga, da mora regres izplačati najmanj v višini minimalne plače (ta letos znaša 886,63 evra bruto), izplačilo pa se šteje v osnovo za izračun dohodnine, ni pa obremenjeno s prispevki, če bruto znesek ne preseže 70 odstotkov povprečne plače. Po predlogu davčne reforme pa bi izplačila regresa do višine povprečne bruto plače (ta se giblje okoli 1.700 evrov) bila neobremenjena tako z dohodnino kot s prispevki.

Drugi del regresa »do božiča«

Za današnja izplačila regresov se je treba držati zdajšnje zakonodaje in odvesti akontacijo dohodnine (ta se med zaposlenimi razlikuje – prejemniki višjih plač zaradi tega prejmejo nižji neto regres, ki je v bruto znesku med vsemi zaposlenimi v družbi enak). Kot pojasni minister, sprememba do junija, ko morajo delodajalci izplačati regres (izplačilo je možno prestaviti, a zgolj kadar je podjetje v težavah), ne bo uzakonjena. Bodo pa podjetja vseeno lahko še letos izplačala višji regres. Kako? »Vsi, ki so letos že izplačali regres oziroma bodo to storili do zakonskega roka (do konca junija, op. a.), bodo naknadno imeli možnost izplačila dodatnega regresa do konca leta in tako izkoristiti davčno ugodnost,« razlaga minister.

Na vprašanje Marje Milič, ali bo ta »dodatni regres« na računih zaposlenih do poletnih počitnic, je minister odgovoril: »Bolj verjetno do božiča.«

Minister Bertoncelj pojasnjuje, kako bo letos možno izplačati regres
Foto: Jure Makovec
Kras kupuje prašiče za pršute, salame in sveže meso
11 ur
Odkupujejo tudi govejo živino, prodajo pa sveže goveje meso
Na članek...

Kras iz Šepulj, ki je od lani v lasti Jate Emone, letno odkupi 12 tisoč prašičev od Kmetijske zadruge Radgona in prav toliko še od drugih zadrug. Najbolj znani so po pršutu in mortadeli, ponujajo pa tudi sveže meso. Za meso odkupujejo tudi govedo.

Prodajo šest tisoč ton mesa in manj mesnih izdelkov na leto

Na leto proizvedejo in prodajo okoli šest tisoč ton svežega mesa in okoli pet tisoč ton mesnih izdelkov, od tega je pol visokocenovnih – pršutov, suhih salam in mortadele.

O ponudbi svežega mesa smo govorili z Marjanom Pahorjem, direktorjem oddelka svežega mesa v Krasu; Kras je bil prej razdeljen na šest podjetij, letos pa so jih povezali v eno.

Sveže meso prodajajo trgovcem in mesnicam

Od zadrug kupijo tudi okoli pet tisoč glav goveda na leto. "Prašiče in govedo v 95 odstotkih kupimo za prodajo kot sveže meso. Po zakolu meso le obdelamo, čemur pravimo makrokonfekcija, in še svežega prodamo. Pri lani prodanem svežem mesu je bilo približno 55 odstotkov svinjine in 45 odstotkov govedine," pravi Marjan Pahor. Spar in Mercator sta njihova največja kupca v Sloveniji. S svežim mesom oskrbujejo še zasebne mesnice, poleti tudi v hrvaški Istri.

Nekatere dele prašičev, denimo pleče, v Krasu predelajo v mortadelo, salame, pancete ... Večino pršutov zaradi posebne reje in zahtevane višje teže prašiča uvozijo.

Kras kupuje prašiče za pršute, salame in sveže meso
Foto: Maja Tanko
Kaj pri ukrajinskem MHP ob predstavitvi rezultatov pravijo o Perutnini Ptuj? 2
12 ur
Z optimizacijo poslovanja nameravajo iz ptujskega perutninarja narediti najbolj dobičkonosno evropsko družbo v panogi
Na članek...

Obrisi kupnine za Perutnino Ptuj se kažejo v današnji objavi rezultatov ukrajinske perutninske družbe MHP. V konferenčnem klicu z vlagatelji finančniki družbe napovedujejo, da nameravajo povišati produktivnost ter iz Perutnine Ptuj narediti najbolj dobičkonosno družbo v panogi v EU.

Ključno informacijo o Perutnini Ptuj v razkritju rezultatov MHP iščete zaman – višina kupnine ostaja neznanka. Razkrili je niso ne v včeraj objavljenem poročilu o lanskem poslovanju ne v konferenčnem klicu z vlagatelji. Kot je znano, bo ukrajinski holding MHP ponudbo za odkup 9,31 odstotka delnic Perutnine Ptuj, ki jih še nima v lasti, v skladu z zakonom objavil najpozneje do torka, 26. marca.

Je pa MHP v poročilu razkril, da je lani SIJ plačal 20 milijonov evrov predplačila. Sklepamo, da gre za predplačilo, vezano na lani novembra podpisano prodajno pogodbo s SIJ, ki je imel pred transakcijo 90,69 odstotka ptujskega perutninarja. Kot je znano, se je po podpisu omenjene pogodbe za Perutnino vnel boj med ukrajinsko družbo MHP in francoskim perutninarjem LDC. V SIJ so se odločili za Ukrajince, ki naj bi za ptujsko podjetje ponudili več.

V danes objavljenem finančnem poročilu Ukrajinci še pojasnijo, da so prevzem financirali delno iz sredstev, pridobljenih iz rednega poslovanja, ter 100-milijonskega posojila nizozemske banke ING. »Končna cena bo temeljila na postavkah revidiranega poslovnega izida Perutnine Ptuj v poslovnem letu 2018,« so zapisali v poročilu. Višino kupnine bodo določili na podlagi podatkov o lanskem poslovanju družbe, ki v času transakcije še niso bili natančno znani.

Kako vidijo Perutnino Ptuj?

Vlagatelji so v konferenčnem klicu več vprašanj naslovili na Perutnino Ptuj. Finančniki ukrajinskega holdinga so med drugim pojasnili, da vidijo možnosti za znižanje stroškov in s tem izboljšanje učinkovitosti poslovanja Perutnine Ptuj. »Sedanjo 11-odstotno dobičkovno maržo EBITDA bomo poskušali povišati z optimizacijo proizvodnje piščančjega mesa. Zavedamo se, da takšne dobičkonosnosti, kot jo dosegamo v Ukrajini (29 odstotkov), v Perutnini ne bomo mogli doseči,« so dejali.

Poudarili so, da ukrajinskega mesa ne nameravamo predelovati v Perutnini Ptuj. Novo naložbo bodo vodili kot ločeno evropsko enoto in ne bodo iskali povezav pri proizvodnji, dobavi ter drugih ključnih funkcijah. Morda bodo sinergije iskali pri marketingu in prodaji.

»Na podlagi dolgoletnih izkušenj vemo, kako izboljšati proizvodnjo. Posledično za Perutnino Ptuj vidimo visok potencial, da postane najbolj dobičkonosna družba v panogi v EU,« še sporočajo in dodajajo, da vidijo potencial za 15- do 20-odstotno povečanje dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA).

Kaj pri ukrajinskem MHP ob predstavitvi rezultatov pravijo o Perutnini Ptuj?
Foto: Perutnina Ptuj
Če je Šarec frajer, naj višji regres zrihta že letos 3
12 ur
Če politiki potrebujejo pol leta, da uveljavijo spremembo, ki tako rekoč nima nasprotnikov, kaj to pove o učinkovitosti slovenske politike?
Na članek...

Davčno ugodnejše izplačilo regresa je ena bolj pozitivnih sprememb napovedane davčne zakonodaje. Vlada Marjana Šarca oziroma finančni minister Andrej Bertoncelj je napovedal, da na regres v višini povprečne bruto plače ne bo treba plačati niti dohodnine niti prispevkov. Gre za močno sporočilo vlade ljudem in podjetjem: to je denar za dopust in tega se ne bomo dotikali. Je tudi zelo politično spretna poteza: čeprav ne bo zaradi tega nihče bistveno bogatejši, si bodo ljudje to zapomnili kot nekaj dobrega. Veliko bolj kot recimo Cerarjev drugi januar.

A v Sloveniji nič ni zelo preprosto. Bertoncelj predvideva, da bo celotna davčna reforma začela veljati leta 2020, davčna razbremenitev regresa pa že leta 2019. To zdaj podjetja spravlja v nekoliko čuden položaj. Kakšen regres naj izplačajo? Ali naj ga izplačajo ali naj čakajo? Ali naj ga izplačajo v dveh delih, spomladi regres, konec leta pa še razliko zaradi spremembe zakonodaje? Ali naj ravnajo, kot da sprememb sploh ne bo? Tudi zaposleni, ki so se ob napovedi višjega neto regresa tega razveselili, bodo razočarani, ko jim ga bo spet velik del »pojedla« država. Povsem racionalno bi bilo ob tem sicer zamahniti z roko, češ saj se bo na koncu leta tako ali tako poravnalo, a poskusite to pojasniti svojim sodelavcem, pa boste videli, kaj zmaga v dvoboju med razumom in čustvi.

Vlada Marjana Šarca bi lahko del zakona, ki razbremenjuje regres, sprejela že do poletja. Zakon je mogoče sprejeti tudi po skrajšanem postopku, saj gre pravzaprav za zelo preproste spremembe. Če je volja, sem prepričan, da lahko državni zbor zakon sprejme do 30. junija, to je datum, do katerega morajo podjetja izplačati regres. In res si je težko zamisliti, zakaj volje tu ne bi bilo – kdo bo sploh nasprotoval temu, da vsi zaposleni pred poletjem dobijo boljšo »nagrado«? Če politiki potrebujejo pol leta, da uveljavijo spremembo, ki tako rekoč nima nasprotnikov, kaj to pove o učinkovitosti slovenske politike?

Bertoncelj je na Dnevu mojih financ ta teden delodajalce pozval, naj izkoristijo spremembo davčne zakonodaje in bolje nagradijo svoje zaposlene. Delodajalci bi mu zdaj lahko vrnili žogico, da naj pač uredi, da jih bodo lahko bolje nagradili že pri letošnjem izplačilu regresa.

Marjanu Šarcu je javna podpora marca nekoliko upadla. Če bi rad, da je aprila spet višja, naj stopi pred ljudi in reče: To, kar smo obljubili, bomo tudi naredili. Vaš regres bo že pred poletjem višji.

Agencija Pristop pred selitvijo, na Trubarjevi namesto pisarn stanovanja?
12 ur

Agencija Pristop išče nove poslovne prostore. S svoje lokacije na Trubarjevi cesti v Ljubljani se bodo preselili, saj naj bi bili prostori premajhni. V poslovnih prostorih, v katerih trenutno domuje Pristop, naj bi po neuradnih informacijah uredili stanovanja. Na Pristopu tega ne komentirajo.

Pristop nove poslovne prostore menda išče že kar nekaj časa, slišati je, da bi morali lokacijo na Trubarjevi zapustiti že januarja, a se to ni zgodilo.

Z vprašanjem, ali držijo informacije, da se bodo selili in da nameravajo prostore na Trubarjevi preurediti v stanovanja ter jih prodati, smo se obrnili na Pristop, od koder sporočajo:

»Združitev vseh kompetenčnih centrov in lastniško povezanih podjetij Pristop in Pristop skupina na eni lokaciji je eden izmed korakov v procesu integracije vseh poslovnih storitev, ki jih ponujamo naročnikom; tako bomo v prihodnosti še učinkoviteje reševali poslovne izzive naših partnerjev. Ker rast in razvoj povezanih družb, tako po številu zaposlenih kot po infrastrukturnih potrebah, presega zmogljivosti trenutnih prostorov, smo v procesu načrtovanja prodaje ter v iskanju novega sedeža za vse družbe, povezane z blagovno znamko Pristop.«

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Cene stanovanj v prestolnici norijo

Cene rabljenih stanovanj v prestolnici so lani v primerjavi z letom prej zrasle za skoraj 15 odstotkov, v primerjavi z letom 2015 pa so bile v povprečju višje za dobrih 35 odstotkov. V predelu, kjer so Pristopove pisarne, cene rabljenih stanovanj v povprečju presegajo 3.100 evrov na kvadratni meter. Več o cenah nepremičnin smo pisali v članku: Cene stanovanj, podrobni podatki: koliko so lani zrasle cene?

Agencija Pristop pred selitvijo, na Trubarjevi namesto pisarn stanovanja?
Foto: Jure Makovec