Manager
Proizvajalec tovornjakov Man načrtuje cepitev na dva dela
16.04.2018 17:01
Nemški proizvajalec tovornih vozil in strojev Man namerava v naslednjih 12 mesecih razcepiti na dve ločeni enoti. Volkswagnova družba Truck & Bus, ki ima v lasti znamki Man in Scania, naj bi
Več ▼

Nemški proizvajalec tovornih vozil in strojev Man namerava v naslednjih 12 mesecih razcepiti na dve ločeni enoti. Volkswagnova družba Truck & Bus, ki ima v lasti znamki Man in Scania, naj bi bila namreč v letu dni zrela za uvrstitev na borzo, vendar brez Manove proizvodnje strojev. Te naj bi načrti o borzni kotaciji ne vključevali.

Družba Man Diesel & Turbo s sedežem v Augsburgu izdeluje ladijske motorje in kompresorje za industrijo in zaposluje 15.000 ljudi. Ta del koncerna bodo najprej vključili v koncern Volkswagen, je povedal prvi mož družbe VW Truck & Bus Andreas Renschler. O njegovi nadaljnji usodi bo nato odločal avtomobilski koncern.

Družba VW Truck & Bus, ki izdeluje tovorna vozila znamk Man in Scania, pa naj bi se do leta 2025 razvila v najbolj dobičkonosnega proizvajalca tovornih vozil in se trdno zasidrala tudi na trgih ZDA in Azije. VW Truck & Bus je lani po svet svetu prodal za 24 milijard evrov tovornjakov, njegov tekmec Daimler pa za 36 milijard evrov. Zdaj se namerava družba v 12 mesecih preoblikovati v evropsko delniško družbo in se pripraviti za uvrstitev delnic na borzo. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
13 min
1. Valutna kriza – primer Turčija2. Pšenica na dvoletnem vrhu. Bo kruh še dražji?3. Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.?4. V podjetništvo zaradi stave, da bo
Več ▼

1. Valutna kriza – primer Turčija

2. Pšenica na dvoletnem vrhu. Bo kruh še dražji?

3. Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.?

4. V podjetništvo zaradi stave, da bo shujšal

5. Digitalna zasvojenost: Kako globoko smo že zabredli? Kaj kažejo raziskave za Slovenijo?

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (iTunes),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

(graf) V katerih mestih prek Airbnb oddajajo največ nepremičnin?
17 min
Po podatkih Statiste je na platformi Airbnb skoraj 60 tisoč aktivnih oglasov za nepremičnine v britanski prestolnici, sledita Pariz in New York.Kakšne so po zimskih inšpekcijah Fursa in
Več ▼

Po podatkih Statiste je na platformi Airbnb skoraj 60 tisoč aktivnih oglasov za nepremičnine v britanski prestolnici, sledita Pariz in New York.

Kakšne so po zimskih inšpekcijah Fursa in izrečenih globah razmere pri oddajanju nepremičnin prek Airbnb? Kako inšpekcije, ne samo Furs, preverjajo, ali lastniki stanovanje oddajajo na črno? Do kod lahko sežejo globe? Preverite v članku (Airbnb) Kako inšpektorji iščejo kršitelje?

Dnevnik: Eta Cerkno del proizvodnje seli na Hrvaško
38 min
Družba Eta Cerkno – je v tričetrtinski lasti švicarskega koncerna EGO in v četrtinski lasti Certe, bo del proizvodnje preselila na Hrvaško, poroča Dnevnik. Eta je proizvajalec kuhalnih
Več ▼

Družba Eta Cerkno – je v tričetrtinski lasti švicarskega koncerna EGO in v četrtinski lasti Certe, bo del proizvodnje preselila na Hrvaško, poroča Dnevnik. Eta je proizvajalec kuhalnih plošč in termostatov.

Za družbo Eta dela v Cerknem okrog 900 ljudi, kaj bo selitev pomenila za zaposlene, ta hip še ni jasno, bodo pa selili »ročno montažo s pripadajočim usmerjanjem« v sestrsko podjetje Ete v Zagrebu Elektro Kontakt. Eta Cerkno je sicer že za polovico znižala kapital in ga izplačala lastnikoma.

Družba Certa ima v lasti hotel, smučišče, tovarno medicinske oprem Tik Kobarid in, kot rečeno, četrtino Ete.

Postojnska jama je dala prevzemno namero za prevzem Certe holdinga (lastnice Certe). Tričetrtinski lastnik Postojnske jame je Marjan Batagelj.

Tudi danes zastoji in čakalne dobe na mejnih prehodih
1 ura
Tudi ta konec tedna je na cestah povečan promet, predvsem med Avstrijo in Hrvaško v obeh smereh. Zaradi italijanskih dopustov je gneča tudi na cestah v Istri od Italije do Hrvaške ter na
Več ▼

Tudi ta konec tedna je na cestah povečan promet, predvsem med Avstrijo in Hrvaško v obeh smereh. Zaradi italijanskih dopustov je gneča tudi na cestah v Istri od Italije do Hrvaške ter na avtocesti A1 med Italijo in Madžarsko.

Po podatkih prometno-informacijskega centra zastoji nastajajo:

  • na gorenjski avtocesti pred predorom Karavanke, 4 kilometre, občasno zapirajo predor proti Avstriji;
  • na ljubljanski obvoznici od predora Šentvid proti Primorski, 7 kilometrov;
  • na štajerski avtocesti od Šentjakoba proti Domžalam pred delovno zaporo, 3 kilometre;
  • na cesti Lesce - Bled;
  • na cestah Lucija - Sečovlje in Koper - Šmarje - Dragonja.

Čakalne dobe so tudi na nekaterih mejnih prehodih.

Standard & Poor's in Moody's znižala bonitetno oceno Turčije 1
1 ura
Bonitetni hiši Standard & Poor's in Moody's sta poslabšali oceno Turčije, ob tem pa posvarili, da vlada nima jasne slike o tem, kako bo rokovala s finančnim nemirom v državi, vključno s
Več ▼

Bonitetni hiši Standard & Poor's in Moody's sta poslabšali oceno Turčije, ob tem pa posvarili, da vlada nima jasne slike o tem, kako bo rokovala s finančnim nemirom v državi, vključno s krepkim upadom vrednosti lire.

V Standard & Poor's, kjer so Turčiji za eno stopnjo znižali oceno dolgoročnega dolga, na B+ oziroma na raven ničvrednosti, so Turčiji za prihodnje leto napovedali, da bo zdrsnila v recesijo. Moody's pa je bonitetno oceno Turčije znižal z Ba2 na Ba3. (STA)

Dnevnik: Jure Leben bi se pogovarjal o zaposlitvi na 2TDK 1
2 uri
Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben se ni prijavil na pravkar potekle kadrovske razpise družbe 2TDK (tudi za vodjo projekta in finančnega svetovalca), se je pa pripravljen
Več ▼

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben se ni prijavil na pravkar potekle kadrovske razpise družbe 2TDK (tudi za vodjo projekta in finančnega svetovalca), se je pa pripravljen pogovoriti o svoji morebitni zaposlitvi v družbi, v Dnevniku piše Anja Hreščak. Družba, ki prevzema vodenje projekta drugi tir, bo sicer do konca leta zaposlila vsaj še 11 ljudi.

Do konca avgusta se bodo začela pripravljalna dela za drugi tir, to je ureditev dovodnih cest, čeprav, smo pisali, v zraku še vedno visi polovica sredstev za financiranje. Za zdaj manjka še polovica denarja za financiranje gradnje. Kljub temu bodo objavljeni še številni razpisi. Več o tem v članku Kateri razpisi za #2tir bodo še objavljeni do zaprtja finančne konstrukcije.

O tem, koliko smo že porabili za drugi tir, koliko še bomo, še preden bomo izvedeli, koliko bo zanj kdo plačal, in zakaj se vlada pogaja le z Madžari, če pa je za projekt, tako pravi sama, zainteresirana še kopica drugih držav, ter ali bomo davkoplačevalci (spet) plačali več, kot so obljubljali politiki, pa smo pisali v članku #2tir danes: 'Finančna konstrukcija je robustna in trdna (samo zaprta ni)!' Dela na trasi kljub temu.

Septembra nov poskus prodaje premoženja Športnega centra Pohorje
2 uri
Stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dubrovski bo 19. septembra na javnih dražbah skušal prodati premoženje na Areškem in Mariborskem Pohorju, ki mu ga še ni uspelo. Ključni del
Več ▼

Stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dubrovski bo 19. septembra na javnih dražbah skušal prodati premoženje na Areškem in Mariborskem Pohorju, ki mu ga še ni uspelo. Ključni del so žičniške naprave, zemljišča in pripadajoči objekti na Arehu, ki bodo na dražbi šestič - izklicna cena je postavljena pri 3,499 milijona evrov.

Areška smučišča so bila naprodaj že petkrat: prvič za izklicno ceno 11,4 milijona evrov, nato za 8,5 milijona evrov, 6,8 milijona evrov, 5,5 milijona evrov in nazadnje, junija, za 4,373 milijona evrov. (STA)

Venezuela z novimi bankovci, s katerih bo v primerjavi s staro valuto izbrisala pet ničel
2 uri
Venezuela bo v ponedeljek začela izdajati nove bankovce, s katerih bo v primerjavi s staro valuto izbrisala pet ničel. Nova valuta, suvereni bolivar, bo ob tem vezana na petro, kriptovaluto,
Več ▼

Venezuela bo v ponedeljek začela izdajati nove bankovce, s katerih bo v primerjavi s staro valuto izbrisala pet ničel. Nova valuta, suvereni bolivar, bo ob tem vezana na petro, kriptovaluto, podprto z venezuelskimi naftnimi rezervami. (STA)

Venezuelska inflacija naj bi letos po napovedih Mednarodnega denarnega sklada dosegla milijon odstotkov. Več o tem v članku Milijon odstotkov - to je inflacija v Venezueli! Kako gre regiji nasploh?

(grafika) To so največje svetovne uvoznice
4 ure
Svetovni gospodarski forum je pripravil grafični pregled držav, ki uvozijo največ blaga, podatki so za leto 2017. Na prvem mestu so ZDA, sledita Kitajska in Nemčija.
Več ▼

Svetovni gospodarski forum je pripravil grafični pregled držav, ki uvozijo največ blaga, podatki so za leto 2017. Na prvem mestu so ZDA, sledita Kitajska in Nemčija.

Raziskava: v prvem polletju več nemških podjetij poslabšalo napovedi poslovanja
4 ure
Vodilna nemška podjetja, ki kotirajo na borzi, so v prvem polletju letos zaradi dogajanja v mednarodnem okolju v precej večji meri kot lani poslabševala napovedi poslovanja do konca leta, je
Več ▼

Vodilna nemška podjetja, ki kotirajo na borzi, so v prvem polletju letos zaradi dogajanja v mednarodnem okolju v precej večji meri kot lani poslabševala napovedi poslovanja do konca leta, je ugotovila raziskava svetovalne družbe EY.

Po ugotovitvah EY so trgovinske napetosti med ZDA in drugimi velikimi gospodarstvi ter grožnje z novimi protekcionističnimi ukrepi, ki bi lahko vodile v pravo trgovinsko vojno, pustile posledice na sektorju nemških borznih podjetij, ki vsaj v delu predstavljajo pomembne poslovne partnerje tudi slovenskim izvoznikom.

V prvem polletju jih je tako 42 od 307 sodelujočih v raziskavi v prvih šestih mesecih poslabšalo napovedi poslovanja do konca leta. Lani v tem času je bilo takšnih 29, letošnja polletna številka pa je tudi najvišja od prvih šestih mesecev 2011, ko je EY s tovrstnimi analizami začel.

Obenem je v obdobju od januarja do junija glede na primerljivo lansko obdobje občutno upadlo tudi število podjetij, ki so ocenila, da bodo ob koncu leta dosegla boljše poslovne izide od predhodno sprejetih načrtov. Njihovo število se je znižalo s 106 na 42. (STA)

Andrejka Grlić: Brez računa je lahko otežena reklamacija 2
4 ure
»Potrošniki, ki se prejemu računa zavestno odpovejo, misleč, da bodo privarčevali, imajo lahko oteženo ali celo onemogočeno uveljavljanje svojih pravic, denimo reklamacijo,« so sporočili s
Več ▼

»Potrošniki, ki se prejemu računa zavestno odpovejo, misleč, da bodo privarčevali, imajo lahko oteženo ali celo onemogočeno uveljavljanje svojih pravic, denimo reklamacijo,« so sporočili s tržnega inšpektorata, ki ga vodi glavna inšpektorica Andrejka Grlić.

Tržni inšpektorat bo na tem področju poleti izvajal nadzor v skladu s svojimi pristojnostmi.

Valutna kriza – primer Turčija 1
5 ur

Turška lira je v primerjavi z evrom v prvih desetih avgustovskih dneh izgubila 27 odstotkov vrednosti. Je izredno nestabilna in skoraj ne mine avgustovski dan, da se njena vrednost ne bi znižala oziroma zvišala za pet odstotkov ali več ... Zakaj tak nenadni upad turške lire? Bo še izgubljala vrednost? Je vrednost turške lire sploh pomembna za Slovenijo, slovenska podjetja, vlagatelje? Kako se ščititi pred valutno krizo?

Zakaj?

V osnovi zaradi zelo slabe gospodarske politike, ki je nasprotovala tako rekoč vsem uveljavljenim načelom in dobrim praksam vodenja odgovorne fiskalne in denarne politike malega odprtega gospodarstva. Poskus vojaškega udara v letu 2016 in posledična čistka, ki jo je opravil avtoritativni turški predsednik Erdogan, sta Turčijo pahnila v zmerno recesijo. Proti tej se je turška država postavila z zmerno povečano državno porabo, infrastrukturnimi projekti in podobnim (lani je imela Turčija 2,3-odstotni proračunski primanjkljaj in 28,5 odstotka državnega dolga v primerjavi z BDP, vir: IMF ). V naložbeni cikel pa so ji odločno sledila tudi turška podjetja, podprta s posojili v tujih valutah (5,7-odstotni primanjkljaj v tekočem delu plačilne bilance v letu 2017). Posledici sta bili občutni zagon turške gospodarske aktivnosti (7,4-odstotna rast BDP v letu 2017) in dvig letne inflacije z okrog osmih odstotkov predlanskim na okvirno 11 odstotkov lani.

Letos so sledile napake predsednika Erdogana, ki jih lahko strnemo v odvzem neodvisnosti centralni banki ob javnem kritiziranju zviševanja obrestnih mer za zajezitev inflacije ter družinsko in nestrokovno kadrovanje na glavne finančne položaje (Erdoganov zet je novi finančni minister). Omenjeno je ob nadaljevanju drsenja turške lire in posledičnem višanju inflacije močno načelo zaupanje vlagateljev in povsem običajnih Turkov v finančno stabilnost Turčije.

Sledil je politični spopad dveh dominantnih avtokratskih voditeljev, Trumpa in Erdogana. V novicah prevladuje spor glede ameriške zahteve po izpustitvi v Turčiji zaprtega ameriškega župnika, ki naj bi sodeloval v poskusu državnega udara leta 2016. A temeljni vzrok trenutnega spora je najverjetneje v ameriških sankcijah proti Iranu. S tem je namreč Turčija močno gospodarsko povezana (uvoz nafte in izvoz blaga) in ameriške sankcije torej težko spoštuje oziroma jo to zelo drago stane. Pogajanja za izpustitev ameriškega župnika so neuradno propadla potem, ko je turška stran poleg izpustitve v Izraelu zaprte Turkinje dodatno zahtevala še odpravo pravnega postopka proti turški banki, ki je kršila sankcije proti Iranu … Sledile so ameriške sankcije proti dvema posameznikoma v turški vladi (pravosodni in notranji minister) ter zatem še Trumpov tvit o podvojitvi carin na turško železo in aluminij. Sicer vse simbolične peresne sankcije, a vseeno dovolj, da se je razpoloženje vlagateljev in Turkov prevesilo iz resne zaskrbljenosti v paniko. Sledila je turška finančna kriza, to je zlom turške lire in podvojitev zahtevane donosnosti turških državnih obveznic, izdanih v evrih ali dolarjih.

Kako naprej?

Turčija si mora povrniti zaupanje vlagateljev. Za to je treba najprej prekiniti negativno zanko med upadajočo liro in rastočo inflacijo. Tradicionalna ekonomska logika in izkušnje iz valutnih kriz narekujejo, da bi morala turška centralna banka korenito zvišati referenčno obrestno mero in poiskati zunanjo finančno pomoč v kombinaciji z državnim varčevalnim programom (ponavadi pri Mednarodnem denarnem skladu – MDS). A Erdogan po tej poti ne želi. Dvigu obrestnih mer nasprotuje. Pomoči MDS s sedežem v Washingtonu D. C. in močnim vplivom ZDA ter običajnim varčevalnim paketom, ki to pomoč spremlja, prav tako ne želi. Preostanejo mu torej lasten varčevalni program, upočasnitev turške gospodarske rasti in iskanje drugega zunanjega rešitelja, kot je na primer Katar z napovedjo 15 milijard dolarjev novih naložb v Turčijo, morda Kitajska, Rusija, celo Nemčija … V zadnjih dneh so premiki na teh področjih (pogovori Erdogana z drugimi voditelji, pomoč Katarja in izjave turškega finančnega ministra) dvignili vrednost turške lire … Po drugi strani ni videti, da bosta Erdogan in Trump kmalu zakopala bojni sekiri.

Turška kriza – pomembna za Slovenijo?

Turčija je malo gospodarstvo, 16. na svetu po velikosti BDP (podobno kot Nizozemska), in s tega zornega kota ni bistvena za zdravje svetovnega gospodarstva. Turčija ni pomembna trgovinska partnerica slovenskemu gospodarstvu, poleg tega iz Turčije dvakrat toliko uvozimo, kot tja izvozimo, kar pomeni, da bi nižanje vrednosti turške lire moralo kvečjemu pozitivno vplivati na slovensko gospodarstvo, pa vendar:

  • turška kriza je deloma tudi odsev spreminjajoče se denarne politike razvitega sveta in posledičnega vpliva na razvijajoče se trge. Umikanje likvidnosti in normalizacija obrestnih mer v razvitem svetu (ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, počasi tudi evrsko območje) imata za posledico višanje cene zadolževanja tudi v razvijajočem se svetu. S tem se torej počasi končuje obdobje poceni denarja za te dolžnike in s tem pričakovano veča občutljivost za napake ali šoke. Turčija je letos lep primer tega. Podobno kot Turčija so občutljivi tudi drugi deli sveta, kar ima globalne posledice in prek tega vpliva na italijanske banke ali na primer nemške avtomobilske velikane, ki so pomemben kupec slovenskih izdelkov;
  • Turčija je članica Nata (od leta 1952), OECD, ima sklenjen trgovinski sporazum z EU, je Nemčiji pomagala zajeziti migrantski tok ... Zaostritev spora med ZDA in Turčijo ima torej lahko resne posledice za svetovno politično ureditev.

Kako se kot vlagatelj izogibati valutnim krizam?

Instinktivno pomislimo na umik v tradicionalna finančna varna zavetja, torej nakup »trdnih« valut (švicarski frank, japonski jen …), zlata, zemljišča in tako naprej. A močno povečanje deleža teh najvarnejših naložb prinese tudi močno znižanje pričakovane donosnosti oziroma opurtunitetno izgubo. Varnost ima svojo ceno, in to ne nizko. Kljub temu je morebitna, čeprav zelo malo verjetna valutna kriza lahko pogubna za naše prihranke, kot je trenutna za prihranke Turkov v turških lirah. Zato je vseeno smiselno, da vlagatelj svoje premoženje delno zaščiti tudi za primer tega skrajnega scenarija. Najenostavneje in zastonj se to izvede prek valutne razpršitve naložb, kar pa ne pomeni nujno nakupa same tuje valute, ki nam kot v primeru švicarskega franka lahko prinaša občutno negativno donosnost. Valutno razpršenost najlažje vnesemo prek globalne razpršitve naložb, pa naj bodo to delniške ali obvezniške naložbe. Solidna bližnjica so tudi globalne multinacionalke, katerih poslovanje poteka po vsej zemeljski obli. Njihova »valutna izpostavljenost« je odvisna od valutne sestave njihove prodaje in nabave surovin, ne od valute, v kateri kotira njihova delnica. Razpršitev je tudi v povezavi z valutnim tveganjem, podobno kot pri drugih tveganjih v finančnem svetu, edino zastonj kosilo.

Valutna kriza – primer Turčija
Najbolj brani članki danes
16 ur
1. Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.?2. Pozor, spet bo treba menjati žarnice, zdaj se poslavljajo halogenke3. Dizli se končno cenijo, prihodnost Land Roverja in nove
Več ▼

1. Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.?

2. Pozor, spet bo treba menjati žarnice, zdaj se poslavljajo halogenke

3. Dizli se končno cenijo, prihodnost Land Roverja in nove (pre)drznosti Elona Muska

4. Se Ši Džinpingu maščuje sla po oblasti?

5. Katere so najdražje hrvaške nepremičnine na dražbah in kako so povezane s Slovenci

6. Digitalna zasvojenost: Kako globoko smo že zabredli? Kaj kažejo raziskave za Slovenijo?

7. Ste med tistimi, ki vzamejo telefon na WC?

8. Saj ni res, pa je – Intel je razkril novo varnostno ranljivost

9. Prihaja protipodjetniška vlada?

10. Trije izzivi za Elona Muska in njegovo Teslo

ZDA Turčiji grozijo z dodatnimi sankcijami 6
19 ur
Washington je Turčiji zagrozil z dodatnimi gospodarskimi sankcijami, če ne izpusti ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki je v Turčiji v hišnem priporu, poroča BBC. Višje sodišče v
Več ▼

Washington je Turčiji zagrozil z dodatnimi gospodarskimi sankcijami, če ne izpusti ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki je v Turčiji v hišnem priporu, poroča BBC. Višje sodišče v turškem Izmirju je sicer danes znova zavrnilo zahtevo za izpustitev pastorja, njegov odvetnik pa je napovedal, da bo novo pritožbo vložil čez 15 dni.

ZDA od Turčije že nekaj časa zahtevajo izpustitev pastorja. Ker Ankara zahtevi ni ugodila, so ZDA v začetku meseca uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, Turčija pa je odgovorila z zamrznitvijo premoženja ameriškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve. V ponedeljek so nato ZDA podvojile ameriške carine na uvoz jekla in aluminija iz Turčije, Ankara pa je v sredo zvišala carine na uvoz številnih ameriških proizvodov.

Evrska inflacija: en cilj in dve dilemi
21 ur

Povprečna evrska inflacija je julija presegla dva odstotka, saj je poskočila na 2,1 odstotka. Dvoodstotni prag je že dlje časa v središču pozornosti, saj je pri tej vrednosti določen inflacijski cilj, ki ga je poskušala z obsežnimi spodbujevalnimi ukrepi doseči Evropska centralna banka (ECB). A ta cilj zdaj spremljata dve dilemi – prva je, ali je cilj res dosežen samo zato, ker je nominalna številka dosegla dva odstotka, druga pa se navezuje na trenutno dogajanje v Turčiji in Italiji.

Spomnimo najprej na to, kakšen je cilj denarne politike ECB, zatem pa poglejmo, kar sta glavni dve dilemi, s katerima se spoprijemajo centralni bančniki.

Cilj ECB: že večkrat smo ponovili, da ECB pri svoji denarni politiki zasleduje en temeljni cilj – da bi evrsko inflacijo na evrskem območju ohranjala na ravni blizu dveh odstotkov, a pod to ravnijo, kar ocenjuje za zdravo raven inflacije.

Prva dilema – ali je cilj izpolnjen, če inflacija doseže dva odstotka: to je bilo precej pogosto vprašanje že nekaj časa. Sploh zdaj, ko svet ECB že zelo tehnično tehta, kdaj in kako naj opusti obsežne spodbujevalne ukrepe in začne zaostrovati denarno politiko (spomnimo: če bo vse teklo kot doslej, bo odkupe obveznic, s katerimi je spodbujala likvidnost na medbančnem trgu in evrsko inflacijo poskušala potisniti na zdravo raven, ECB opustila konec leta, zatem pa naj bi jeseni 2019, morda septembra ali oktobra, predvidoma prvič dvignila ključno obrestno mero ECB).

Na vprašanja, ali zdajšnje ravni evrske inflacije pomenijo izpolnitev cilja ECB, je šef ECB Draghi doslej odgovarjal tako, da je naštel štiri pogoje. Po njegovih besedah je treba izpolniti: da je ciljna raven dosežena v srednjeročnem obdobju; da je inflacija na ciljni ravni trajno, ne le nekaj mesecev; da mora tam ostati tudi, ko je ECB ne bo ciljala s spodbujevalnimi ukrepi; ter ne nazadnje, da mora inflacija cilj ECB doseči po vsem evrskem območju, ne le v kateri od držav ali skupini držav z evrom.

Druga dilema – ECB mora pazljivo izbrati, kdaj bo začela zaostrovati denarno politiko, saj je tveganj za evrsko gospodarstvo kar nekaj: trenutno med največja tveganja za evrsko (tudi širše evropsko) gospodarstvo sodijo napetosti v svetovnih trgovinskih odnosih, kamor je med drugim mogoče uvrstiti zadnje dogajanje v turškem gospodarstvu, pa tudi politična negotovost, ki se izkazuje denimo v Italiji.

Politični spor med ZDA in Turčijo zaradi ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu, je prerasel v carinski spor, ukrepi in protiukrepi ene in druge strani pa so med drugim pripeljali v veliko nihajnost turške lire. Na začetku julija je bilo treba za en evro odšteti 5,367 lire, 13. avgusta je bila lira že tako šibka, da je bilo treba za en evro odšteti kar 7,980 lire, potem si je spet malo opomogla, pa spet izgubila tla – zdaj je na ravni približno sedmih lir za evro.

V zvezi s Turčijo je ECB po tujem poročanju izrazila zaskrbljenost nad tem, koliko so posojilno in sicer do turškega gospodarstva izpostavljene tudi evrske banke. Kot kažejo podatki Banke za mednarodne poravnave BIS, je bila kumulativna izpostavljenost bank do turškega gospodarstva konec marca letos v dolarskih stanjih taka (pet največjih):

  • Španija – 82,29 milijarde evrov,
  • Francija – 38,38 milijarde evrov,
  • Nemčija – 17,14 milijarde evrov,
  • Italija – 16,9 milijarde evrov,
  • Avstrija – 1,09 milijarde evrov.

Takšna izpostavljenost nalaga neposredno skrb v posamičnih bankah oziroma državah. Po tujem poročanju so sicer izpostavljene tudi nekatere banke v državah, ki prej niso omenjene. V višini dveh odstotkov posojilnega portfelja naj bi bila do Turčije izpostavljena na primer nizozemska banka ING, v enakem odstotku francoska BNP Paribas, izpostavljenost italijanske Unicredit po tujem poročanju znaša štiri odstotke posojilnega portfelja, največja pa je izpostavljenost španske banke Banco Bilbao Vizcaya Argentaria BBVA (13 odstotkov njenega posojilnega portfelja).

V tej drugi dilemi ne moremo tudi mimo politične negotovosti v Italiji zaradi dvomov o stabilnosti trenutne vladne koalicije. To se kaže tudi v višini zahtevanih donosov za desetletne italijanske državne obveznice. Ti so na začetku leta znašali manj kot 2,2 odstotka, zdaj pa presegajo tri odstotke. (Spomnimo, spodbujevalni ukrepi ECB imajo temelj v obsežnih odkupih obveznic evrskih držav, s katerimi se je višala njihova cena, posledično pa so se zmanjševali njihovi zahtevani donosi po celotnem evrskem območju.)

Da v italijanski populistični koaliciji obstaja vrsta napetosti, so nazadnje pokazali odzivi na tragedijo po zrušitvi genovskega mosta. Kot poroča Bloomberg, koalicijski partnerici – populistično Gibanje petih zvezd pod vodstvom Luigija Di Maia ter skrajno desna Liga na čelu z Matteom Salvinijem – za zdaj nista sporazumni niti o odvzemu koncesije avtocestnemu upravljavcu Atlantia ne o naložbah v infrastrukturo.

Kje je bila julija inflacija najvišja, kje najnižja

Vse omenjeno bodo morali pretehtati v svetu ECB pri sprejemanju odločitev o zaostrovanju denarne politike na evrskem območju. Na koncu sicer poglejmo še podrobneje, kaj so o evrskih inflaciji (in inflaciji v vseh članicah EU) pokazali podatki Eurostata, objavljeni v petek. Evrska inflacija je julija poskočila na 2,1 odstotka, medtem ko je bila junija dvoodstotna. K temu so največ pripomogle spremembe cene energentov – kot doslej.

Med evrskimi članicami je imela julija najvišjo letno stopnjo inflacije Estonija, pri 3,3 odstotka. Slovenski podatek je bil enak podatku za evrsko povprečje, saj je bila inflacija 2,1-odstotna.

V celotni EU je bila inflacija julija nekaj višja – dosegla je 2,2 odstotka, medtem ko je po revidiranih podatkih junija znašala 2,1 odstotka. Najvišjo inflacijo med vsemi članicami EU, tako evrskimi kot neevrskimi, je imela prejšnji mesec Romunija – tam je stopnja inflacije na letni ravni dosegla 4,3 odstotka, kar je bilo sicer nekaj manj kot junija, ko je znašala 4,7 odstotka.

Evrska inflacija: en cilj in dve dilemi
Marjanu Šarcu mandat za sestavo nove vlade 115
21 ur
Poslanci DZ so s 55 glasovi za in 31 glasovi proti predsednika LMŠ Marjana Šarca izvolili za novega predsednika vlade. Šarec je že zaprisegel ter se ob tem zahvalil za podporo in dejal, da bo
Več ▼

Poslanci DZ so s 55 glasovi za in 31 glasovi proti predsednika LMŠ Marjana Šarca izvolili za novega predsednika vlade. Šarec je že zaprisegel ter se ob tem zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem. Dodal je, da to še ni zadnji, ampak prvi korak pri oblikovanju 13. slovenske vlade.

Šarcu so v razpravi podporo napovedali poslanci strank najverjetnejše prihodnje koalicije LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB ter poslanci Levice, s katero je omenjena peterica parafirala sporazum o sodelovanju. Podporo sta mu obljubila tudi poslanca narodnih manjšin. Omenjene stranke imajo sicer skupaj 52 glasov, skupaj s poslancema narodnosti 54, kar pomeni, da je ob vseh napovedanih dobil še en glas podpore iz vrst prihodnje opozicije.

40-letni Šarec je z današnjo izvolitvijo postal deveti predsednik vlade, medtem ko bo njegova vlada, če jo bo uspel dokončno sestaviti, 13. v samostojni Sloveniji. Predlog liste kandidatov za ministre bo moral v DZ vložiti v 15 dneh, torej do 1. septembra. Glasovanje o listi ministrskih kandidatov je sicer predvideno sredi septembra.

Šarec po izvolitvi za predsednika vlade tudi ne more več opravljati poslanske funkcije, zato bo predsednik DZ Matej Tonin državno volilno komisijo zaprosil, da sporoči, kdo ga bo nadomestil v DZ. (STA)

Marjanu Šarcu mandat za sestavo nove vlade
Če subvencioniramo Teslo, ali v blaginji za vse enako subvencioniramo tudi električne vozičke za starejše
23 ur
Socialni paradoks: kaj je večji luksuz v državi, kjer politika proklamira družbeno enakost in dostojno življenje – električni avto ali električna in druga pomagala za okretnejše življenje in večjo gibalno sposobnost starejših
Na članek...

Spominjam se, kako so starejše gospe, upokojenke, pred desetletji sedele prikovane pred ameriškimi nadaljevankami, ki jih je prevajala avstrijska nacionalna televizija. To je bilo, preden so prišle mehiške. Denimo, kako so gledale Zlata dekleta, ki jih RTV SLO prav zdaj – čeprav so prve nastale leta 1985 – znova predvaja. Poleg zapletov je bila izmed takšnih fascinantnih stvari, kako se ameriški upokojenci vsi zagoreli in fit prevažajo v vozičkih za golf. Ne pa, da so na aluminijastih hojcah. To je res imenitno, se odpelješ v blagovnico, pa na kavo in tako naprej. Skratka, pripomoček, ki ne poskrbi le za gibanje, ampak tudi za socialno vpetost starejših. Danes električni voziček ni več stvar televizije, ampak so električni vozički za gibalno šibkejše dostopna realnost. Mar res? Zaradi cene niso dostopni za tiste, ki imajo pokojnino iz šivalnic ali likalnic Mure.

Na Finance smo dobili vprašanje, ali državne subvencije Slovenskega okoljskega javnega sklada (Eko sklad) – posojila ali nepovratna sredstva – za okolju prijazna vozila občanov veljajo tudi za elektromotorne vozičke. Skratka, če država čez katerikoli razpis daje subvencije za Teslo, ali jih daje tudi za starostnikom prijazna vozila. Ne gre seveda za pomoč invalidom ali težko bolnim, ki gre iz drugih blagajn. Tudi Teslin avto ni zdravstveni pripomoček. Ali torej nepovratne finančne spodbude za električna vozila zajemajo le prestižne avtomobile ali tudi električna vozila, ki odpravljajo omejitve starostnikov.

To vprašanje se dotika dveh v Sloveniji žgočih tem.

Povečevanja števila starejših, torej demografije, in nizkih pokojnin.

Delež starejših od 65 let strmo navzgor

Po podatkih Svetovne banke je bil delež starejših od 65 let v Sloveniji leta 1960 7,8 odstotka, leta 2017 pa 19 odstotkov. Če pogledamo države OECD, je bil ta delež leta 1960 8,4 odstotka, lani 16,8. Stara je seveda cela EU, tu je bil delež starejših od 65 let lani 20 odstotkov, najbolj pereč problem pa ima od držav EU Italija, sledita ji Portugalska in Nemčija.

Tudi poročilo Združenih narodov o tem, kako se stara družba, Slovenijo pri podatku o deležu starejših od 60 let leta 2017 postavlja na deveto mesto na svetu. Delež starejših od 60 let v Sloveniji namreč po teh podatkih dosega 26,3 odstotka, Japonska, ki ima največjo težavo in jo bo imela tudi v prihodnje, ima delež ljudi, starih nad 60 let, dobrih 33 odstotkov. Dobra novica je, da se bo po projekcijah za leto 2050 Slovenija umaknila iz deseterice najslabših držav, ampak ne, ker bi se pri nas problem zmanjševal, pri drugih bo le toliko večji (več o staranju prebivalstva si poglejte tukaj).

Ekonomije starejših ljudi imajo svoje zakonitosti, to pa je izziv tudi za državne politike prerazporejanja denarja. Starejši med drugim potrebujejo plenice za starejše in pripomočke, ki jim olajšajo gibanje. Potrebovali bi samovozeče avtomobile, ne potrebujejo pa nujno tesle. Potrebujejo vozičke, če si počitnic ne morejo kupiti. Lahko sicer rečete, da je to potuha, ampak to je tako, kot bi rekli, da imata Venezuela in Kuba najboljša zdravstvena sistema na svetu.

Pokojnine v Sloveniji nizke, kako nizke šele bodo

O demografiji smo sicer nazadnje v Financah več pisali v članku Zakaj se moramo pogovarjati o demografiji. Izzivi, koliko zaposlenih dela za enega upokojenca in kakšno bo razmerje v prihodnje, so tveganje za dostojno starost. Nizke plače zdaj še dodatno omejujejo zmožnost in pripravljenost posameznikov za varčevanje za prihodnost.

Ni nemogoče, da si bomo zdajšnje pokojnine, čeprav so nizke, tisti, ki ne bomo mogli več delati čez 20 let, samo želeli. Iz mesečnega statističnega pregleda za junij, ki ga objavlja Zpiz, je razvidno, da je povprečna neto pokojnina za junij 640 evrov, invalidska 497, družinska ali vdovska pa 401 evro. Manj kot 600 evrov pokojnine v Sloveniji dobi kar 267 tisoč upokojencev, kar je 51 odstotkov vseh. Pozor, meja revščine je dobrih 600 evrov. To res ni podatek, na katerega bi lahko bili ponosni.

So pa seveda nizke pokojnine posledica strukturnih težav Slovenije – ne nazadnje tudi nizkih plač.

Katere subvencije bi bile torej bolj »pravične«? Ali razdeliti denar ljudem, pa naj ga ti porabijo, kot želijo

S subvencijami države spodbujajo različne ekonomske, politične in družbene cilje. Električne avtomobile subvencioniramo zaradi varovanja okolja in spodbujanja uresničevanja ciljev, kakšni bodo motorji leta 2030. Subvencionirajo se ekološka okna. Subvencionirajo se kultura, vstopnice za prireditve, zaradi ohranjanja narodne identitete. Pametno je subvencionirati tisto, dajati denar tja, kjer se bo državi denar najhitreje povrnil. Subvencija seveda vedno administrativno izbira tudi zmagovalce – na trgu da podjetjem, katerih izdelki ali storitve so subvencionirani, prednost. Seveda je staro vprašanje, ali je pametno, da država – torej politika – izbira podjetniške zmagovalce, ker se neredko pri izbiri zmoti in gre denar v zrak. Zato je enako staro vprašanje, ali subvencije namensko deliti – ali pa vsem ljudem oziroma določenim skupinam »podariti« denar, pa naj ga ti uporabijo v skladu z lastnimi preferencami.

Naj ga porabijo kot dodatek za nakup električnega vozila, kot dodatek za električni voziček ali pa naj si nakupijo knjige. Od vprašanja, povezanega tudi z demografijo in tehnološkimi spremembami, pa nismo daleč do vprašanja o univerzalnem temeljnem dohodku. Poizkus je Finska (preberite tukaj).

Ampak, naj na koncu odgovorimo na vprašanje, ali v starajoči se družbi dobite subvencijo za električni voziček, če že subvencioniramo vozila na električni pogon? Odgovor države je NE. V razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila električni voziček za starejše ne sodi. Razpis ima jasne pogoje, vozilo, za katero dobite subvencijo, mora biti namenjeno za udeležbo v cestnem prometu, in sicer za vožnjo po prometnem pasu.

Če subvencioniramo Teslo, ali v blaginji za vse enako subvencioniramo tudi električne vozičke za starejše
Junija najbolj zaposlovali v proizvodnji in gradbeništvu
24 ur

Junija je bilo v Sloveniji 874.566 delovno aktivnih oseb, kar je 2,9 odstotka več kot junija lani, sporoča statistični urad. Medletno se je število zaposlenih pri pravnih osebah povečalo za 3,4 odstotka, na 730.008, medtem ko se je število zaposlenih pri fizičnih osebah v istem obdobju zmanjšalo za poldrugi odstotek, na 51.360.

V prvih šestih mesecih letos se je število delovno aktivnih povečalo za 3,4 odstotka glede na isto lansko obdobje in jih je bilo v povprečju 865.100.

Četrtina delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih

Število delovno aktivnih se je junija povečalo v večini dejavnosti, najbolj pa v predelovalnih dejavnostih – za približno 800, na nekaj več kot 202.400. Več delovno aktivnih je bilo tudi v gradbeništvu (za 700, na 58.800), najbolj pa se je zmanjšalo število delovno aktivnih v izobraževanju (za približno 200, na 71.800), saj ponavadi junija učiteljem in drugim zaposlenim v šolstvu potečejo pogodbe za določen čas.

Letos za 2,6 odstotka več samozaposlenih

Junija se je nadaljevala skromna, enoodstotna, rast števila samozaposlenih. Espejev je bilo junija medletno za 1,8 odstotka več (skupaj 64.673), oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost (odvetniki, arhitekti in podobno), pa za 1,3 odstotka več (6.571). V prvih šestih mesecih letos se je število samozaposlenih povečalo za 2,6 odstotka glede na isto lansko obdobje.

Junija najbolj zaposlovali v proizvodnji in gradbeništvu
Pred trgatvijo je Klet Brda posodobila opremo za prevzem grozdja
17.08.2018 12:09
Briški vinogradniki se veselijo trgatve, saj pričakujejo več grozdja kot v zadnjih štirih letih
Na članek...

V Goriških Brdih je dobrih dva tisoč hektarjev vinogradov. Svetovalna služba Kleti Brda z vinogradniki vsak dan spremlja dozorevanje grozdja. Marsikje so sladkorne stopnje in videz grozdja takšni, da bi že lahko začeli s trgatvijo, a bodo še malo počakali, da trta v celoti izkaže svoj potencial.

Boljši nadzor nad kakovostjo grozdja in prihranki

V Kleti Brda so investirali v posodobitev opreme za prevzem grozdja. »Z novo opremo imamo popoln nadzor nad vsemi parametri kakovosti grozdja. Skrajšujejo se transportne poti in čas predelave, grozdje gre hitreje od mlina do preše, kar je pri belih vinih ključnega pomena. Obetamo si tudi znatne prihranke pri porabi energije,« pravi vodja kleti Istok Mikulin.

Boljša sledljivost

Vinogradnik se bo ob prihodu na prevzemno rampo identificiral z magnetno kartico, na kateri so vneseni vsi potrebni podatki o pridelovalcu in njegovih vinogradih. Navedeni so ime vinograda, sorta, število in starost trt, sadilna razdalja in površina. Tak sistem še izboljšuje sledljivost in nadzor nad vsemi fazami od vinograda do steklenice. Na izhodni rampi pa bo vinogradnik dobil potrdilo o količini, kakovostnih parametrih in vrednosti pripeljanega grozdja.

Več grozdja kot v zadnjih štirih letih

Po štirih skromnejših letinah letos v Kleti Brda pričakujejo, da bodo sprejeli okoli 7.500 ton grozdja. V ponedeljek se bodo vinogradniki na upravnem odboru Kleti dogovorili o odkupnih cenah grozdja, ki se bodo gibale med 0,43 in 1,2 evra za kilogram, povprečna cena pa bo presegla 0,65 evra za kilogram grozdja.

Klet Brda gradi na prodaji vrhunskih vin z višjo dodano vrednostjo na tujih trgih. Na trgatvi pričakujejo distributerje iz ZDA, Kitajske, Belgije, Poljske in Italije.

Pred trgatvijo je Klet Brda posodobila opremo za prevzem grozdja
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
17.08.2018 12:00
1. Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.?2. Pozor, spet bo treba menjati žarnice, zdaj se poslavljajo halogenke3. Se Ši Džinpingu maščuje sla po oblasti?4. Ste med
Več ▼

1. Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.?

2. Pozor, spet bo treba menjati žarnice, zdaj se poslavljajo halogenke

3. Se Ši Džinpingu maščuje sla po oblasti?

4. Ste med tistimi, ki vzamejo telefon na WC?

5. Dizli se končno cenijo, prihodnost Land Roverja in nove (pre)drznosti Elona Muska

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (iTunes),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo