Manager
Največje ameriške banke lani bolj dobičkonosne od evropskih
08.04.2018 14:12
Največje ameriške banke so lani ostale bolj dobičkonosne od top 10 bančnih institucij v Evropi, je razkrilo ta teden objavljeno poročilo svetovalne družbe Ernst & Young (EY). Zaslužki
Več ▼

Največje ameriške banke so lani ostale bolj dobičkonosne od top 10 bančnih institucij v Evropi, je razkrilo ta teden objavljeno poročilo svetovalne družbe Ernst & Young (EY). Zaslužki evropskih bank ob tem zaostajajo za tistimi iz obdobja pred krizo.

Dobiček iz poslovanja je v 10 največjih evropskih bankah lani dosegel 71 milijard evrov (87 milijard dolarjev), kar je 72 odstotkov več kot v letu 2016. V ZDA se je dobiček največje bančne deseterice medtem znižal za sedem odstotkov, a še vedno dosegel 154 milijard evrov.

V EY razloge za razliko vidijo v dejstvu, da se evropske banke še vedno spopadajo z bremenom slabih posojil in prestrukturiranja po finančni krizi iz leta 2008.

Letos bi se lahko razkorak med bankami na obeh straneh Atlantika še povečal, saj so ameriške banke dobile precejšnjo podporo v obliki velike davčne reforme predsednika Donalda Trumpa. Ob tem evropske banke še naprej delujejo v okolju izredno nizkih obrestnih mer, medtem ko se v ZDA te postopoma zvišujejo. (STA)

Največje ameriške banke lani bolj dobičkonosne od evropskih
V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
05.12.2018 13:18
Prva dva od desetih projektov digitalizacije, informatizacije in modernizacije tehnološke opreme ter procesov, ki jih na 180 straneh podrobno razčlenjuje načrt digitalne preobrazbe, v Steklarni Hrastnik že izvajajo
Na članek...

Z načrtom digitalne preobrazbe podjetja smo dobili biblijo razvoja procesov v prihodnjih petih letih, pravi Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Po meri izdelan načrt digitalne preobrazbe podjetja, ki so ga v okviru svetovalnega projekta za Steklarno Hrastnik pripravili v družbi Siemens skupaj s steklarno, poleg podrobne analize sedanjih proizvodnih procesov in smeri njihovega nadaljnjega tehnološkega in digitalnega razvoja vsebuje časovni razpored s sosledjem projektov po korakih ter oceno donosnosti vseh potrebnih naložb. Tako imenovani roadmap natančno definira, kako naj se projekti med seboj povezujejo, kakšna naj bo pot uvedbe in kako naj bodo tehnologije med seboj kompatibilne, da bo dosežen največji učinek.

Od desetih projektov dva že izvajajo

V načrtu digitalizacije, ki obsega 180 strani in so ga skupaj s Siemensovo ekipo pripravljali približno tri mesece, je opredeljenih deset projektov oziroma deset korakov, od katerih so v Steklarni Hrastnik dva že začeli izvajati.

In sicer gradnjo proizvodno-komunikacijskega omrežja OT – gostovalo bo predvidoma v oblaku in bo zaradi občutljivosti podatkov močno zavarovano v skladu z najvišjimi standardi -, v katerega bodo povezali vse stroje in naprave v proizvodnji.

S strojno podatkovno bazo bodo po eni strani pridobili sprotni vpogled v proizvodne procese, pa tudi osnovo za njihovo optimizacijo.

Drugi projekt na področju digitalizacije, ki ga prav tako že izvajajo, je poenotenje in vizualizacija nadzora delovanja in krmiljenja večine tehnoloških procesov oziroma krmilnikov na enotnem sistemu SCADA. S poenotenjem nadzora delovanja - projekt zajema popis, pregled naprav in po potrebi njihovo zamenjavo -, bodo lahko precej izboljšali učinkovitost proizvodnih in podpornih operacij.

Pet milijonov evrov v štirih letih, skupaj pa blizu 20

V digitalizacijo in informatizacijo strojev, procesov in opreme bo družba v prihodnjih štirih letih vložila pet milijonov evrov, kar jim bo omogočilo postavitev ogrodja za doseganje najvišjih standardov industrijske komunikacije med napravami, najvišjih varnostnih protokolov in informatizacije osnovnih procesov v proizvodnji, razlagajo v družbi.

Skupaj z vlaganji v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje in procesov, ki pomeni večji del projekta digitalne preobrazbe, pa se bo vložek v preobrazbo Steklarne Hrastnik v pametno tovarno v naslednjih letih približal 20 milijonom evrov, je povedal Peter Čas.

Načrt digitalizacije bo služil tudi kot izhodišče za projektiranje novega obrata z novo veliko steklarsko pečjo in proizvodnimi linijami z najnovejšo dostopno tehnologijo, ki ga nameravajo v prihodnjih petih letih postaviti v Hrastniku. Kot smo poročali pred kratkim, so načrt za gradnjo nove tovarne na Poljskem opustili, ker tam ne morejo zagotoviti kakovostnega kadra za proizvodnjo zahtevnih embalažnih izdelkov v super premium razredu, po katerem je Steklarna Hrastnik znana po svetu.

Široko zasnovana ekipa pogledala v drobovje tovarne

Pri pripravi načrta digitalne preobrazbe je na strani Steklarne Hrastnik sodelovalo približno 20 sodelavcev, ki so strokovnjaki na svojih področjih, je povedal sogovornik. Ekipa je bila zasnovana zelo široko, vanjo so vključili predstavnike proizvodnje, razvoja, tehnično-proizvodnega sektorja, IT, energetskega menedžmenta … V približno 10-članski mednarodni ekipi Siemensa so bili izkušeni strokovnjaki za različna področja steklarske industrije in digitalizacije. (Več o tem v članku tukaj.)

Široko zasnovana ekipa je v okviru priprave načrta digitalne preobrazbe temeljito analizirala vse procese v proizvodnji. Kot slikovito pravi Peter Čas, je pogledala v drobovje tovarne. To je po njegovih besedah tudi sicer koristno narediti vsakih nekaj let, saj s tem odkrijemo nove možnosti za optimizacijo.

Pomembna konkurenčna prednost

V Steklarni Hrastnik, ki slovi po visokokakovostnih izdelkih specialnega embalažnega in namiznega stekla, ki zaradi svoje čistosti dosega lesk kristala, so prepričani, da jim bo digitalna preobrazba prinesla pomembno konkurenčno prednost na trgu.

Zaradi večje produktivnosti, prilagodljivosti in kakovosti proizvodnje bodo lahko svoj krog kupcev še povečali in vstopili na nove trge. Letos bodo v družbi ustvarili dobrih 60 milijonov evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot lani, dobiček pa naj bi zrasel za 13 odstotkov, na 8,7 milijona evrov.

V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
Evropski parlament za preglednejšo avtorizacijo varnosti hrane v EU
41 min
Evropski parlament je ta teden podprl novo zakonodajo, ki bi omogočila preglednejšo avtorizacijo varnosti hrane v EU. Po njej bi morala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objaviti
Več ▼

Evropski parlament je ta teden podprl novo zakonodajo, ki bi omogočila preglednejšo avtorizacijo varnosti hrane v EU. Po njej bi morala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objaviti podrobnosti svojih ocen tveganja, preden bo določen izdelek lahko prišel na trg. Evropski parlament se o novi zakonodaji zdaj lahko začne pogajati s Svetom EU.

Predlog sledi evropski državljanski pobudi o glifosatih, še posebej skrbem, izraženim v iniciativi, da znanstvene študije, po katerih so ocenjevali pesticide, niso bile dovolj neodvisne in dostopne javnosti. Prav tako sledi preverjanju ustreznosti splošne živilske zakonodaje. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
2 uri
1. Velike spremembe v trgovini! Hofer prvič pred Tušem! Amazon pa napada vse!2. Odločitev politike, komu slovenski hoteli: ne Kostiću ne Jamniku, ampak državi3. TOP dražbe: stanovanje v
Več ▼

1. Velike spremembe v trgovini! Hofer prvič pred Tušem! Amazon pa napada vse!

2. Odločitev politike, komu slovenski hoteli: ne Kostiću ne Jamniku, ampak državi

3. TOP dražbe: stanovanje v Ljubljani, apartma v Omišu, hiši v Domžalah in Rogaški Slatini, mercedes sprinter ...

4. Kateri trgovec je najboljši plačnik dobaviteljem?

5. Da, Slovenija je zdaj otok blaženih. To je dobro, a obstaja past.

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Deutsche Bahn po stavki dosegel dogovor s sindikati
2 uri
Nemški državni upravljalec železnic Deutsche Bahn je s sindikatom strojevodij EVG danes dosegel dogovor o plačah. Dogovor so dosegli nekaj dni po stavki, ki je v državi in prometu povzročila
Več ▼

Nemški državni upravljalec železnic Deutsche Bahn je s sindikatom strojevodij EVG danes dosegel dogovor o plačah. Dogovor so dosegli nekaj dni po stavki, ki je v državi in prometu povzročila kaos, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podrobnosti dogovora sicer še niso znane.

Sindikat EVG je zahteval 7,5-odstotno rast plač za zaposlene. Deutsche Bahn pa je sindikatu ponujal 5,1-odstotno rast plač v dveh korakih ali možnost, da se zaposleni namesto dviga plače odločijo za več dni plačanega dopusta in enkratno izplačilo v višini 500 evrov. (STA)

Brexit bi lahko močno prizadel nizozemsko trgovino s cvetjem 3
3 ure
Izstop Velike Britanije iz EU oz. negotovost, ki spremlja proces, skrbi tudi nizozemske trgovce z rezanim cvetjem. Na Nizozemskem prihodki od prodanega cvetja letno nanesejo okoli sedem milijard
Več ▼

Izstop Velike Britanije iz EU oz. negotovost, ki spremlja proces, skrbi tudi nizozemske trgovce z rezanim cvetjem. Na Nizozemskem prihodki od prodanega cvetja letno nanesejo okoli sedem milijard evrov, Velika Britanija pa zanje predstavlja tretji največji trg.

Nizozemska več rezanega cvetja v tujini kot na Otoku proda le v Nemčiji in Franciji. Zgodovinsko so trgovinske povezave med Nizozemsko in Britanijo tesne, a se Nizozemci bojijo sprememb po tem, ko bodo Otočani zapustili unijo.

Uradno poročilo, ki so ga na Nizozemskem izdali ta mesec, je pokazalo, da bi izstop Velike Britanije iz EU brez dogovora Nizozemsko do leta 2023 stal 2,3 milijarde evrov. (STA)

Število mobilnih klicev in uporaba podatkov v EU precej narasla
4 ure
Odprava stroškov gostovanja v EU je korenito spremenila navade uporabnikov, kaže vmesno poročilo Evropske komisije o učinkih odprave stroškov gostovanja pred letom in pol. Uporaba mobilnih
Več ▼

Odprava stroškov gostovanja v EU je korenito spremenila navade uporabnikov, kaže vmesno poročilo Evropske komisije o učinkih odprave stroškov gostovanja pred letom in pol. Uporaba mobilnih podatkov se je od junija 2017 v povprečju povečala za petkrat, število klicev med potovanjem pa se je približno podvojilo.

Odprava stroškov gostovanja je korenito spremenila navade uporabnikov. Kot so v teh dneh sporočili iz Evropske komisije, 34 odstotkov potrošnikov med potovanjem zdaj uporablja splet enako brez zadržkov kot doma, pred junijem 2017 jih je bilo takih le 15 odstotkov.

Podpredsednik Evropske komisije za enotni digitalni trg Andrus Ansip je ob objavi poročila ocenil, da gre za dober primer, kako lahko vsem potrošnikom vsakodnevno koristijo poteze Evropske komisije. "Evropejce moramo še naprej opozarjati na njihove digitalne pravice," je dodal. (STA)

Hrvaška namerava olajšati pridobitev državljanstva 3
4 ure
Hrvaška vlada je sprejela spremembe zakona o hrvaškem državljanstvu, s katerimi nameravajo olajšati pridobitev državljanstva za pripadnike hrvaškega naroda v drugih državah ter hrvaške
Več ▼

Hrvaška vlada je sprejela spremembe zakona o hrvaškem državljanstvu, s katerimi nameravajo olajšati pridobitev državljanstva za pripadnike hrvaškega naroda v drugih državah ter hrvaške izseljence in njihove potomce. Iz Banskih dvorov so v hrvaški parlament poslali predlog spremenjenega zakona o državljanstvu, po katerem za pridobitev državljanstva ne bo več treba znati hrvaškega jezika in latinične pisave, poznati hrvaške kulture in državne ureditve. (STA)

Neizkoriščena sredstva za donacije po novem v poseben sklad 5
5 ur
Sredstva, ki jih zavezanci za dohodnino ne namenijo upravičencem do donacij, se bodo po novem stekala v poseben sklad, iz tega pa financiralo razvoj nevladnih organizacij. Gre za nekaj milijonov
Več ▼

Sredstva, ki jih zavezanci za dohodnino ne namenijo upravičencem do donacij, se bodo po novem stekala v poseben sklad, iz tega pa financiralo razvoj nevladnih organizacij. Gre za nekaj milijonov evrov letno, ki jih bo nevladnim organizacijam prek razpisov dodeljevalo ministrstvo za javno upravo.

Poseben sklad za financiranje delovanja nevladnih organizacij predvideva zakon o nevladnih organizacijah, ki ga je DZ sprejel letos spomladi. Pravno podlago za njegovo ustanovitev s 1. januarjem 2019 pa daje zakon o izvrševanju proračuna, ki so ga poslanci sprejeli na četrtkovi izredni seji.

Sklad se bo napajal iz neporabljenega dela dohodnine, ki jo lahko zavezanci v višini do 0,5 odstotka od svoje odmerjene dohodnine po lastni presoji namenijo kateremu od upravičencev do donacij. Doslej se je ta denar stekal v državni proračun in se porabljal brez posebnega namena, je pred dnevi na seji odbora DZ za finance pojasnila Saša Jazbec s finančnega ministrstva. (STA)

Povečana poraba energentov okrepila novembrsko industrijsko proizvodnjo v ZDA
5 ur
Obseg ameriške industrijske proizvodnje se je novembra v primerjavi z oktobrom povečal za 0,6 odstotka, kažejo podatki ameriške centralne banke Federal Reserve. Eden glavnih razlogov je
Več ▼

Obseg ameriške industrijske proizvodnje se je novembra v primerjavi z oktobrom povečal za 0,6 odstotka, kažejo podatki ameriške centralne banke Federal Reserve. Eden glavnih razlogov je hladnejše vreme, zaradi katerega se je povečala poraba plina in elektrike. Precej se je povečala tudi proizvodnja v rudnikih in naftnih nahajališčih. (STA)

Vipap Videm na trg ovojno-embalažnega papirja ob podpori SID-PKZ
12.12.2018 12:34
Z ovojno-embalažnim papirjem, tona katerega je od časopisnega papirja dražja za sto evrov, krška družba ustvari že skoraj desetino prihodkov
Na članek...

Možnost povečanja konkurenčnosti in prodaje, varnost, red na področju upravljanja terjatev, krajši roki plačila, povratne informacije, argumentirana neodobritev zavarovalnega limita kritja, ugodnejši pogoji financiranja pri bankah, faktoring, večja kredibilnost pri dobaviteljih.

Tako je prednosti zavarovanja terjatev strnil Boris Macur, vodja prodaje v družbi Vipap Videm Krško, ko je na poslovnem srečanju podjetij dolenjske regije – tega je skupaj s partnerji pripravila SIDPrva kreditna zavarovalnica (SID–PKZ) –, z udeleženci delil izkušnje podjetja pri optimizaciji upravljanja terjatev.

Ob upadanju prodaje in cen časopisnega papirja na nov trg

Vipap Videm Krško, ki na treh papirnih strojih na leto izdela približno 200 tisoč ton papirja – časopisnega, publikacijskega in ovojno-embalažnega –, in s 360 zaposlenimi ustvari približno 90 milijonov evrov prihodkov, od tega 90 odstotkov na tujih trgih, se v zadnjih letih sooča z velikim upadom povpraševanja po časopisnem papirju in ob tem upadom njegove cene, po drugi strani pa s skokovito rastjo cen odpadnega papirja, glavne surovine v proizvodnji podjetja. Zaradi zahtevnih razmer družba že nekaj let posluje z izgubo. Krško podjetje svoje izdelke izvaža v več kot 40 držav v Evropi, Afriki in Aziji ter ima 180 tujih in 38 domačih kupcev. Kot je povedal Boris Macur, se je svetovni trg časopisnega papirja z 32 milijonov ton v letu 2010 skrčil na današnjih 20 milijonov ton.

Na razprte škarje med upadanjem cen časopisnega papirja, s katerim krška družba ustvari dobre tri četrtine prodaje, in rastjo cen surovine zanj, so v družbi odgovorili tudi s preusmeritvijo dela proizvodnje s časopisnega papirja na embalažno-ovojnega, ki na trgu dosega precej višjo ceno in ga je mogoče proizvajati na papirnih strojih za časopisni papir. V primerjavi s časopisnim je cena embalažno-ovojnega papirja pri toni višja za sto evrov.

Za embalažni papir že 100 kupcev; podpora SID-PKZ ključna

Na trgu embalažno-ovojnega papirja ima Vipap Videm danes že približno sto kupcev, ta prodaja pa družbi zdaj prinaša že dva milijona evrov dodatnih prihodkov na leto, je povedal Boris Macur. Leta 2014 so ga prodali nekaj manj kot tri tisoč ton, danes pa že 20 tisoč ton. V skupnih prihodkih podjetja pa ima že skoraj desetodstotni delež.

Pri uspešnem vstopu v novi segment je pomembno vlogo imela tudi SID-PKZ, je povedal Macur. Ob pridobivanju novih kupcev v tem segmentu je SID-PKZ na podlagi presoje njihove bonitete hitro odobravala zavarovalne limite kritja, kar je bilo pri pridobivanju novih poslov zelo pomembno, je pojasnil. In dodal, da se je Vipap Videm prav z uspešnim vstopom na novi trg zmogel obdržati nad vodo, kljub negativnemu EBITDA.

V Grčiji pri dveh kupcih ob dva milijona evrov

Pomembnost zavarovanja terjatev je ponazoril tudi z izkušnjo v Grčiji, kjer sta dva njihova kupca pred leti zašla v težave, pri tem pa je krška družba ostala z neporavnanimi terjatvami v višini dveh milijonov evrov.

A ker imajo terjatve zavarovane pri SID-PKZ, zaradi izplačane škode v rezultatu podjetja ni zazevala velika luknja, kot bi se zgodilo v nasprotnem primeru, če bi v Grčiji kljub dobavljenim izdelkom ostali praznih rok.

Strokovnjaki SID-PKZ so poleg tega podjetju pomagali pri presoji, ali je smiselno, da gredo v postopek izterjave terjatev po sodni poti, ki je v Grčiji zelo dolgotrajen, zapleten in drag.

Ko so ugotovili, da pri enem od kupcev obstaja možnost, da neplačano terjatev izterjajo po sodni poti in da predvideni stroški postopka to upravičujejo, jih je SID-PKZ usmerjala pri izbiri ustrezne lokalne odvetniške pisarne, ki v Grčiji zastopa interese krške družbe. Sodni postopek tam sicer še ni končan.

Optimizacija upravljanja terjatev

V družbi je upravljanje terjatev formalizirano urejeno v pravilniku. Evidenca terjatev v elektronski ali papirni obliki, ki jo dnevno ažurirajo v saldakontih, je temelj za spremljanje plačil kupcev, zapadlih terjatev, obsega nezapadlih terjatev, vseh terjatev skupaj in višine odobrenega zavarovalnega limita kritja pri SID-PKZ za posameznega kupca.

Boris Macur, ki je med prednostmi zavarovanja poudaril tudi red na področju upravljanja terjatev, je udeležencem poslovnega srečanja opisal tudi njihov sistem in postopke izterjave, ki se odvijajo v štirih stopnjah. Za izterjavo na prvi stopnji – za zapadle terjatve do 15 dni po valuti zapadlosti – je pristojen komercialist v prodaji. Na drugi stopnji – pri zapadlih terjatvah od 15 do 30 dni po valuti zapadlosti – se v izterjavo poleg komercialista aktivno vključi tudi vodja prodaje, po potrebi tudi finančna in pravna služba. Vodja prodaje se pri tem lahko odloči za ustavitev ali zmanjšanje obsega nadaljnje prodaje, uvajanje razmerja plačila : dobava, iskanje možnosti kompenzacij in preverjanje bonitete kupca.

V izterjavo na tretji stopnji – pri terjatvah nad 30 dni po valuti zapadlosti – se poleg komercialista in vodje prodaje aktivno vključi tudi direktor trženja, po potrebi tudi finančna in pravna služba. Ukrepi pri zamudah nad 30 dni so: pisni opomin, ustavitev vseh dobav pri zamudi plačila nad 45 dni, obračun zamudnih obresti, sestanek z dolžnikom z zahtevo določitve oblike in termina poplačila zapadlih terjatev skupaj z zamudnimi obrestmi, vnovično preverjanje bonitete kupca, zahtevek za dodatna zavarovanja zapadlega dolga (zastava premoženja, asignacije, cesije), obvestilo družbi SID-PKZ o zamudi plačila nad 45 dni ter pridobitev pisnega soglasja za nadaljnje dobave.

Na četrti stopnji – pri terjatvah zapadlih 60 dni in več po valuti zapadlosti – vse aktivnosti pri izterjavi usklajujejo s SID-PKZ in zanje pridobijo njeno pisno soglasje – za sprožitev postopka izterjave pri izterjevalni družbi ali odvetniku. Če kupec predlaga sklenitev pisnega dogovora o reprogramu poplačila zapadle terjatve, o tem obvestijo SID-PKZ in pridobijo pisno soglasje, je povedal Macur. In dodal, da zaradi učinkovitega upravljanja terjatev in prevetritve kupcev ter zmanjšanja njihovega števila v zadnjih letih do izterjave na četrti stopnji pride zelo redko.

Vipap Videm na trg ovojno-embalažnega papirja ob podpori SID-PKZ
Kaj je peskovnik za inovacije in zakaj ga potrebujemo
8 ur
Tehnologija verižnih blokov v energetiki veliko obeta. Marsikatero zamisel pa bi lažje uresničili, če bi imeli koncept peskovnika, sandbox, je razložil Gregor Karlovšek, ki je sodeloval kot energetski svetovalec pri projektu za trgovanje z energijo SunContract.
Na članek...

Ključni za uporabo tehnologije verižnih blokov v energetiki bosta zmožnost oblikovanja ustvarjalnega okolja in aktualnost poslovnih idej, v katere bodo vključene takšne tehnologije, ocenjuje Karlovšek.

Obstajata dva načina uporabe tehnologije verižnih blokov. Pri prvem se obstoječi poslovni modeli prilagodijo tehnologiji, pri drugem pa tehnologija verižnih blokov omogoči nastanek novih poslovnih modelov. Ali bodo nadgradili obstoječe modele, ali ustvarili povsem nove, bodo pokazali čas, uporabnost izbrane tehnologije in drznost inovacij.

V energetiki so v nekaterih primerih potrebni zelo hitri odzivi, na primer pri regulaciji. Za takšne primere so bolj zanesljive centralizirane platforme. Kjer pa hitrost ni ključnega pomena, se uporabnost tehnologije verižnih blokov povečuje. Z njo bodo lahko nadomeščali ali nadgrajevali zdajšnje poslovne modele, nadaljuje Karlovšek, sicer inženir z magisterijem iz ekonomije in z MBA na Univerzi v Groningenu.

Največja težava pri vlaganjih v razvoj so v nekaterih panogah vstopne ovire. »Če želiš narediti kakršenkoli razumen projekt v energetiki, potrebuješ nekaj sto tisoč evrov kapitala. Še raje milijon. Ta posel je kapitalsko zelo intenziven. Za začetnike je to zahtevna igra.«

Razvoj trgovanje z energenti

Karlovšek predstavi primer s trgovanja z energenti.

»Pred leti so z energenti trgovali predvsem bilateralno, zelo poenostavljeno, veliko bolj preprosto kot si ljudje morda mislijo. Za sklenitev posla so zadoščali zvezek, telefon in faks.

Ob veliki finančni krizi pa je prišlo na dan vprašanje o sistemskih tveganjih. Nepoznavanje rodi strah in politiki so začeli s premiki na zakonodajnem področju, recimo Frank Dodd v ZDA, v Evropi pa MiFID II, MiFIR, EMIR in REMIT.

Implementacija in zahtevana skladnost sta postali za vse udeležence velik informacijski, finančni in organizacijski zalogaj. Kupujejo zmogljive računalniške sisteme, avtomatizacija je namreč ključna.

Močno se je zvišal zahtevani obratni kapital. Zaradi zniževanja stroškov in zahtevanih poenostavitev poslovanja se udeleženci vse bolj odločajo za trgovanje preko borz in posrednikov, na katere lahko proti plačilu prevalijo večji del zahtevanih nalog, ki so postale zelo velike.

Toda tak koncept centralizira poslovanje in ustvarja oligopole. Iz ekonomske teorije vemo, kam to pelje. Na drugi strani pa pomenijo dodaten vzvod za zaslužek vpliv na odločitve, dostop do odločevalcev in informacij ob pravem času.

Navedeno povečuje sistemsko tveganje, razlog zaradi česar je vse to sploh nastalo. Rodi se Enron 2.0,« je dogajanje opisal Karlovšek, ki je bil med drugim tudi vodja oddelka trgovanja z energenti na Petrolu in izvršni direktor za trgovanje in prodajo na HSE.

Koncept decentraliziranega trgovanja z uporabo verižnih blokov se zdi do določene mere uporaben že zdaj, tudi z zornega kota energetske neodvisnosti. A zato sta potrebna spremenjen pristop, predvsem pa pogled od zunaj.

Zato se je pojavila potreba po inovativnih okoljih, ki jih lahko omogočajo tako imenovani peskovniki ali, pogosteje uporabljen izraz, sandbox: »Če želimo premakniti korak v smer inovacij - ne govorim samo z vidika energetike, tudi fintecha ali zavarovalništva - moramo sprejeti regulatorni okvir, ki bo omogočal novim subjektom z inovativnimi modeli vstop na trg neposredno, mimo vrste, a po vnaprej določenih pravilih.«

Kako deluje koncept peskovnika

Koncept peskovnika je poseben regulatorni okvir, ki omogoči podjetjem, da regulatorja v panogi zaprosijo za odpustek pri postopku licenciranja.

Podjetje regulatorju predstavi svoj poslovni model in predlaga okolje svojega poslovanja. Regulator presodi inovativnost produkta in tehnično, vsebinsko in časovno zmožnost izvedbe.

Če regulator po koncu preizkusnega obdobja ugotovi, da je poslovni model izpolnil pričakovanja, proof of concept, in, da se z uvedbo produkta niso povečala sistemska tveganja, je zavezan, da se taka rešitev nemudoma ustrezno pravno uredi. Zagonsko podjetje ima na trgu konkurenčno prednost, pridobi licenco in začne poslovati pod takšnimi regulatornimi pogoji kot drugi.

Če pa regulator ni zadovoljen s ponujenim predlogom ali z rezultati po preteku obdobja ali, če se poslovni model ne izide, start-up zaključi projekt.

Zakaj potrebujemo peskovnik

»Mladi, ki delujejo v zagonskih podjetij in inovatorji, ki jih opazujem sedaj, ne poznajo dobro okolja, v katerega prihajajo. To je njihova največja težava,« ugotavlja Karlovšek, ki ima večletne vodstvene izkušnje v energetiki.

Takšni ljudje pomenijo motnjo za ustaljen sistem, oni pa to občutijo kot zavrnitev. Prihaja do konflikta.

Zagonska podjetja se kmalu začnejo ukvarjati s pridobivanjem dovoljenj in informacij. Tudi takšnih, ki so na primer dostopna samo tistim, ki že delujejo v sistemu.

Start-upi potem čakajo na odločitev regulatorjev in drugih organov, ti pa potrebujejo nekakšno sidro, ki se ga oprimejo pri odločanju.

Skratka, mlada podjetja začnejo živeti življenje svojih tekmecev. To spremeni njihov zorni kot, pobira jim energijo, povečuje delo in stroške, ki bi jih sicer namenili za doseganja primarnega cilja.

V fazi razvoja in uvajanja produkta, ki sta z vidika start-upa najbolj kritični, se znajdejo pod pritiskom zunanjih dejavnikov, na katere niso računali. Veliko jih zaradi tega tudi ugasne, še preden lahko produkt razvijejo do konca.

Koncept peskovnika deluje nasprotno, pospešuje inovacije, saj imajo start-upi moratorij in jih zunanji dejavniki ne obremenjujejo pri delovanju v postavljenem okviru, opisuje Karlovšek.

Peskovnik za energetiko

O sodelovanju slovenskih podjetij pri projektih verižnih blokov smo že poročali. Petrol je v začetku leta izvedel prvo blockchain transakcijo z elektriko v živo, družba GEN-I pa je predstavila rešitev za energetsko samooskrbo z uporabo tehnologije verižnih blokov.

Karlovšek pa doda projekt družbe SunContract, ki je v letu 2017 izvedla ICO oziroma izdala kriptožetone in razvila platformo za izmenjavo električne energije po načelu vsak-z-vsakim, peer-to-peer.

»Model sledi viziji samostojnosti subjektov in se približa željam tistih, ki vidijo v energiji več kot zgolj mesečni račun: dobrino, ki jo sami ustvarjajo na strehah svojih hiš, delijo med druge ali kupujejo od prijateljev.«

Ko pa so v SunContractu želeli ponuditi trgu platformo, se je pojavila vrsta vprašanj.

»SunContracta niso razumeli kot platforme, temveč kot tržnega udeleženca. To pa potegne za sabo številne negativne stvari.«

Če bi imeli peskovnik, bi bilo drugače.

»Agencija za energijo bi odredila na primer kategorijo in maksimalno število proizvajalcev in porabnikov, ki lahko uporabljajo platformo. Odredila bi tudi ničelne stroške odstopanj in dajatev za obratovanje platforme ter izvzetje odgovornosti, ki bi platformo ščitil pred tržnim inšpektoratom.

Finančna uprava pa bi za davčne in trošarinske namene opredelila enoten sistem obdavčitve na strani prodaje, proizvodnje in končne porabe.«

Številke so absolutno nizke, sistem bi jih lahko prenesel in jih ne bi čutil, pavšalni davki pa bi bili odmerjeni in plačani na viru, nadaljuje Karlovšek.

»Namen SunContracta ni tekmovanje z največjimi dobavitelji, a je vanj potisnjen zaradi zahtevane minimalne ekonomije obsega. Njegov cilj je namreč platforma, ki bi jo lahko v prihodnosti nadgradili za druge energente, koncept bi intelektualno zaščitili in ponudili na tujih trgih.

Nenazadnje pa bi lahko projekt razvili, prodali in dobro zaslužili, denar pa vložili v nove projekte. Tako razviti izdelki se prej ali slej integrirajo v večje poslovne sisteme, ki lahko hitreje prenašajo ideje med množico uporabnikov. Inovacije bi prišle do ljudi hitreje in v večjem obsegu, nadaljuje Karlovšek.

»Velika podjetje nerada kupujejo projekte na papirju, za katere ni mogoče dokazati izvedljivosti in oceniti tržnega potenciala. Zato raje spremljajo trg inovacij in odkupujejo dobre projekte, ko prepoznajo v njih želje kupcev,« končuje sogovornik.

Kaj je peskovnik za inovacije in zakaj ga potrebujemo
Najbolj brani članki danes
18 ur
1. (intervju) Študenti z vsega sveta so se zgrozili nad Demokracijo. Se Šarec ne bi smel?2. (Prva vožnja) Jaguar I-pace: kako je Jaguar avtomobilski svet postavil na glavo3. Kako se vesti na
Več ▼

1. (intervju) Študenti z vsega sveta so se zgrozili nad Demokracijo. Se Šarec ne bi smel?

2. (Prva vožnja) Jaguar I-pace: kako je Jaguar avtomobilski svet postavil na glavo

3. Kako se vesti na službeni novoletni zabavi

4. Petrol: Berločnik & Co. za 2019 napovedujejo skoraj 100 milijonov evrov čistega dobička

5. Kako je Draghijeva bazuka spremenila Evropo in kako nam bo živeti brez nje

6. Da, Slovenija je zdaj otok blaženih. To je dobro, a obstaja past.

7. Odločitev politike, komu slovenski hoteli: ne Kostiću ne Jamniku, ampak državi

8. Slovenka vodi globalne marketinške kampanje največjega proizvajalca potrošniške elektronike

9. Kakšni reveži bi bili »najbogatejši« slovenski upokojenci v Franciji

10. Kaj ima Mario Draghi s ceno vašega stanovanja?

Večer in Dnevnik s predhodnim soglasjem ministrstva za združitev 7
20 ur
Ministrstvo za kulturo je družbama Dnevnik in Večer skupina izdalo predhodno soglasje za združitev njunih medijev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji, obe družbi navajata na svojih
Več ▼

Ministrstvo za kulturo je družbama Dnevnik in Večer skupina izdalo predhodno soglasje za združitev njunih medijev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji, obe družbi navajata na svojih spletnih straneh. O avgusta napovedani združitvi mora zdaj odločiti še agencija za varstvo konkurence.

Oba izdajatelja sta vlogo, s katero sta zaprosila za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega lastninskega ali upravljavskega deleža oz. glasovalnih pravic v premoženju družbe DV mediji, na ministrstvo za kulturo naslovila avgusta letos. Podjetje DV mediji kot novi izdajatelj tiskanih in spletnih izdaj Dnevnika in Večera sicer še ni vpisano v sodni register. (STA)

Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič 27
20 ur
Doslej so prodali med 50 in 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo imeli sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Na članek...

»Decembra prodamo največ rib v vsem letu, največ naročil je tik pred božičem,« pravi Irena Fonda iz edine morske ribogojnice pri nas, ki je pred veliko prelomnico. Prvih 12 let so za prodajo imeli 50 ton rib na leto, prihodnje leto pa jih bo prvič sto ton.

»Kljub večji ponudbi ostajamo butična ribogojnica. Za primerjavo: v naši najbližji ribogojnici izlovijo 50 ton rib na dan,« pravi Irena Fonda iz edine morske ribogojnice pri nas, ki je v Seči pri Portorožu.

Po nove kupce v Italijo in Nemčijo

Prvič imajo večjo količino rib. »Doslej smo prodali največ 60 ton brancinov na leto, prihodnje leto pa bomo imeli skoraj sto ton rib,« dodaja Irena Fonda. Nove trge in nove kupce že intenzivno iščejo, zlasti v Italiji in Nemčiji. Večino rib prodajo v Sloveniji, od 20 do 40 odstotkov pa v Avstriji. Prodaja med letom niha, največja je od aprila do konca junija, od septembra do srede oktobra, rekordna pa decembra. Te dni imajo veliko dela, saj največ naročil dobijo tik pred božičem.

Pojemo več orad kot brancina

Znani so po brancinu, po novem pa ponujajo tudi orade, a le nekaj ton. Brancin ima za morsko ribo bolj nežen okus, kar je Slovencem všeč. Na severu Jadranskega morja te ribe dobro uspevajo, zato so jih začeli gojiti. O oradah so razmišljali od odprtja ribogojnice pred 16 leti, a jim za to ob brancinu in školjkah ni ostalo dovolj časa. Po Fondinih standardih orade že dlje časa goji njihov večinski lastnik, italijanska družba Vale Ca'Zuliani, ki ima valilnico ribjih mladic in ribogojnico v Tržiču (Monfalcone) in Venetu v Italiji.

»Orado so v Sloveniji pred nami že gojili, mi smo se je lotili poskusno v štirih mrežah, saj so kupci veliko spraševali po tej ribi. V zadnjih letih pojemo več orad kot brancinov, saj imajo bolj čokat file, hitreje rasejo in jih je lažje gojiti kot brancina. Brancine do konzumne velikosti gojimo štiri leta, orado pa tri,« pravi sogovornica.

Sveža riba z blagovno znamko

Njihova ribogojnica obratuje 16 let, 12 let pa brancine tržijo z blagovno znamko Fonda. »Zame je bil največji uspeh, ko so restavracije na jedilnik uvrstile piranskega brancina ali brancina Fonda, ker so gostje toliko spraševali po naših ribah,« poudarja Fonda. Blagovna znamka je nastala po potrebi, ko so ugotovili, da ljudje brez razpoznavnega znaka ne bi ločili njihovega brancina od drugih iz intenzivne vzgoje. »Z blagovno znamko smo piranskega brancina uspeli diferencirati od drugih rib in pridobili zaupanje kupcev, ki so zanj pripravljeni plačati nekaj več, ker vedo, da dobijo boljše ribe. Gojimo le najboljše mladice, ki jedo boljšo krmo, proti obraščanju mrež ne uporabljamo kemikalij, ampak jih ročno čistimo...,« dodaja.

Z denarjem od turizma kupijo veliko ribje krme

Prepoznavnost svoje blagovne znamke utrjujejo tudi s turizmom, denimo z ogledi ribogojnice, s kulinaričnimi delavnicami, pokušnjo rib in školjk. »Na ogled ribogojnice smo peljali goste iz 97 držav, najštevilčnejši pa so Avstrijci. Pripovedujemo jim o morju, ribah in kulinariki, na koncu pa pogostimo. Preseneti jih, da brancin do konzumne velikosti, ko tehta okoli 300 gramov, raste kar štiri leta. Dober občutek pa dobijo, ko jim povemo, da z denarjem od ogledov kupimo ribjo krmo,« razlaga Irena Fonda.

Kaj jim je prinesel tuj lastnik

Pred dobrima dvema letoma so za večinskega lastnika dobili italijansko družbo Vale Ca'Zuliani. S tem so si zagotovili nadaljnji obstoj, nova delovna mesta in boljše pogoje za poslovanje. Od tujih lastnikov so že prej kupovali ribje mladice, dobro sodelujejo in se drug od drugega učijo. Skupaj naročajo krmo in zaradi večje količine dosegajo boljše cene.

Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič
Sava na predlog SDH v dokapitalizacijo za 2,7 milijona evrov
20 ur
Delničarji Save so danes na skupščini sprejeli nasprotni predlog SDH, po katerem se bo osnovni kapital družbe povečal za do 2,69 milijona evrov, in ne za do 5,05 milijona evrov, kot je v sklicu
Več ▼

Delničarji Save so danes na skupščini sprejeli nasprotni predlog SDH, po katerem se bo osnovni kapital družbe povečal za do 2,69 milijona evrov, in ne za do 5,05 milijona evrov, kot je v sklicu predlagal upravni odbor. Dokapitalizacija, pri kateri bodo lahko sodelovali obstoječi delničarji, bo uspešna, če bo vplačanih vsaj 2,57 milijona evrov.

Nasprotni predlog so podprli vsi prisotni delničarji, skupno 95,08 odstotka kapitala, kaže zapisnik skupščine, objavljen na spletni strani Ajpesa.

Slovenski državni holding (SDH) je v obrazložitvi nasprotnega predloga pojasnil, da so SDH v vlogi upnika in drugi posamezni upniki Save pristali na odlog poplačila dela terjatve v skupni višini 2,08 milijona evrov, zato družba ne potrebuje novega lastniškega kapitala v višini, kot izhaja iz sklica skupščine, ampak v višini, kot izhaja iz nasprotnega predloga.

Osnovni kapital se bo tako povečal z nekaj manj kot 26,4 milijona za največ 2,69 milijona evrov, in sicer z izdajo novih delnic z emisijskim zneskom en evro na delnico. (STA)

V Veliki Britaniji si bodo prizadevali pregnati seksistične stereotipe iz oglaševanja 11
21 ur
V Veliki Britaniji bodo s prihodnjim letom prepovedali objavo oglasov, v katerih ženske le stežka parkirajo avto ali pa moški nočejo poprijeti za katero od gospodinjskih opravil, medtem ko mu
Več ▼

V Veliki Britaniji bodo s prihodnjim letom prepovedali objavo oglasov, v katerih ženske le stežka parkirajo avto ali pa moški nočejo poprijeti za katero od gospodinjskih opravil, medtem ko mu žena kuha večerjo - in sicer kot del vsesplošne akcije, s katero želijo iz oglasov pregnati seksistične stereotipe.

Spremembe so oblikovali na podlagi širšega javnega posvetovanja, v okviru katerega so ugotovili, da škodljivi spolni steoretipi v oglasih prispevajo k temu, kako ljudje dojemajo sebe in svojo vlogo v družbi, pri čemer lahko imajo negativne posledice, da morda ne uresničujejo svojih potencialov, to pa pomeni škodo za gospodarstvo in družbo. Zato bo novo pravilo v oglaševalskem kodeksu zapovedovalo, da "oglaševanje ne sme vsebovati spolnih stereotipov, ki lahko povzročijo škodo ali resno in splošno žalitev".

Novo pravilo bo začelo veljati 14. junija 2019, veljalo pa bo za radijske in televizijske postaje ter za druge medije, tudi spletne medije oziroma spletišča socialnih medijev. Skladno z novim pravilom britanska podjetja ne bodo smela več oblikovati promocijskih akcij, v katerih bi moške ali ženske postavljala v spolno stereotipne položaje, navajajo pri Guardianu.

Vlada fiskalnemu svetu: Načrtovane porabe ne bomo nižali, spodbujamo gospodarsko rast 4
22 ur
Vlada na včerajšnje opozorilo fiskalnega sveta, da so izdatki proračuna za leto 2019 za 270 milijonov evrov previsoki, odgovarja, da trenutno želijo spodbujati dolgoročno gospodarsko rast in
Več ▼

Vlada na včerajšnje opozorilo fiskalnega sveta, da so izdatki proračuna za leto 2019 za 270 milijonov evrov previsoki, odgovarja, da trenutno želijo spodbujati dolgoročno gospodarsko rast in ustrezno prerazdeljevati dohodek.

"Vlada meni, da je dolžna zagotoviti odgovorno izvajanje javnofinančne politike tudi v kontekstu ostalih prioritet za doseganje blaginje vseh generacij. V stališču do ocene Fiskalnega sveta vlada poudarja, da v letu 2019 pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in odhodkov zasleduje načelo previdnosti, tako da zagotavlja nadaljevanje gospodarske rasti oziroma je ne hromi v času umirjanja rasti v evro območju," sporočajo iz vlade Marjana Šarca.

»Pri sedanjem državnem trošenju bi se bilo treba zavedati, da se gospodarstvo giblje ciklično, trenutno pa smo na vrhu cikla, prej ali slej bo prišlo poslabšanje. Če danes ne bomo pazljivi pri javnofinančnih izdatkih, se lahko zgodi, da bi v času krize bili prisiljeni zmanjšati državno trošenje. Kako neprijetno je to, pa smo spoznali pred šestimi leti z ZUJF,« je včeraj opozoril predsednik FS Davorin Kračun (celotni prispevek je na voljo tukaj).

Tudi v luki še dodelujejo poslovni načrt
22 ur
Nadzorni svet Luke Koper na današnji seji še ni sprejel poslovnega načrta za leto 2019 in bo to točko dnevnega reda končal prihodnji teden, sporočajo iz družbe. Podobno so sredi tedna
Več ▼

Nadzorni svet Luke Koper na današnji seji še ni sprejel poslovnega načrta za leto 2019 in bo to točko dnevnega reda končal prihodnji teden, sporočajo iz družbe. Podobno so sredi tedna sporočili iz Lukine sosede, Intereurope, ki je tudi v postopku prodaje.

Pečat: KD Skladi kupili Austria Trend Hotel
22 ur
Nepremičninski sklad KD AVF3, ki sodi pod streho KD Skladov, je podpisal pogodbo o nakupi družbe CA Immobilien Anlagen. Gre za lastnico ljubljanskega Austria Trend Hotela, smo izvedeli. O tem, da
Več ▼

Nepremičninski sklad KD AVF3, ki sodi pod streho KD Skladov, je podpisal pogodbo o nakupi družbe CA Immobilien Anlagen. Gre za lastnico ljubljanskega Austria Trend Hotela, smo izvedeli. O tem, da KD Skladi kupujejo omenjeni hotel v prestolnici, smo neuradno poročali na začetku oktobra, zdaj se je očitno začelo premikati. Omenjeni hotel od leta 2008 upravlja avstrijska hotelska veriga Austria Trend Hotel, ki je v lasti dunajske družbe Verkersbüro. Skupno upravlja 28 hotelov, večina jih je na Dunaju. Po neuradnih podatkih je njihova najemna in upravljavska pogodba veljavna še dobrih pet let. Hotel v Ljubljani ima 214 sob, med njimi sta dva predsedniška apartmaja.

O tem, v katere nepremičnine so v zadnjih tednih in mesecih še vložili KD Skladi, lahko preberete tukaj. KD Skladi so sicer že skoraj uradno v lasti italijanske zavarovalniške skupine Generalli, ki je kupila njihovo "mamo", Adriatic Slovenico - zeleno luč jim je pred dnevi prižgala Evropska komisija, potrebujejo pa še soglasja domačih nadzornikov.

Pečat: KD Skladi kupili Austria Trend Hotel
Petrol: Berločnik & Co. za 2019 napovedujejo skoraj 100 milijonov evrov čistega dobička 6
14.12.2018 08:58
O letošnjem poslovanju pa še nič...
Na članek...

Naftni trgovec Petrol namerava v letu 2019 ustvariti skoraj sto milijonov evrov dobička, kar glede na plan za 2018 pomeni desetodstotno rast dobička, je razvidno iz načrtov Petrola, ki so jih objavili na seonetu. Kako do višjega dobička? "Za doseganje zastavljenih ciljev bo skupina Petrol v letu 2019 posebno pozornost namenila optimizaciji komercialnih in podpornih poslovnih procesov," pravijo na Petrolu.

Ocene poslovanja v 2018 za razliko od nekaterih drugih borznih družb Petrol ni objavil.

Skupina Petrol, vodi jo Tomaž Berločnik, za leto 2019 napoveduje:

- EBITDA v višini 186,4 milijonov evrov (za 2018 so načrtovali EBITDA v višini 170 milijonov evrov)

- Čisti dobiček v višini 96,7 milijona evrov (za 2018 so načrtovali 86,9 milijona evrov čistega dobička, v prvih devetih mesecih so ustvarili 68,8 milijonov evrov dobička)

- 5.6 milijarde evrov prihodkov od prodaje (za 2018 so jih načrtovali 4,5 milijarde, v letošnjih prvih devetih mesecih pa so jih ustvarili 3,9 milijarde evrov). Prihodki so sicer precej odvisni od gibanja cen energentov.

Delnica Petrola se je danes dopoldne na ljubljanski borzi podražila za sedem evrov oziroma za dobra dva odstotka.

Kaj bo vplivalo na poslovanje v 2019? Tudi 2. tir

Glavna tveganja, ki jih pri doseganju zastavljenih ciljev za 2019 vidijo v Petrolu so:

- prodaja na trge EU, kjer gre za izredno volatilno tržišče, zaradi česar je lahko ogroženo doseganje zastavljenih prodajnih ciljev

- vpliv Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki za zagotavljanje sredstev za izgradnjo predvideva novi dajatvi: takso na pretovor v tovornem pristanišču Koper, ki jo plača izvajalec pretovora, in pribitek k cestnini, ki ga plačujejo cestninski zavezanci, kar bi pomenilo višje stroške za skupino Petrol

- predlog spremembe Zakona o minimalni plači, ki predvideva novo definicijo minimalne plače, iz katere bi bili izločeni dodatki (tudi dodatek na delovno dobo), delovna uspešnost in poslovna uspešnost, kar prav tako lahko vpliva na dvig stroškov dela.

Petrol: Berločnik & Co. za 2019 napovedujejo skoraj 100 milijonov evrov čistega dobička