Manager
23. Slovenska marketinška konferenca - spoznajte govorce
06.04.2018 08:53
Pot, po kateri vas bomo vodili skozi marketinško (r)evolucijo, je začrtana. 29. in 30. maja bomo v Portorožu prisluhnili najboljšim marketinškim strokovnjakom, ki bodo v bogatem programu
Več ▼

Pot, po kateri vas bomo vodili skozi marketinško (r)evolucijo, je začrtana. 29. in 30. maja bomo v Portorožu prisluhnili najboljšim marketinškim strokovnjakom, ki bodo v bogatem programu konference skušali osvetliti, kateri koncepti marketinga so zastareli in kateri bodo prevladovali v prihodnosti.

V uvodu vas bo navdušil Jeremy Waite, najvplivnejša oseba na Twitterju za veliko podatkovje in eden izmed desetih najvplivnejših marketinških strokovnjakov na svetu. Jeremy bo predstavil, kakšen bo marketing v prihodnjih petih letih, kako lahko pripravite svoj biznis za prihodnost in kaj lahko storite že DANES, sicer pa bo konferenca letos potekala naslovom: Marketing (R)evolution.

S poleg 500 marketingaši se boste 29. in 30. maja lahko družili tudi z govorniki!

Z nami bodo tudi:

  • Lovro Gruden, direktor, Indigo Consulting
  • Tadej Accetto, Agile Coach and Release Manager, Petrol
  • Jelena Agafonova, Innovation Lab manager, BIT-Roots
  • Jan Dobrilovič, soustanovitelj in direktor, Beeping
  • Gorazd Kos, strokovni sodelavec v marketingu, Telekom Slovenije
  • Melnisa Begović, direktorica blagovne znamke Dormeo, Studio Moderna
  • Nataša Ravnikar, vodja marketinga, Optiweb
  • Mitja Pirc, svetovalec, Cofound.it / Indigo Consulting
  • Alexander Vasylchenko, soustanovitelj in direktor, Sofitto
  • Claudio Parrinello, generalni direktor, UNICO
  • Rado Daradan, CEO in soustanovitelj, Hurra Studios
  • Mic Melanšek, CMO in solastnik, Hurra Studios
  • Polona Peunik, vodja prodaje in marketinga, Akrobat
  • James Hull, višji svetovalec & poslovni direktor, PARK - guiding design leaders
  • Matjaž Grm, izvršni direktor prodaje in trženja, Adria Mobil
  • Ivan Kovačević, Digital Director, Digital Shopper Hub, Bruketa & Žinić &Grey
  • Črt Podlogar, vodja projektov in digitalni strateg, Red Orbit
  • Rok Hrastnik, član uprave, izvršni direktor za marketing, Sensilab
  • Aleksandra Kregar, direktor Korporativne strategije, Atlantic grupa / Droga Kolinska
  • Leon Korošec, direktor zimske divizije, Elan.

Se vidimo v Portorožu!

Več na www.smk.si

Najugodnejše prijave se iztečejo 9. aprila.

23. Slovenska marketinška konferenca - spoznajte govorce
Prva podjetja prejela certifikat Voda iz pipe
8 min
Skoraj 30 podjetij je danes na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS pridobilo certifikat Voda iz pipe. Podjetja so obljubila, da bodo v svojih poslovnih prostorih in na svojih dogodkih ponujala zgolj vodo iz pipe in bodo k pitju te vode spodbujala tudi svoje zaposlene.
Na članek...

Prejemniki certifikata Voda iz pipe se zavežejo, da bodo k pitju vode iz pipe spodbujali poslovne partnerje, podizvajalce in ostale deležnike. Zaposlene in ostale deležnike bodo ozaveščali o kakovosti pitne vode v Sloveniji ter o tem, da je voda iz pipe zdravju in okolju prijaznejša od predpakirane. Zaveza navaja še, da bodo podjetja pitno vodo iz pipe stregla v steklenih vrčih in kozarcih ter se bodo, kadar je le mogoče, izogibala ponujanju predpakirane vode.

Danes naj bi v Ljubljani certifikat prejelo 29 podjetij z vse Slovenije, a so predstavniki manjšega števila podjetij zaradi težav v prometu dogodek zamudili. Podjetja se s tem pridružujejo ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za zdravje, ki podpirata projekt Zbornice komunalnega gospodarstva in sta certifikat kot prva prejemnika dobila v začetku leta.

"V Sloveniji se premalo zavedamo kakovostni pitne vode, ki jo imamo praktično v neomejenih količinah. Skozi zavedanje, da imamo dovolj pitne vode, izhaja tudi odgovornost, da varujemo vodne vire," je ob robu slovesnosti poudaril direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Komercialni pristopi so po njegovih besedah pripeljali do tega, da trgovine danes ponujajo pitno vodo v plastenkah in steklenicah. "A ta voda je praviloma zastarana in ni takšne kakovosti, kot jo lahko pijejo prebivalci in obiskovalci Slovenije direktno iz vodovodnih omrežij, ki jih upravljajo komunalna podjetja," je nadaljeval sogovornik. Predpakirana voda je pogosto tudi nepravilno skladiščena, denimo na vročini ali na soncu.

Podjetja, ki se odločijo pridobiti certifikat Voda iz pipe, so praviloma okoljsko zavedna, družbeno odgovorna, veliko dajejo na zdravje in zdrav življenjski slog svojih sodelavcev ter jim ni vseeno za okolje. Ta podjetja se zavežejo, da bodo še naprej širila dober glas o odgovornem ravnanju z naravnimi viri, poskrbela za svoje zaposlene in prispevala svoj kamenček v mozaiku odgovornega ravnanja širše družbe, je še povedal Zupanc.

Na modrem planetu Zemlja, ki mu življenje daje voda, je le en vodni krog, je v nagovoru prejemnike certifikata opozoril Mihael J. Toman z ljubljanske biotehniške fakultete. Voda in kopno sta eno in vse, kar počnemo na kopnem, se odrazi v vodah. "Na svoji poti do kozarca pitne vode kapljice doživijo številne napade nas ljudi, našega načina življenja, naše družbe," je poudaril.

"Jasno je, da so tudi v naši podtalnici, ki je pretežni vir pitne vode v Sloveniji, motilci endokrinega sistema, ostanki zdravil, delci nanoplastike, hranila," je spomnil Toman. Teh snovi ne vidimo, ne okušamo in ne zaznavamo z drugimi čutili, zato se tega ne zavedamo dovolj.

"Tako bo, dokler bo Slovenija - lepa, zelena dežela - z gnojevko polita dežela in zaradi tega tudi smrdeča dežela. Dokler ne bomo celovito rešili odvajanja in čiščenja odpadnih voda in dokler ne bomo bistveno spremenili svojih vsakodnevnih navad," je pristavil. Današnji dogodek pa je zato označil kot korak v pravo smer: "Korak ozaveščanja, korak zavedanja."

Med prejemniki certifikata je tudi Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. "Energijo smo več let vlagali v to, da bi spremenili druge, a to ni obrodilo sadov. Zato smo se odločili najprej spremeniti sebe," je povedal direktor podjetja Franc Dover.

Njihov moto je Delujemo zeleno, odločamo modro, v skladu s tem pa so se že pred leti odločili vsem zaposlenim nabaviti steklenice za pitje vode iz pipe. "To je zanemarljiv strošek v primerjavi z učinkom - z zdravjem ljudi," je zagotovil Dover. Zaposlene so namreč v podjetju spodbujali k pitju zadostnih količin vode iz pipe ter uživanju večjih količin lokalno pridelane zelenjave, s tem pa med drugim zmanjšali število bolniških odsotnosti.

Dover je podčrtal tudi pomen javnih komunalnih podjetij, ki je v javnosti pogosto spregledan. "Ponosen sem, da delam v tej sferi, občudujem vse direktorje in zaposlene v teh podjetjih," je dejal. "Še posebej sedaj, ko smo v obdobju prilagoditev cen, bi moral marsikdo razmisliti o tem, kaj prejme za svoj denar. Verjamem, da nismo zlati. Verjamem pa, da smo prav dobri," je zaključil.

Prva podjetja prejela certifikat Voda iz pipe
Foto: Borut Hočevar
Državni denar za več letalskih prog 1
35 min
STO letalskim prevoznikom, ki bi še leteli v Slovenijo, ponuja skoraj milijon evrov za promocijo.
Na članek...

Državna agencija za promocijo turizma (STO) je med javnimi naročili objavila tudi razpis za promocijo Slovenije kot letalske destinacije, na katerega se lahko prijavijo letalski prevozniki, ki letijo v Slovenijo. Za promocijo države v revijah, ki jih ponujajo potnikom, in na družbenih omrežjih, bo STO izbranemu ponudniku plačal 900 tisoč evrov v dveh letih. Potem bo sledil še en razpis. Nikjer iz razpisa ne izhaja, da morajo ponudniki biti zgolj in samo letalske družbe – prijavijo se lahko tudi, recimo, piarovske agencije oziroma jim letalske družbe delo oddajo v podizvajalstvo.

»Destinacije po svetu spodbujajo letalske povezave prek različnih promocijskih aktivnosti na ciljnih trgih. V Sloveniji gre za pilotni razpis. Z javnim naročilom razvijamo in testiramo nov model, s katerim bomo pridobili informacije za aktualno in prihodnje zanimanje ponudnikov za Slovenijo kot letalski cilj in ga bomo lahko v prihodnjih dveh letih, skladno s strategijo, tudi nadgradili glede na odzivnost in dosežene rezultate,« pravijo na STO.

Po domače: spodbuditi želijo več letalskih prihodov v Slovenijo oziroma več novih prog. Sofinanciranje promocije pa ne bo izvedeno zgolj na podlagi zagotovila, da bi odprli nove proge, temveč šele, ko bi se te dejansko vzpostavile oziroma povečale svojo frekventnost. "Poslovna odločitev o novi letalski progi pa je v prvi vrsti odvisna od vsakega letalskega prevoznika, saj odločitev zanj pomeni največje ekonomsko tveganje," dodajajo na STO.

Kakšne aviogoste želimo?

Razpis predvideva dejavnosti na strateških aviotrgih, s katerih se leti v Slovenijo. To je iz Nemčije, Finske, Združenega kraljestva, držav Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav (GCC), Rusije, Italije, Švedske, Norveške, Španije, Izraela, Ukrajine, Francije, Beneluksa, Japonske, ZDA, po dopolnjenem javnem naročilu, zaradi katerega se je rok za prijavo podaljšal za mesec dni, do 23. aprila, pa tudi iz Danske, Litve, Latvije in Estonije. Celotno javno naročilo je dostopno tukaj.

Prijavijo se lahko tisti, ki bodo med drugim predložili vsaj tri referenčne projekte v letih 2016, 2017 in 2018 za medijski zakup, vodenje področja marketinških kampanj, digitalnih, komunikacijskih strategij, kampanj, medijsko planiranje, upravljanje in optimizacijo spletnih digitalnih kampanj in kampanj na družbenih omrežjih ter piarovsko aktivnost na vsaj enem od razpisanih strateških aviotrgov za Slovenijo, od tega en projekt v vrednosti v vrednosti vsaj 50 tisoč evrov brez DDV.

Na ljubljansko letališče trenutno leti 11 letalskih družb – poleg domače Adrie Airways še Air Serbia, Air France, Aeroflot, Montenegro Airlines, LOT Polish Airlines, easyJet, Turkish Airlines, Wizz Air, Finnair in Transavia. Od omenjenih s strateških trgov ne letita Montenegro in Air Serbia.

Kaj bo treba delati za 900 tisoč evrov: izbrani bo najcenejši

"Gre za prvo fazo javnega naročila, s katerim iščemo usposobljene izvajalce, ki bodo v drugi fazi sposobni izvesti dvoletni medijski zakup in piarovske aktivnosti za pospeševanje prodaje Slovenije kot aviodestinacije od leta 2019 do 2021 skoraj izključno na tržno-komunikacijskih kanalih novih letalskih prevoznikov, ki bodo na za slovenski turizem strateških aviotrgih vzpostavili nove linije na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v časovnem obdobju od 1. januarja 2019 do najpozneje 15. novembra 2020 ali povečali število frekvenc," piše v javnem naročilu.

STO bo tako za vsako progo, ki se bo vzpostavila v letu 2019 in v letu 2020 ali pa bo prišlo do povečanja frekvenc, izbrane ponudnike pozval k oddaji ponudb za obdobje 2019 in 2020 za medijski zakup in piarovske aktivnosti pri konkretnem letalskem prevozniku, ki bo vzpostavil novo letalsko linijo ali povečal število svojih frekvenc. V prvem letu delovanja bo STO v posamezno linijo vložil po okoli 150 tisočakov, v drugem pa do največ 80 odstotkov načrtovane letne vrednosti. Pri povečani frekvenci linij pa bo na posamezno odpadlo 90 tisoč evrov, v drugem letu pa do največ 30 odstotkov načrtovane letne vrednosti.

Edino merilo za izbor izvajalca bo ponudbena cena, ne zasledimo pa, denimo, dosega možnih turistov. Ali jih razpis zanima oziroma ali se bodo nanj prijavili, smo vprašali v Adrio in še nekaj večjih letalskih družb, ki letijo v Slovenijo – odzvala se ni nobena.

Še to, kaj se šteje za novo letalsko povezavo – tista, ki je vzpostavljena med 1. januarjem 2019 in 15. novembrom 2020, ima vsaj dva poleta na teden z vsaj 50-sedežnim letalom in leti vsaj štiri mesece zapored. Za povečanje frekvence proge pa se štejejo povezave, vzpostavljene med 1. januarjem 2019 in 15. novembrom 2020, ki imajo vsaj dva poleta tedensko z vsaj 50-sedežnim letalom in letijo vsaj tri mesece zapored.

Končan prvi remont črpalne hidroelektrarne Avče
37 min
V Soških elektrarnah Nova Gorica so po osmih letih obratovanja končali prvi remont agregata črpalne hidroelektrarne Avče. Končali so ga pred načrtovanim rokom.
Na članek...

Remont črpalne hidroelektrarne Avče (ČHE Avče) so začeli 5. novembra lani. Najprej so izvedli demontažo generatorja in turbine, detajlne preglede in meritve naprav, obnovo obrabljenih delov in odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Posodobili in nadgradili so funkcionalnosti programske opreme sistema vodenja v skladu z vse ostrejšimi zahtevami sistemskega operaterja elektroenergetskega sistema za obratovaje sistemskih elektrarn kot ključnih elementov za zagotavljanje stabilnost sistema.

Sledila so vzdrževalna dela na turbini in generatorju ter ponovna montaža. Dela so bila končana v drugi polovici marca. V začetku aprila so opravili zagonske preizkuse pred ponovnim rednim obratovanjem.

Remont opreme agregata je vključevat turbino/črpalko in motor/generator. Izvedla ga je japonska družba Hitachi Mitsubishi Hydro Corporation z Rudisom in podizvajalcema Montech in Kovit. Ostali izvajalci so bili še ABB Švica za vzbujalni sistem, ABB Inženiring za generatorski odklopnik, HSE Invest za sistem vodenja in drugi.

ČHE Avče je prva takšna elektrarna v Sloveniji. Obratuje od leta 2010 in na leto v povprečju proizvede 280 gigavatnih ur električne energije. Ob vse večjem deležu razpršenih virov ima ČHE Avče vse bolj pomembno vlogo hranilnika energije večjih kapacitet in omogoča akumuliranje viškov proizvodnje električne energije.

Elektrarna je med prvimi reverzibilnimi črpalnimi elektrarnami s spremenljivo hitrostjo vrtenja v Evropi. Med drugim zagotavlja tudi sistemske rezerve in sistemske regulacije, ki so nujno potrebne za zagotavljanje trdnosti elektroenergetskega sistema.

Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije zahteva tudi vse večje zmogljivosti hranilnikov za izravnavanje proizvodnje s porabo električne energije in vzdrževanje stabilnosti sistema. ČHE Avče je zato eden ključnih elektroenergetskih objektov v Sloveniji, njena vloga pa bo v bodoče še pomembnejša, so še sporočili iz Soških elektrarn Nova Gorica.

Končan prvi remont črpalne hidroelektrarne Avče
Salonit Anhovo se širi v Trst. Finančni učinek? Okoli sedem milijonov dodatnih prihodkov
1 ura

Salonit Anhovo je v ponedeljek s svojim italijanskim konkurentom, družbo Italcementi, podpisal pogodbo o triletnem najemu cementarne v Trstu. Iz nje bo Salonit Anhovo že v ponedeljek začel oskrbovati svoje kupce na italijanskem trgu, kamor so lani prodali za okoli 28 milijonov evrov cementa in klinkerja (to je surovina za cement).

Julijan Fortunat, predsednik uprave Salonita Anhovo, pojasnjuje: »S širitvijo proizvodnih zmogljivosti v Trst uresničujemo strategijo o krepitvi naše dejavnost v regiji Alpe Jadran. Letno bomo zaradi širitve v Trst prihodke povečali za sedem milijonov evrov, prodajo cementa pa povečali za sto tisoč ton. V Anhovem smo lani proizvedli prek milijon ton cementa in klinkerja. Zaradi širitve v Trst bomo tudi povečali konkurenčnost celotne skupine, saj bomo znižali stroške na enoto proizvoda. V Trstu bomo namreč pri proizvodnji cementa uporabljali klinker, ki ga naredimo v Salonitu Anhovo. S tem bomo naše zmogljivosti pri proizvodnji klinkerja že polno izkoriščene, stroški proizvodnje pa nižji.«

Možnost odkupa cementarne

Salonit Anhovo je prevzel tudi pet zaposlenih v tržaški cementarni. Tam izvajajo zadnjo fazo pridelave cementa oziroma tam je tako imenovana mlinica.

Kako so za posel navdušili Italcemente? »Salonit Anhovo sodi med deset odstotkov najboljših cementarn v Evropi – in to po vseh kazalnikih. Smo visoko energetsko učinkoviti, naš cement je zelo kakovosten, dosegamo pa tudi enega najboljših okoljskih rezultatov. Pri nas se gremo krožno gospodarstvo. Zaradi vsega naštetega smo uspešni na območju Furlanije - Julijske krajine, navzoči smo tudi v pokrajini Veneto. V Italcementi so se odločili, da se s tega območja, kjer je konkurenca močna, raje bolj usmerijo na druge trge Italije,« je pojasnil Julijan Fortunat.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Od sogovornika smo izvedeli tudi, da jim pogodba, ki so jo sklenili z družbo Italcementi, daje možnost, da po treh letih najema cementarno odkupijo. »Možno pa je tudi, da jim po treh letih objekt vrnemo v upravljanje. Zdaj smo dali nogo med vrata, v prihodnjih treh letih pa bomo morali dokazati, ali na tem trgu lahko obstanemo tudi s povečanimi zmogljivostmi. Naredili bomo vse, da nam to uspe, zato smo tudi že okrepili prodajne dejavnosti,« je povedal Julijan Fortunat.

V Italiji imajo že šest betonarn

Edini slovenski proizvajalec cementa, ki bo čez dve leti praznoval 100-letnico poslovanja, ima sicer v Italiji v lasti že šest betonarn. Te poslujejo na območju Furlanije - Julijske krajine. Lani so v njih ustvarili okoli pet milijonov evrov prihodkov.

Salonit Anhovo je v 72-odstotni lasti avstrijske cementarne Wietersdorf, 25-odstotni delež ima zadnja štiri leta italijanska cementarna Buzzi Unicem, preostalo pa manjši delničarji. In kot pravi naš sogovornik, je njihova ambicija, da se celotna skupina širi v regiji Alpe-Jadran, kar pomeni na Koroškem, v severni Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem.

Salonit Anhovo ima doma največji tržni delež, zlasti v vzhodni Sloveniji pa je njegov tekmec Lafarge. Ta je v Trbovljah zaprl proizvodnjo, kupce v Sloveniji pa oskrbuje iz svojih družb, ki jih ima v Avstriji in na Madžarskem. V Sloveniji so sicer navzoče še cementarne iz Hrvaške. Salonit Anhovo na tujih trgih ustvari okoli 45 odstotkov prihodkov, daleč največ v Italiji, po nekaj milijonov evrov pa še na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.

Salonit lani nadaljeval veliko rast

Skupina Salonit je v letu 2017 dosegla izjemno rast. Glavni razlog za to je bil razmah gradbeništva. V letu 2017 so, kot je razvidno iz letnega poročila, čiste prihodke od prodaje povečala za več kot 21 odstotkov, čisti dobiček pa so skoraj podvojili. Predlanskim so tako ustvarili 72,4 milijona evrov prihodkov in 9,5 milijona evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila 81.503 evre, imeli pa so 386 zaposlenih. Kako pa so poslovali lani? Julijan Fortunat pojasnjuje: »Tudi lani smo poslovali uspešno in povečali tako prihodke kot dobiček in dodano vrednost na zaposlenega. Skupina Salonit je tako ustvarila 83,3 milijona evrov prihodkov, ustvarili smo 17,3 milijona evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega je znašala 95.600 evrov, imeli pa smo 398 zaposlenih.«

Napovedujejo še nadaljnjo širitev v Italiji

Salonit Anhovo se je sicer v zadnjem času znebil kar nekaj naložb – podjetju iz kroga poslovneža Sergeja Racmana je prodal delež v Komunalnem podjetju Nova Gorica, telekomunikacijskemu podjetju pa 12 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v spodnji Šiški. Ali v Salonitu načrtujejo še druge nove naložbe? Da, nam je potrdil Julijan Fortunat. Ne samo, da so od italijanskega proizvajalca cementa Italcementi, ki je v lasti nemškega velikana HeidelsbergCement, najeli cementarno v Trstu, njihove ambicije so še večje. »Vsako leto za naložbe namenimo od šest do deset milijonov evrov. Naša strategija je, da imamo integrirano vertikalno proizvodnjo. To pomeni, da sami naredimo vse od agregatov, ki jih pridobimo v lastnih kamnolomih, do klinkerja, cementa in betonov. Veliko pozornost namenjamo razvoju novih tipov cementa, tudi sicer spadajo naši cementi med najkakovostnejše v regiji. Tudi v Italiji imamo ambicije, da se še širimo v skladu s to strategijo,« je odgovoril Julijan Fortunant. Bolj natančen pa pri odgovoru ni bil.

Slovenski turizem je lani doprinesel 5,69 milijarde evrov
1 ura
Slovenski turizem se je v lanskem letu na letni ravni povečal za šest odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je znašal 12,3 odstotka BDP oziroma 5,7 milijarde evrov, kaže
Več ▼

Slovenski turizem se je v lanskem letu na letni ravni povečal za šest odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je znašal 12,3 odstotka BDP oziroma 5,7 milijarde evrov, kaže poročilo Svetovnega sveta za potovanja in turizem WTTC. Slovenski turizem zaposluje 110.700 delavcev, kar znaša 12,8 odstotka vseh zaposlitev v državi. Kar pomeni, da je vsaka peta služba predstavljala delo v turizmu, je razvidno iz poročila. Pričakovano je tudi, da bi lahko slovenski turizem do leta 2029 zaposloval skupno 121.800 delavcev.

Vavčerji za certifikate kakovosti: po novem denar tudi za certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS
1 ura
Podjetniški sklad je dopolnil javni poziv, prek katerega lahko podjetja dobijo skoraj 10 tisočakov subvencije
Na članek...

Slovenski podjetniški sklad je objavil spremembo javnega poziva za vavčer za pridobitev certifikatov, s katero je med certifikate, ki jih sofinancira, vključil tudi certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS.

Na to, da nekateri za naša podjetja pomembni certifikati niso predmet poziva, nas je opozoril bralec iz podjetja v živilski panogi. V njihovem podjetju si denimo želijo pridobiti certifikat IFS, ki pa ga konec januarja objavljeni poziv ne vključuje.

Kot so nam pojasnili na SPS, so izbor objavljenih certifikatov povzeli po objavljenih v javnem razpisu, ki ga je pred časom imel SPIRIT. A ker podjetja povprašujejo tudi po drugih certifikatih, so poziv dopolnili.

Na voljo je 1,5 milijona evrov

Prek poziva za vavčer za certifikate kakovosti je do leta 2023 na voljo 1,5 milijona evrov. Upravičeni stroški so:

  • stroški priprave na certificiranje (stroški zunanjega izvajalca),
  • stroški certificiranja za pridobitev oziroma vzdrževanje certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov ter validacije okoljske izjave pridobljenih na podlagi mednarodnih/evropskih/enakovrednih slovenskih standardov (ISO, IATF, IEC in ITU, CEN, CENELEC in ETSI, EMAS, ECOLABEL, IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS). Sofinanciranje upravičenih stroškov vzdrževanja certifikata je upravičeno le za certifikate izdane od 1. januarja 2019.

Minimalna višina subvencije je tisoč evrov, maksimalna pa 9.999,99 evra. DDV ni upravičen strošek.

Več podrobnosti najdete v članku Prvi vavčerji SPS: na voljo so subvencije za zaščito intelektualne lastnine in certifikate kakovosti.

Vavčerji za certifikate kakovosti: po novem denar tudi za certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS
Foto: Shutterstock
Kitajska na vrh o novi svilni poti povabila tudi Severno Korejo 3
2 uri
Kitajska bo prihodnji teden, med 25. in 27. aprilom, na vrhu o velikem projektu nove svilne poti - En pas, ena pot gostila voditelje 37 držav ter predstavnike Severne Koreje. ZDA so že sporočile,
Več ▼

Kitajska bo prihodnji teden, med 25. in 27. aprilom, na vrhu o velikem projektu nove svilne poti - En pas, ena pot gostila voditelje 37 držav ter predstavnike Severne Koreje. ZDA so že sporočile, da ne bodo poslale predstavnike, so sporočili organizatorji. Ni pa še znano ali se bo na vrhu mudil tudi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, ki se bo sicer ta mesec v Rusiji srečal s tamkajšnjim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Medtem ko nekateri ocenjujejo, da gre za igro geopolitične moči, Peking vztraja, da predstavlja predvsem platformo za sodelovanje. Pobuda nove svilne poti, jr ocenjena na tisoč milijard dolarjev, ki vključuje železniške in cestne projekte v Aziji, Afriki in Evropi.

(STA)

Mikroposojila podjetniškega sklada spet razgrabili že v prvem roku
3 ure
Slovenski podjetniški sklad (SPS) je zaprl javni razpis P7-2 2019 Mikrokrediti, ki ga je objavil 5. aprila. V prvem prijavnem roku, ki je bil 15. aprila, so namreč dobili 1.046 vlog, kar pomeni, da
Več ▼

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je zaprl javni razpis P7-2 2019 Mikrokrediti, ki ga je objavil 5. aprila. V prvem prijavnem roku, ki je bil 15. aprila, so namreč dobili 1.046 vlog, kar pomeni, da bodo razpisano kvoto porabili že v okviru prvega odpiranja, so zapisali na svoji spletni strani.

Sprva je bilo v okviru razpisa na voljo skupno 12 milijonov evrov, a je danes SPS objavil spremembo razpisa, s katero je skupni razpoložljivi znesek povečal na 18 milijonov evrov. Posamezno podjetje je lahko dobilo do 25 tisoč evrov posojila. Več v članku Razpis za ugodna mikroposojila P7 spet objavljen, SPS ponuja svežih 12 milijonov evrov.

Spomnimo, razpis P7 je SPS prvič objavil 28. decembra lani. Tudi takrat je že v prvem roku dobil toliko vlog, da ga je zaprl. Na voljo je bilo 12 milijonov evrov. To je bil prvi razpis za mikroposojila na podlagi finančnega dogovora, ki ga je SPS podpisal s SID banko in po katerem je pridobil 28 milijonov evrov iz Sklada skladov. Ob objavi so napovedali, da bo skupaj s 14 milijoni evrov SPS za espeje, mikro in mala podjetja ter startupe do leta 2023 na voljo 42 milijonov evrov v obliki mikroposojil, obseg sredstev pa se lahko tudi poveča.

Mikroposojila podjetniškega sklada spet razgrabili že v prvem roku
Foto: Shutterstock
Kdo je slovenski Arthur Andersen, koliko revizorjev je ostalo brez licence, kakšne so kazni iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov?
3 ure
Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem smo prosili za podatke o doslej izrečenih ukrepih in sankcijah za revizorje in revizijske družbe
Na članek...

Arthur Andersen je morda najbolj znana globalna velika revizijska družba, ki je več ni. Pokopal jo je finančni škandal v Enronu. V Sloveniji smo imeli vrsto škandalov, ki so povezani tudi z bilancami in revizijami – tajkuni, banke, gradbeniki –, pa nobene revizijske družbe ni doletel pogrom teh razsežnosti. Bavčar in Šrot – nekdaj Istrabenz in Pivovarna Laško – sta v zaporu, revizorji pa na prostosti. V bankah je bilo en dan vse rožnato, čez noč pa je zazijala bančna luknja nekaj milijard evrov, ki je ni nihče opazil. Kaj so počeli revizorji? In ali obstaja kdo, ki jih lahko spametuje?

Revizorje in revizijske družbe v Sloveniji nadzira Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Ta tudi izreka sankcije in jih kaznuje.

Koliko denarja in ljudi ima na voljo nadzor?

Proračun agencije je za leto 2018 znašal 404 tisoč evrov, na njej je zaposlenih sedem ljudi, od tega se štirje ukvarjajo z nadzorom. Pozor, podatki o zaposlenih so pravilni, tu ne manjkajo kakšne ničle, da bi se jih štelo v več deset.

V primerjavi s številom revizijskih družb, revizorjev in revizij, ki jih ti opravijo, je agencija skromna. V Sloveniji je bilo na dan 17. april 2019 186 pooblaščenih revizorjev in 52 revizijskih družb. Vsako leto je opravljenih prek 1.500 revizij računovodskih izkazov.

Do konca leta 2018 je poleg agencije neposredne nadzore nad revizijskimi družbami in revizorji opravljal tudi Slovenski inštitut za revizijo, ukrepe nadzora pa je izrekala le agencija.

Ni res, da v Sloveniji ni nihče kaznovan

Poglejmo, kakšni so rezultati nadzora. Ni namreč res in napačen je vtis davkoplačevalcev, da zaradi nepravilnosti pri revizijah v velikih primerih ni bil nihče kaznovan.

Agencija ne more opraviti nadzora nad vsemi revizijami, temveč se nadzori opravljajo ciklično, vsaka revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa, mora biti nadzirana najmanj vsaka tri leta, druge pa na najmanj vsakih šest let. Nadzor dodatno poteka tudi na podlagi morebitnih prijav ali drugih razlogov, zaradi katerih se agencija odpravi v pregled.

Agencija izreka različne ukrepe nadzora, od opominov, pogojnih odvzemov, odvzemov dovoljenj do odredb o odpravi kršitev. Odredba ima drugačno vlogo od odvzema licence. Gre za to, da odprava neskladnosti ravnanja s pravili revidiranja omogoči pravilno ravnanje v prihodnje. Prav vsi, ki jim agencija izda odredbo, kršitve tudi odpravijo.

Na agenciji – da bo vsem jasna njihova vloga – opozarjajo, da so odgovorni le za nadzor nad revizorji in revizijskimi družbami. Drugih gospodarskih družb ni pristojna nadzirati. Za primer, ne nadzira družbe Časnik Finance, nadzira le našega revizorja. In sicer presoja, ali je ta ravnal skladno s pravili revidiranja. Agencija tudi dodaja, da ni nujno, da če revizor dobi sankcijo, da so računovodski izkazi družbe, ki jo je revidiral, napačni. Zato agencija pri ukrepih zoper revizorja ne objavlja imen naročnikov revizije oziroma podjetij, na katera se revizija nanaša.

1. Koliko revizorjev je trenutno pod kakšnim ukrepom?

Na dan 17. april 2019 je bilo v Sloveniji 19 pooblaščenih revizorjev, ki jim je bil pravnomočno izrečen ukrep nadzora (razen odredb). Trinajst jih ima opomin, od teh ima ena revizorka dva opomina, šest pa jih ima pogojni odvzem dovoljenja. Poimenski seznam je v spodnji tabeli.

2. Kakšni so zgodovinski podatki na ravni družb? Dvema družbama odvzeto dovoljenje

Revizijskim družbam je bilo od ustanovitve Agencije za javni nadzor nad revidiranjem izrečenih 144 pravnomočnih ukrepov – od tega 142 odredb in dva odvzema dovoljenja. Pooblaščenim revizorjem je bilo izrečenih 69 pravnomočnih ukrepov: 16 odredb, 41 opominov, devet pogojnih odvzemov dovoljenja in trije odvzemi dovoljenja. Vse revizijske družbe, ki so jim bile izdane odredbe, so ugotovljene kršitve tudi odpravile.

Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja je bilo odvzeto družbama Contura in Borera.

Največ ukrepov je dobila družba KPMG Slovenija, sledita ji družbi ABC Revizija in Audit & Co.

V tabeli objavljamo podrobne podatke.

3. Kakšni so zgodovinski podatki na ravni revizijskih družb po izrečenih ukrepih proti revizorjem?

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je od ustanovitve izrekla največ ukrepov nadzora pooblaščenim revizorjem, ki so opravljali revizije v imenu ABC Revizije, in sicer deset ukrepov nadzora. Sledijo revizorji pri KPMG Slovenija in Plus Reviziji. Podrobnejši podatki so v tabeli.

4. Kateri revizorji so ostali brez licenc?

Dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja so bila odvzeta trem: Marjanu Čuku, Boži Dakič Ivančič in Marku Koleši.

Pogojnih odvzemov dovoljenj je bilo devet. Revizorji, ki so trenutno pod pogojnim odvzemom licence, so našteti v tabeli pod točko 1, teh je šest. Pogojni odvzem dovoljenja je bil izrečen še Mirku Prelogu, Ivanki Tajnik in Darji Herman, katerim je prenehala veljavnost dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

5. Kaj se je zgodilo pri tako imenovanih tajkunih? Kateri revizorji so jo skupili?

  • Merkur za leto 2009: postopek za izrek ukrepa nadzora pooblaščenemu revizorju je bil ustavljen zaradi prenehanja veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenemu revizorju, sporoča agencija. Kdo je bil revizor, agencija seveda ne razkriva.

Lahko pa na to vnovič opozorimo sami. Gre za kontroverzno revizijo Merkurja, ki jo je tedaj delal KPMG Slovenija, z Marjanom Mahničem na čelu. KPMG z Mahničem je veljal za dvornega revizorja Bineta Kordeža, je pa res, da revizorja potrdi skupščina. V Merkurju se je leta 2010 zamenjalo vodstvo, namesto Bineta Kordeža je prišel Bojan Knuplež. Presenetljivo se je začel obnašati tudi revizor. Mahnič za KPMG Slovenija je tako umaknil svoje že izdelano mnenje, kar se je zgodilo prvič. Revizorji KPMG so tako še enkrat pregledali poslovanje skupine Merkur v letu 2009, hkrati pa tudi poslovanje v prvem polletju 2010, ko je družbo še vodil Bine Kordež. »Kot pojasnjuje predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež, revizija že poteka, za njo pa so se odločili, ker je KPMG umaknil svoje že izdelano mnenje. Revizorji KPMG želijo namreč preveriti nekatere medijsko izpostavljene posle (posojila Merfinu in družbi HTC Dva, ki je kupila več Merkurjevih trgovskih centrov), saj so v dvomih, ali so jim v Merkurju sploh posredovali točne podatke o lanskem poslovanju. Kot pravi Knuplež, želi revizor KPMG 'ponovno oceniti, ali so bile informacije, na katerih je pripravil revizijsko mnenje, res točne',« je bilo, denimo, zapisano v Dnevniku, Marjan Mahnič je šel leta 2017 v pokoj.

  • Istrabenz za leti 2008 in 2009: revizorju je bil izrečen opomin. Agencija ne razkriva imena, a tudi tu je glavni akter, kot je razvidno iz letnih poročil, Marjan Mahnič in s tem KPMG Slovenija. Mahnič je tedaj v medijih poudarjal, da opomina ni dobil ne za Savo ne za Merkur, piše Dnevnik.
  • Sava za leto 2010: revizorki je bil izrečen opomin. Pod revizorsko mnenje je podpisana Marija Kancilija - Kozjek iz KPMG, sopodpisani pa je spet Marjan Mahnič, je vidno iz podatkov Seonet.
  • Vegrad za leto 2009: pooblaščenemu revizorju je bilo odvzeto dovoljenje.

Spet, agencija ne razkriva revizorja, a gre za Marka Kolešo iz Renome, je razvidno iz javne objave poročila.

  • SCT za leto 2009: pooblaščenemu revizorju je bila izrečena odredba. Poslovno poročilo je podpisal Franci Žgajnar, UHY.

6. Kako se je izteklo zaradi revizij bančnih bilanc?

Agencija je v zvezi z revizijami računovodskih izkazov bank izrekla te ukrepe nadzora:

  • Probanka za leti 2009 in 2011 – odredbi pooblaščenima revizorjema. Leta 2009 je bil revizor Boris Drobnič iz KPMG Slovenija, Katarina Kadunc, Deloitte Revizija, je razvidno iz javnih objav.
  • Factor banka za leto 2012 – opomin. Revizor je bil Leon Živec, PwC.
  • NLB za leto 2012 – opomin. Tudi tu je bil revizor Leon Živec, PwC. Vse to kažejo javne objave.

7. Gradbeni baroni in sankcije za revizorje

Agencija odgovarja, da razen pri Vegradu in SCT, ki sta omenjena že zgoraj, pri nadzoru v večini drugih primerov gradbenih podjetij ni bilo ugotovljenih pomembnejših neskladnosti s pravili revidiranja. Pri reviziji enega gradbenega primera pa agencija zaradi smrti revizorja ni mogla izvesti nadzornih postopkov. Dodajajo, da seveda niso bili opravljeni nadzori vseh revizij vseh gradbenih podjetij.

8. Ali je bilo kaj narobe pri Mercatorju in z bilancami ter revizijami v Sloveniji?

Z bilancami Agrokorja, lastnika Mercatorja, je bilo »vse« narobe. Agrokor je bil za v stečaj že, ko je kupoval Mercator.

Tako je bilo vsaj ugotovljeno v postopku izredne uprave nad Agrokorjem. Revizor je bil hrvaški Baker Tilly, globalni Baker Tilly pa je po škandalu pretrgal vse stike in jim prepovedal uporabo imena. Kako je potekalo izčrpavanje Agrokorja, je, denimo, v članku desno.

V Sloveniji je boljše. Agencija za nadzor nad revidiranjem sporoča, da v zvezi z revizijami Mercatorja niso bili izrečeni ukrepi nadzora.

9. Kaj lahko pričakujemo v Gorenju? Novi revizor Gorenja bo v nadzoru

Gorenje je bilo prodano Kitajcem. Na Financah smo večkrat opozorili, da v Gorenju široko razumejo standarde in si poslovne rezultate dokaj kreativno izboljšujejo. Po tem, ko so v Gorenje prišli Kitajci, se to pozna. Imajo tudi novega revizorja, in sicer je za leto 2018 to družba Mazars. Pod revizijo je podpisan Dejan Šimenc. Letno poročilo pred temi spremembami, torej za leto 2017, je revidirala Barbara Žibret Kralj iz Deloitta Revizije.

V Gorenju so v lanski bilanci sčistili za 75 milijonov evrov »enkratnih dogodkov«, največ pri neopredmetenih sredstvih. Na Financah smo Gorenje oziroma njegove delničarje dolgo opozarjali predvsem na raven neopredmetenih sredstev v bilanci, s katerimi so si lepšali rezultate. Tako so več kot 10 milijonov evrov stroškov razvoja prenašali v prihodnost, smo, denimo, opozorili pred dvema letoma. Gre za tako imenovano kapitaliziranje stroškov razvoja. V petih letih tako več kot 50 milijonov evrov stroškov ni bremenilo poslovnega izida, s čimer je Gorenju v nekaterih letih uspelo ubežati izgubi.

Iz Agencije za javni nadzor nad revidiranjem o Gorenju sporočajo: »Agencija je v načrt nadzorov za leto 2019 uvrstila tudi revizijsko družbo Mazars, ki je opravila revizijo računovodskih izkazov družbe skupine Gorenje za leto 2018. Ker revizijske družbe še nismo seznanili s predmeti nadzora – katere revizije računovodskih izkazov bomo pregledali – v tem trenutku izbora predmetov nadzora ne moremo komentirati.«

Kdo je slovenski Arthur Andersen, koliko revizorjev je ostalo brez licence, kakšne so kazni iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov?
Foto: Shutterstock
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
3 ure
1. KPMG Slovenija je na črni listi. Je razlog pameten ali banalen in kdo mora paziti?2. Lestvica: za koliko so lani zrasle plače šefom borznih družb?3. Prodaja Intereurope: raje državni Pošti
Več ▼

1. KPMG Slovenija je na črni listi. Je razlog pameten ali banalen in kdo mora paziti?

2. Lestvica: za koliko so lani zrasle plače šefom borznih družb?

3. Prodaja Intereurope: raje državni Pošti kot Britancu, ki bi dal 20 milijonov več

4. Ko CEO v nekaj dneh zasluži mesečno plačo zaposlenega

5. Vroča nemka z obilo, prevečkrat spregledane, bencinske romantike

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

36 razlogov za obisk 36. Finančne konference
3 ure
Po prvomajskih praznikih, v torek in sredo 7. in 8. maja, se bo odvilo tradicionalno srečanje finančnikov, že 36. Finančna konferenca, ki bo potekala pod naslovom: Naj pristanek ne bo
Več ▼

Po prvomajskih praznikih, v torek in sredo 7. in 8. maja, se bo odvilo tradicionalno srečanje finančnikov, že 36. Finančna konferenca, ki bo potekala pod naslovom: Naj pristanek ne bo trd.

Osrednji govorec bo dr. Egon Zakrajšek, predstavnik ožjega vodstva ameriške centralne banke (FED), sicer pa se bo na portoroškem odru v dveh dneh zvrstilo kar 34. govorcev:

  • dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance RS
  • Damian Merlak, kriptopodjetnik in 8. najbogatejši Slovenec
  • Marjan Trobiš, direktor, Boxmarks Leather
  • Milan Kuster, direktor, Lunos
  • Marko Čadež, lastnik in direktor, Fareboom.com (Best Travel Store Inc)
  • Gregor Pilgram, CFO in član upravnega odbora, Generali CEE Holding B.V.
  • Sašo Stanovnik, direktor analiz in raziskav, Adventura holding
  • Žiga Hieng, predsednik uprave, Salus
  • Adrian Ježina, predsednik poslovodstva družbe, Telemach
  • prof. dr. Marko Košak, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Blaž Brodnjak, predsednik uprave, NLB
  • John Denhof, predsednik uprave, NKBM
  • Alessandro Pontoglio, član uprave, UniCredit Bank
  • Jozef Kausich, predsednik uprave, Intesa Sanpaolo Bank
  • Sonja Žnidarčič, Partnerka poslovno svetovanje, KPMG
  • Katjuša Arko, vodja storitev notranje revizije, upravljanja tveganj in skladnosti, KPMG
  • Boštjan Gorjup, direktor, BSH hišni aparati
  • Blaž Šterk, direktor, Interenergo
  • Aleš Teran, direktor, Gebrüder Weiss
  • Andraž Grahek, soustanovitelj in direktor, Capital Genetics
  • mag. Tone Pekolj, partner v družbi ALFI 2, upravljanje alternativnih skladov, d.o.o.
  • Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala, KD Skladi
  • Miha Polak, v. d. vodja pisarne za Slovenijo, EBRD Slovenija
  • Mirjam Hočevar, finančna direktorica, Pivovarna Laško Union
  • mag. Mojca Kunšek, direktorica, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve
  • Milan Zaletel, glavni direktor za področje finance, A1 Slovenija
  • Franz Maier, direktor, Atradius Austria, Hungary, Romania & Southeast Europe
  • Luka Podlogar, predsednik uprave, KD Skladi
  • Maja Ostanek MRICS, direktorica, investicijske nepremičnine, KF Finance, d.o.o.
  • Andraž Brilli, cenilec vrednosti nepremičnin, Capital Genetics
  • Vanja Jeraj, direktorica divizije ključni kupci, Gorenjska banka
  • Andrej Božič, član uprave, SDH

Poleg 34 odličnih govorcev pa sta 2 dodatna razloga za obisk konference tudi druženje in zabava. Zagotovite si svoje mesto na konferenci in se nam pridružite v Portorožu.

Prijave: www.fkonferenca.si

Se vidimo v Portorožu!

36 razlogov za obisk 36. Finančne konference
Presežek države v lanskem letu znašal 337 milijonov evrov 2
4 ure
Presežek sektorja država v lanskem letu je višji za 34 milijonov evrov in tako znaša 337 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka BDP, je danes sporočil Eurostat. Po napovedih Ministrstva za finance
Več ▼

Presežek sektorja država v lanskem letu je višji za 34 milijonov evrov in tako znaša 337 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka BDP, je danes sporočil Eurostat. Po napovedih Ministrstva za finance (MF) naj bi sektor država tudi v letošnjem letu ustvaril presežek, in sicer v višini 394 milijonov evrov ali 0,8 odstotkov BDP. Dolg države naj bi se po teh napovedih konec leta zmanjšal na 31.909 milijonov evrov ali na 65,4 odstotkov BDP, poroča Surs.

Podatki o primanjkljaju in dolgu sektorja država se v tokratni objavi razlikujejo od tistih, ki jih je Surs objavil konec marca. Ob pripravljanju tokratne objave so že revidirali strukturo prihodkov in izdatkov v lanskem letu v letnih in četrtletnih podatkih o temeljnih agregatih sektorja država po podsektorjih države, so še sporočili.

Zaupanje potrošnikov padalo tudi v aprilu
4 ure
Zaupanje potrošnikov pada od letošnjega februarja; v aprilu se je znižalo za eno odstotno točko. Od lanskega aprila se je zaupanje znižalo za devet odstotnih točk, še vedno pa je za 12
Več ▼

Zaupanje potrošnikov pada od letošnjega februarja; v aprilu se je znižalo za eno odstotno točko. Od lanskega aprila se je zaupanje znižalo za devet odstotnih točk, še vedno pa je za 12 odstotkov višje od dolgoletnega povprečja, kažejo današnji podatki Sursa. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je znižala zaradi bolj pesimističnega pričakovanja potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi- za 4 odstotne točke in števila brezposelnih- za 2 odstotni točki. Pričakovanje glede varčevanja se je izboljšalo za 1 odstotno točko.

V aprilu pa se je glede na letošnji januar poslabšalo predvsem pričakovanje potrošnikov glede obnove stanovanja in glede nakupa avtomobila za 6 oziroma 5 odstotnih točk. Upoštevati pa je treba, da sta bili vrednosti teh dveh kazalnikov v januarju najvišji v zadnjih desetih letih. Pričakovanje glede nakupa stanovanja se je poslabšalo za eno odstotno točko.

Fitch Ratings izboljšal bonitetno oceno Nove Kreditne banke Maribor
4 ure
Bonitetna agencija Fitch Ratings je včeraj izboljšala dolgoročno oceno kreditnega tveganja Nove KBM d.d. na BB+ iz BB, ocena prihodnjih izgledov je stabilna. Prav tako se je izboljšala ocena
Več ▼

Bonitetna agencija Fitch Ratings je včeraj izboljšala dolgoročno oceno kreditnega tveganja Nove KBM d.d. na BB+ iz BB, ocena prihodnjih izgledov je stabilna. Prav tako se je izboljšala ocena vitalnosti iz bb na bb+. Zvišane bonitetne ocene so posledica izboljšane kvalitete sredstev in donosnosti, znatne kapitalske rezerve in solidne finančne in likvidnostne pozicije banke, so sporočili iz družbe.

Aplikacija TravelAR: Izraelec, ki je v Kočevju postavil virtualni kočevski grad
4 ure
Predstavljamo vam zanimivo podjetniško zgodbo s Kočevskega, s Financami namreč 24. aprila prihajamo v Kočevje, kjer pripravljamo že tretji letošnji regijski forum
Na članek...

Že to poletje si boste lahko v središču Kočevja ogledali grad, čeprav je bil ta povsem porušen že med drugo svetovno vojno. Podjetniški inkubator Kočevje in ljubljansko podjetje CtrlArt sta namreč razvila aplikacijo TravelAR Slovenia, s pomočjo katere se boste lahko sprehajali po središču Kočevja in si ogledali tudi kočevski grad. V ozadju je tehnologija obogatene resničnosti (augmented reality), ki bo kmalu postala del vsakdanje izkušnje, sta nam povedala sogovornika. Kmalu tudi za potrebe Yaskawe.

Kako obuditi grad?

Ideja, da bi oživili že zdavnaj porušeni kočevski grad, je nastala v sodelovanju kočevskega inkubatorja in podjetja CtrlArt, razlaga Marko Stijepič, direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje. »Aplikacija TravelAR Slovenia je samo eden izmed naših projektov, s katerimi želimo izobraževati na področju sodobne tehnologije, svoje tečajnike smo tokrat želeli naučiti 3D-modeliranja,« pravi Stijepič.

Kot pojasnjuje Stijepič, si v inkubatorju želijo, da bi Kočevje postalo središče za izobraževanje o sodobni tehnologiji, hkrati pa, da bi prebivalcem Kočevja omogočili razvoj kariere na področju 3D-modeliranja. »Z AplikacijoTR smo želeli obuditi izgubljeno zgodovinsko dediščino, hkrati pa seveda izobraževati ljudi.« Obogatena resničnost je denimo zelo pomembna pri industriji 4.0 oziroma strojnem vidu. »Navezovali se bomo lahko tudi na Yaskawo, ki bo imela v Kočevju tudi center za raziskave in razvoj s področja industrijske robotike,« dodaja Stijepič. Omeni pa tudi, da se v bližnji prihodnosti, Inkubator seli v bližino tovarne Yaskawa.

Znanje je prinesel podjetnik izraelskega rodu

V podjetju CtrlArt iz Ljubljane, ki se ukvarja s produkcijo obogatene resničnosti, pa so za inkubator razvili rešitev, prek katere si lahko turistične znamenitosti v Sloveniji danes ogledamo v 3D-obliki. Direktor podjetja izraelskega rodu Nadav Sagir je na povabilo inkubatorja v Kočevju poučeval 3D-modeliranje s pomočjo programa Autodesk Maya. Sprva se je tečaja 3D-modeliranja udeležilo osem ljudi, pozneje 14, zanimanje je raslo. Programa Autodesk Maya so se udeleženci naučili v treh mesecih.

V podjetju CtrlArt imajo za zdaj ekipo desetih ljudi, ki ima podobna znanja, kot jih imajo danes tečajniki. »Ustvarjamo predstavitvene 3D-filmčke za podjetja in druge stranke. Naša niša, kjer vidimo v Sloveniji še veliko priložnosti, pa sta predvsem turizem in kulturna dediščina,« meni Nadav. V podjetju načrtujejo tudi nove zaposlitve, poleg Kočevja in Črnomlja pa bodo obudili tudi kulturno dediščino Žičke kartuzije.

In kako aplikacija TravelAR Slovenia sploh deluje?

Obiskovalec, ki pride na obisk v Kočevje, skorajda ne bo mogel mimo interaktivnega ogleda gradu, saj bo aplikacija že v začetku poletja postavljena na glavnem trgu. Uporabnik aplikacije TravelAR Slovenia si bo nadel pametna očala podjetja Epson. S pomočjo pametnih očal za obogateno resničnost si bo nato lahko ogledal grad v različnih obdobjih, zraven pa ga bo usmerjala avdionavigacija. Aplikacijo TravelAR si lahko vsak posameznik naloži tudi na svojo pametno napravo.

Ustvarjalci aplikacije TravelAR Slovenia so prepričani, da lahko tehnologija obogatene resničnosti znatno pripomore k razvoju turizma v Sloveniji, zato si želijo rešitev razširiti tudi v druga slovenska mesta, denimo v Ljubljano, Koper, Ptuj ali Maribor. Menijo, da bo tehnologija obogatene resničnosti v letu ali dveh postala del prevladujočega trenda in bo dopolnjevala našo izkušnjo vsakdanjega življenja.

Po učnih urah iz 3D-modeliranja je bilo precej zanimanja tako v Kočevju kot v Amsterdamu. Februarja lani jih je namreč podjetje Epson, ki je razvila pametna očala, povabilo na sejem v Amsterdam, še pojasnjuje Stijepič.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Aplikacija TravelAR: Izraelec, ki je v Kočevju postavil virtualni kočevski grad
Foto: Tina Petrovčič
Evropske borze zaprte, na kitajski in japonski zabeležili rast
5 ur
Indeksi na azijskih borzah so danes večinoma končali z rastjo. Z eno največjih rasti se lahko pohvalili Nintendo, čigar delnice so zrasle za več kot 14 odstotkov. Podjetje je tudi sporočilo,
Več ▼

Indeksi na azijskih borzah so danes večinoma končali z rastjo. Z eno največjih rasti se lahko pohvalili Nintendo, čigar delnice so zrasle za več kot 14 odstotkov. Podjetje je tudi sporočilo, da bo njihova popularna igralna konzula switch kmalu dostopna tudi na Kitajskem.

Na borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, ustavil pri 22.200,56 točke, kar je 0,50 odstotka višje kot v četrtek. Vlagatelji v japonski prestolnici se sicer pripravljajo na posebni 10-dnevni praznični predah, borza bo namreč od 27. aprila do 6. maja zaprta. Indeks borze v Šanghaju je danes pridobil 0,63 odstotka in se ustavil pri 3270,80 točke. Indeks borze v Hongkongu pa je izgubil 0,54 odstotka vrednosti in se oblikoval pri vrednosti 29.963,26 točke.

Evropske borze so danes zaprte.

(STA)

Obvladujte dobiček s pokalkulacijami (OGLAS)
6 ur
MIT informatika: zakaj bi na podatke o poslovni uspešnosti morali čakati do zaključnega poročila, če lahko dobite informacijo o razliki v ceni na posameznih prodajnih naročilih že, ko tovornjak zapusti dvorišče.
Na članek...

Proizvodna podjetja imajo v splošnem slab pregled dobičkom, ki ga ustvarijo na posameznih naročilih. Razlog je predvsem v tem, da imajo veliko podatkov shranjenih na papirnih dokumentih in v preglednicah, da v informacijskem sistemu ne obvladujejo podrobno tehnologije in da ne zajemajo podatkov o porabi časa in energije po posameznih strojih. Drug izziv pa je v tem, da ne delajo natančnih predkalkulacij, kar ob poračunu dejansko porabljenega časa, surovin in energije ne omogoča ugotavljanja, kje nastane odstopanje od načrtovane razlike v ceni.

»V nekem kovinsko predelovalnem podjetju smo želeli ugotoviti, kaj najbolj vpliva na doseženo razliko v ceni. Izvedli smo analizo izdelkov ter primerjali podatke med pred in pokalkulacijo,« je povedal Tibor Zavrl, svetovalec v podjetju MIT informatika.

V primeru dejavnosti, kjer se cene surovin hitro spreminjajo, lahko pride do odstopanja med ceno, ki se jo upošteva pri predkalkulaciji in izdelavi ponudbe ter dejansko ceno surovine, ki se jo dobavi. S pomočjo pokalkulacije so ugotavljali, kakšen vpliv na končno ceno je imela višja cena surovine in kakšen ostali segmenti, ki so vplivali na ceno. »Pri pokalkulaciji smo odkrivali, ali so bili normativi prav določeni in ugotovili, da višjo lastno ceno povzroči nova cena surovine iz druge dobave. Vse ostalo je bilo v tolerancah, ki smo si jih zadali v pred in pokalkulacijah,« je dejal Zavrl.

Potrditev, da na doseženo razliko najbolj vpliva cena surovin, je bila osnova za izboljšave pri sprejemanju pogodbenih poslov. Podjetje je namreč z večjimi kupci sklepalo letne pogodbe na osnovi cene surovine ob sklenitvi pogodbe. S pomočjo pokalkulacij sedaj odkrivajo trende pri povečevanju cen surovin oziroma pri zmanjševanju razlike v ceni in se pravočasno odločijo, katera naročila še sprejeti oziroma se poskušajo dogovoriti s kupcem za višjo ceno.

Za zniževanje lastne cene se potrebuje prave podatke

Vrednost pokalkulacije se povečuje s kompleksnostjo izdelkov. »Če imaš bolj kompleksen izdelek, kjer v sami pred in pokalkulaciji gledaš vrsto surovin, na primer barve, pločevino, strojne ali trgovske dele, hitro vidiš, kateri segment ti ceno pokvari in na katerem delu moraš ukrepati, da lahko to ceno znižaš,« je razložil Zavrl.

Da bi lahko nastavili uporabno pokalkulacijo je potrebno uvesti spremljanje dela in energentov po posameznih strojih ali delovnih centrih ter klasificirati surovine. V sistem je treba zajeti tudi normative in kosovnice. Tako Zavrl: »Ko imaš tako zbrane podatke ugotoviš, kje lahko prihraniš. Vidiš na primer, kako sprememba cene energenta vpliva na ceno ali če določene tehnološke postopke izvajaš na enem stroju namesto na drugem.«

S pomočjo pokalkulacije se recimo lahko ugotavlja tudi rentabilnost vključevanja kooperantov pri proizvodnji polizdelkov ter količino zalog polizdelkov iz lastne proizvodnje. »Če imaš vnaprej postavljene ključe po strateških podatkih lahko ugotavljaš, kdaj se ti splača predati delo kooperantu. Seveda moraš imeti tudi v tem primeru najprej postavljeno predkalkulacijo,« je še povedal Zavrl.

Med posebnimi prednostmi resnih poslovno-proizvodnih informacijskih sistemov je zmožnost arhiviranja kalkulacij, kar omogoča spremljanje trendov. Z uporabo napovedne analitike se nato lahko ocenjuje in napoveduje, kako se bodo spreminjale cene v prihodnosti glede na gibanje cen surovin in energije.

MIT informatika

Obvladujte dobiček s pokalkulacijami
Foto: arhiv MIT informatika
Delo: Slovenija je v Južni Koreji dobila konzulat in častnega konzula
7 ur
Slovenija je v Seulu dobila konzulat in častnega konzula naše države. Prestižno funkcijo je prevzel Čung Mong Von, predsednik korporacij Halla in Mando, uspešnih igralcev v svetovni
Več ▼

Slovenija je v Seulu dobila konzulat in častnega konzula naše države. Prestižno funkcijo je prevzel Čung Mong Von, predsednik korporacij Halla in Mando, uspešnih igralcev v svetovni avtomobilski industriji, piše Delo. Novi častni konzul Slovenije v Koreji Čung Mong Von je ob imenovanju povedal: »Ponosen sem, da sem bil imenovan za častnega konzula Republike Slovenije v Republiki Koreji in obljubim, da bom po svojih najboljših močeh pripomogel k nadgradnji dosedanjih dvostranskih odnosov. Še posebno se bom zavzemal za krepitev gospodarskega sodelovanja in izmenjave med ljudmi, vključno s turizmom.«

Prepih na avtotrgu, svetovni zmagovalci in poslovni finalisti
8 ur
Na evropske trge, tudi slovenskega, se je vrnila zima. Padci prodaje so kar precejšnji. Gre le za ciklično nihanje? V tem tednu smo razglasili zmagovalce izbora Svetovni avto leta, vabimo pa vas k glasovanju za finaliste poslovni avto leta. Pomladni čas je pripeljal veliko novih avtov, na prvih predstavitvah smo tako sedli za volan BMW 750Li in 745Le, novega mercedesa CLA in škode scale, na slovenski trg pa je zapeljal volkswagen T-cross.
Na članek...

Zaskrbljujoče dogajanje na evropskem avto trgu. Podobno je pri nas. Marca 2019 se je evropski trg avtomobilov skrčil za 3,9 odstotka v primerjavi z marcem lani, prvo četrtletje pa je končano s 3,3-odstotnim minusom, sporoča Evropska zveza avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).

Predstavljamo vam letošnje finaliste izbora Poslovni avto leta 2019 (PAL). Najboljši avtomobili posameznih razredov čakajo na vaše glasove, ti pa gredo v žreb za bogate nagrade. Pomagajte nam izbrati zmagovalce letošnjega, že 14. izbora PAL.

Tudi letos smo ob razkritju finalistov izbora Poslovni avto leta pripravili bogato prilogo PAL 2019. Če ste zamudili tiskano izdajo, si jo lahko naložite v PDF obliki.

Končno je potekel embargo na objavo mojih vtisov BMW serije 7. Tistega z orjaško masko, pa s kar 530-konjskim biturbo V8 bencinarjem in priključnim hibridom, ki preseneča s ceno in se poslužuje »upsizinga«. To pomeni, da ima večji in po številu valjev številčnejši motor kot prej.

Uroš je preizkusil novo škodo scalo – kompaktno čehinjo, ki je nekaj povsem drugega kot model rapid. Čehi se namreč pri zasnovi niso omejevali, zato se scala v boj podaja brez kompromisov – tudi s tekmecem (golfom), ki ga sicer neradi omenjajo.

Iz Splita v bavarsko prestolnico, kjer je Uroš preizkusil še vročo srebrno puščico s pečatom Roberta Lešnika – novi CLA. To je izjemno pomemben mercedes, saj je kar 70 odstotkov kupcev novih, mlajših strank, kar tri četrtine teh pa jih ostane zvestih znamki.

Drugi, morda še bolj vroč mercedes-benz je GLB. Razkrit je bil na salonu v Šanghaju, za sedaj je še koncept, a že jeseni bo dobil serijske obline. GLB je SUV in obenem najbolj prostoren in uporaben kompaktni mercedes. Zveni obetavno.

Matej pa se je ponovno srečal z enim najbolj obetavnih novincev letošnjega leta – volkswagnom T-crossom, ki pri tej znamki uvaja razred B SUV oziroma majhnega športnega terenca, preseneča s prostornostjo in ceno, ki zadnje čase tako ali tako straši tekmece in razvaja kupce.

V sredo smo v New Yorku razglasili letošnje zmagovalce izbora Svetovni avto leta. Električni jaguar I-pace si je priboril kar tri zmage: krovno svetovni avto leta 2019, green oziroma zeleni avti leta 2019 in svetovni dizajn 2019. Luksuzni avto leta 2019 je postal audi A7, športni McLaren 720S, mestni pa suzuki jimny.

Vroča nemka z obilo, prevečkrat spregledane, bencinske romantike. Insignia je privlačna in nevsiljiva avtocestna limuzina, ki v marsikaterem pogledu preseneti. Z 1,6 litrskim turbobencinskim motorjem s 147 kilovati (200 konjskimi močmi) ponuja romantično kombinacijo, ki jo danes na žalost kupci prepogosto spregledajo.

Agencija za varnost prometa je pozvala, naj se z zakonom zgornja dovoljena meja alkohola za voznike zniža z dozdajšnjih 0,5 na 0,2 promila. Med letoma 2011 in 2017 v skupnem številu prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih so pri povzročitelju zaznali alkohol, dobra petina takih, kjer povzročitelji niso presegli dovoljene meje 0,5 grama alkohola na kilogram krvi.

Lexus, ki v zadnjem delu ponuja dva razkošna sedeža, kar 26-palčni zaslon, hladilnik, prostor za dežnike in predelno steno med vozniškim in zadnjim delom za zagotovitev zasebnosti. Nova limuzina ali kaj drugega?

Želim vam uspešen delovni teden!

Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si

P. S.: Spremljajte nas tudi na Twitterju in Facebooku.

Prepih na avtotrgu, svetovni zmagovalci in poslovni finalisti
Kadrovska funkcija mora biti pogon digitalizacije 1
8 ur
Direktorji na digitalizacijo gledajo predvsem z vidika povečanja dobička, zaposleni pa od nje pričakujejo, da jim bo olajšala izvajanje rutinskih opravil, od priprave poročil o stroških dela do pregledov učinkovitosti.
Na članek...

Gartnerjeva raziskava Digital Enterprise 2020 je pokazala, da 67 odstotkov menedžerjev v podjetjih meni, da ne bodo več konkurenčni, če se njihovo podjetje do leta 2020 ne bo bistveno bolj digitaliziralo. Ob tem je kadrovska funkcija pod izjemnim pritiskom, saj je prav njena naloga, da izpelje digitalno preobrazbo.

Kot ugotavljajo pri Gartnerju, v številnih organizacijah od kadrovske funkcije pričakujejo izvajanje petih makrostrategij, s katerimi bi vodili digitalno preobrazbo:

  1. večja privlačnost za digitalne kandidate,
  2. boljši vpogled v stanje človeškega kapitala oziroma v zaposlene,
  3. usposabljanje vodij, da bodo lahko razvijali digitalne sposobnosti svojih ekip,
  4. uporaba tehnologij, ki zaposlenim pri delu omogočajo samopostrežne storitve,
  5. izboljšanje upravljanja delovne učinkovitosti.

Pri tem je pomembno tudi to, da direktorji na digitalizacijo gledajo predvsem z vidika povečanja dobička, medtem ko zaposleni od nje pričakujejo, da jim bo olajšala izvajanje rutinskih opravil, od priprave poročil o stroških dela do pregledov učinkovitosti.

Kaj podjetje pridobi z digitalizacijo kadrovske funkcije

Eden temeljnih ciljev digitalizacije je zagotavljanje kakovostne administrativne podpore kadrovski funkciji. »To je temelj, ki mora biti trdno postavljen, in sicer tako, da je karseda veliko procesov, povezanih z upravljanjem časa, kadrovsko administracijo in izračunom plač, avtomatiziranih in integriranih,« je poudaril Boštjan Topovšek, svetovalec na področju kadrov v podjetju Sapphir.

Z uvajanjem sodobnih digitalnih orodij na kadrovskem področju lahko podjetje ustvari velikansko dodano vrednost. Kot pravi Naraks, digitalizacija kadrovski službi omogoča prehod iz operative v strukturne spremembe načina dela. Topovšek pa dodaja, da digitalizacija kadrovskih virov podjetju omogoča podporo ključnim procesom, s katerimi si zagotovi prave kadre na pravem delovnem mestu. Ti procesi so:

  • načrtovanje kadrov – da se ve, koliko kadrov in kakšne profile bo podjetje potrebovalo, da se lahko odloči, kako bo ravnalo ob odhodu posameznih zaposlenih, na primer zaradi upokojitve, ali bo izobrazilo drugega zaposlenega ali zaposlilo novega …;
  • obvladovanje kandidatov – v velikih podjetjih imajo hkrati tudi nekaj deset razpisov za posamezna delovna mesta, na katera se lahko prijavi tudi po sto kandidatov. Z informacijskimi orodji za kadrovanje kadrovska služba ali sami vodje posameznih poslovnih področij hitro najdejo najboljšega človeka;
  • uvajanje zaposlenih – zaposlene je treba čim prej usposobiti za samostojno delo. Orodja za uvajanje omogočajo digitalizacijo procesa, skozi katerega novi zaposleni v sodelovanju z mentorjem v najhitrejšem možnem času pridobi kompetence za samostojno delo;
  • razvoj kadrov – podjetje mora zaposlenim najprej zagotoviti izobraževanje, da pridobijo osnovna znanja, nato pa jim na podlagi platforme za e-učenje prek spletnih tečajev in preverjanj omogočiti pridobivanje dodatnih znanj;
  • ocenjevanje kadrov – podjetja imajo različne pristope k ocenjevanju kadrov, vključno z letnimi pogovori in 360-stopinjskim vrednotenjem, vendar so te informacije razpršene po različnih preglednicah in dokumentih. Da bi lahko učinkovito ocenjevali zaposlene, morajo biti vsi ti pristopi in informacije povezani v en informacijski sistem. Po drugi strani se s temi sistemi digitalizirajo sami ocenjevalni postopki, na primer letni pogovor, kar tudi vodjem, ki niso vešči izpraševanja in zapisovanja, poenostavi izvedbo pogovora, kadrovski službi pa obdelavo pridobljenih podatkov;
  • razvoj talentov – v podjetju je določen del talentiranih ljudi, ki jih želi podjetje obdržati in razvijati, saj bodo v prihodnje nosilci dodane vrednosti podjetja. Sodobna kadrovska orodja pomagajo testirati, odkrivati in razvijati talente;
  • samopostrežne storitve – uporaba portalov za zaposlene in informacijski kioski za zaposlene, ki pri svojem delu ne uporabljajo osebnega računalnika, poenostavijo in znižajo stroške administrativnih nalog kadrovske službe. Zaposleni samostojno pridobivajo informacije o dopustih, prejemajo dokumente v elektronski obliki, od plačilnih listov do napotnic, certifikatov. Odgovarjajo lahko na ankete, dajejo predloge …

Boljši podatki, boljši zaposleni, višja dodana vrednost

Sodobna informacijska orodja so sposobna povezati vsa ta področja – od administracije do mehkih elementov, ki jih izvaja kadrovska služba – ter podatke zbrati, analizirati in jih predstaviti v obliki, ki pomaga pri sprejemanju odločitev glede zaposlovanja. Ti podatki so nato prek nadzornih plošč hitro dostopni in preprosto razumljivi tako za kadrovnike kot tudi vodstvo.

Kot je pojasnil Topovšek, vodje in kadrov­ska služba prek orodij za podporo odločanju hitro odkrivajo informacije o, na primer, stanju zaposlitvenih pogodb, poteku delovnih razmerij in najprimernejših kandidatih za izpraznjena delovna mesta. »Analitika pomaga tudi pri novem zaposlovanju, saj lahko natančno identificiramo, kakšnega človeka potrebujemo, s kakšnimi kompetencami in osebnostnimi lastnostmi. Poleg tega se lahko simulira tudi vpliv gibanja stroškov dela ob zvišanju plač posameznim zaposlenim. Spremlja se lahko tudi klima v podjetju pa tudi, ali posamezen vodja dobro dela.«

S podporo analitičnih orodij se podjetje torej pravilneje in hitreje odloča glede kadra in delovnih mest, ki trenutno prinašajo višjo dodano vrednost, pri čemer se hitreje odziva in prilagaja spremembam na trgu delovne sile.

Kje se rezultati najhitreje pokažejo

Gotovo se pri digitalizaciji kadrovske funkcije rezultati najhitreje pokažejo pri administraciji. Vendar pa se s tem ne ustvari najvišja dodana vrednost. »Menim, da so med prvimi naložbami gotovo orodja za razvoj kadrov, da kot vodja vem, kakšne profile želim imeti in kakšne kadre imam zdaj, da odkrijem razhajanja in da vidim, kaj moram narediti, da jih zmanjšam. Da podjetje doseže maksimalno dodano vrednost, je nujno obvladovanje ključnih kompetenc in znanja, ki ga morajo imeti zaposleni,« je dejal Topovšek. Po njegovem mnenju je smiselno vlagati tudi v rešitve za e-kadrovanje, e-uvajanje in e-izobraževanje, saj vse to zmanjša tveganja, da bi zaposlili napačne ljudi ali da bi bili zaposleni nezadovoljni in bi kakovostni kadri odhajali h konkurenci.

Kot pravi Tilen Naraks, digitalna orodja podjetju omogočajo, da se bolj spozna z zaposlenim in mu lahko ponudi poosebljeno pomoč pri delu. Po drugi strani pa z optimizacijo administrativnih postopkov kadrovnikom in vodjem omogočajo, da se lahko več časa ukvarjajo z zaposlenimi in na tej podlagi sprejemajo boljše odločitve.

Vlaganje v digitalizacijo kadrovske službe se tako vsekakor splača. Ne le zaradi visokih stroškov, ki jih ima podjetje ob zaposlitvi neprimernega kandidata ali odhoda talenta, ampak predvsem zato, ker podjetje ne bo preživelo, če ne bo imelo ustreznih kompetenc in procesov, kako jih obvladovati in razvijati.

Kadrovska funkcija mora biti pogon digitalizacije