Manager
Hrvaška podjetja bodo z administrativnimi razbremenitvami prihranila 84 milijonov evrov
13.03.2018 09:49
Hrvaška vlada namerava pomagati podjetnikom z različnimi administrativnimi razbremenitvami. Letos načrtuje znižanje skupnih administrativne stroškov za 12 odstotkov oziroma za dobrih 84
Več ▼

Hrvaška vlada namerava pomagati podjetnikom z različnimi administrativnimi razbremenitvami. Letos načrtuje znižanje skupnih administrativne stroškov za 12 odstotkov oziroma za dobrih 84 milijonov evrov. Največje znižanje stroškov je predvideno na področju davčne uprave, kjer so del razbremenitve dosegli že z uvedbo elektronske predložitve letnih davčnih napovedi.

Največjo razbremenitev bi morali doseči s spremembo uredbe o davku na dohodek, s katero odpravljajo obvezno vodenje evidenc in poročanje plačanih prejemkov iz zaposlitve, prispevkov in davkov. Ukinjajo tudi obvezno vodenje evidence o izplačanem dohodku, v katero delodajalci vnašajo podatke za izračun in plačilo davka na dohodek.

Razbremenitve se nanašajo tudi na področje zasebne zaščite, z ukinjanjem obveznega arhiviranja in shranjevanja različnih dokumentov v papirni obliki in omogočanje uporabe digitalnih medijev. Ukinjajo opravljanje izpitov za turistične vodnike in opravljanje različnih turističnih storitev.

O ostalih administrativnih razbremenitvah pišejo na tportalu.

V Ukrajini in Severni Makedoniji danes predsedniške volitve
58 min
V Ukrajini danes poteka drugi krog predsedniških volitev, v katerem se za najvišji položaj v državi merita sedanji predsednik Petro Porošenko in komik Volodimir Zelenski. Javnomnenjske raziskave
Več ▼

V Ukrajini danes poteka drugi krog predsedniških volitev, v katerem se za najvišji položaj v državi merita sedanji predsednik Petro Porošenko in komik Volodimir Zelenski. Javnomnenjske raziskave napovedujejo gladko zmago novincu v politiki Zelenskemu. Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bo za 41-letnega Zelenskega glasovalo 72 odstotkov Ukrajincev, za 53-letnega Porošenka pa 25 odstotkov.

Predsedniške volitve potekajo tudi v Severni Makedoniji. Prve volitve po spremembi imena države potekajo mirno. Od 1,8 milijona volivcev se je prvega kroga predsedniških volitev do 10. ure sicer udeležilo le 6,2 odstotka volilnih upravičencev, je sporočila makedonska volilna komisija, STA.

Lukčeva domačija: kraj, kjer je tehnologija odveč
1 ura
Predstavljamo vam zanimivo podjetniško zgodbo s Kočevskega, s Financami namreč 24. aprila prihajamo v Kočevje, kjer pripravljamo že tretji letošnji regijski forum
Na članek...

Nedaleč od Kočevja, na robu kočevskega pragozda, stoji Lukčeva domačija, prva slovenska igrificirana domačija, ki se ponaša tudi z ekološko oznako. Lastnika Andreja in Albin Likar ohranjata staro kočevsko tradicijo, vse pa se vrti okoli iger brez tehnologije in domačih izdelkov. Ti privabljajo predvsem družine z otroki in vnaprej napovedane skupine, občasno pa se pri njih oglasijo tudi poslovneži.

Prva igrificirana domačija v Sloveniji

Lastnika Lukčeve domačije, Andreja in Albin Likar, sta se zaradi nepredvidljivih razmer na trgu dela odločila za svojo poslovno pot. Po petnjastletnem delovanju v tekstilstvu, ki se sicer ni posrečil, sta se preusmerila v turizem. Splet okoliščin pa ju je pripeljal do družinske zapuščine, hiše na hribu s pogledom na kostelski grad in sadovnjake v okolici. Nekaj sadovnjakov imata še v Kočevju in Beli krajini.

Najprej sta gostom ponudila prenočišča – ta danes zasedajo samo vnaprej napovedane skupine. Pozneje pa sta v ponudbo dodala še vrsto posodobljenih kočevskih iger, ki so se jih včasih igrali tudi pastirji in kmečki otroci. Med njimi so najbolj znane igre gumbe bližat, polenca metat in stara krošnjarska igra fiks niks. »Želiva, da tako otroci kot starši na domačiji odmislijo tehnologijo, službo in vzpostavijo medsebojni odnos, ko se družine z igrami spet povežejo,« pravi Albin.

Lani jima je največ prihodkov prinesel jabolčni sok

»Prihodki so odvisni od sezone, lani sva največ zaslužila z jabolčnim sokom,« pravita Likarjeva.

Na domačiji in v okolici obdelujeta okoli šest hektarjev sadovnjakov, na leto morata obdelati okoli 500 jablan, razlaga Albin. Sok pa stiskata kar na mobilni stiskalnici, ki jo postavita na vrtu. Na domačiji sicer stiskajo sok tudi za druge. Tako lahko mobilno stiskalnico prestavljata tudi v bližnje kraje.

»Lansko jesen smo stisnili toliko soka, da smo nehali šteti pri 60 tisoč litrih,« pravita. Prodajajo pa ga v šole, vrtce, Albin pa je tudi soustanovitelj zadruge Zakladi Kočevske, tako da svoje pridelke prodajata tudi tam.

Svojim gostom lahko tako poleg jedi iz hišnega menija, sušenih jabolčnih rezin, raznovrstnih marmelad, medeno-sadnih rezin ponudita tudi domači sok.

Kako se zamesi kruh in zadene tarča?

V prav posebni kategoriji aktivnosti na domačiji ponujata tudi delavnico peke kruha z lutkovno predstavo in malo šolo športnega lokostrelstva. Delavnica peke kruha je plod Andrejine domišljije, saj je pred leti izdala knjigo »Zamesimo se ali kdo je najbolj pomemben pri peki kruha.« Na osnovi knjige je nato nastala delavnica, s katero se otroci s pomočjo lutk najprej seznanijo z vsebino knjige, potem pa skupaj zamesijo testo in oblikujejo zanimive krušne izdelke.»Vsaka sestavina ima svoj karakter, moka je ponavadi glavna, kvas pa je tudi pomemben del, brez njega bi bil kruh navadna palačinka,« pravi Andreja in dodaja, da je delavnica otrokom izredno zanimiva.

Kot pravi Albin, ki ima licenco za športno streljanje z lokom, je veliko zanimanja tudi za malo šolo lokostrelstva. Tečajnikom predstavi tarčno in poljsko lokostrelstvo, kamor sodi tudi gozdni lokolov na makete živali.

Spogledujeta se s sobami pobega

Andrejo in Albina so pritegnile tudi sobe pobega (»escape rooms«), to je vrsta igre, kjer skupina ljudi v zaprtem prostoru rešuje uganke in poskuša v določenem času priti iz sobe. Zdaj imata načrt, da bosta v ponudbo tradicionalnih iger dodala še sobe pobega z lokalno zgodbo. »Veliko vsebin imamo na kmetiji že pripravljenih, moramo jih samo še pravilno zapakirati,« ugotavlja Andreja. Igrifikacija ni samo igranje, ampak pomeni vživeti se v igro. Na domačiji imajo že zelo veliko rekvizitov, igrajo pa se na travniku, dvorišču, igrišču za odbojko kot tudi gozdu.

Lukčeva domačija: kraj, kjer je tehnologija odveč
Foto: Tina Petrovčič
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
3 ure
1. Anže Kopitar se je iz mercedesovega kupeja CLS presedel v luksuzni terenec GLE2. TOP razpisi tega tedna: podjetniški sklad, Interreg Central Europe, občine3. Madžarska OTP opustila upanje na
Več ▼

1. Anže Kopitar se je iz mercedesovega kupeja CLS presedel v luksuzni terenec GLE

2. TOP razpisi tega tedna: podjetniški sklad, Interreg Central Europe, občine

3. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

4. TOP razpisi tega tedna: RRA Koroška, občine

5. Kočevar, ki bi z lesenimi supi opremil slovenska jezera

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Cene nemškega piva so se povečale za 3,5 odstotka
4 ure
Cene piva in pijač, ki vsebujejo pivo, so se v Nemčiji v povprečju lani povečale za 3,5 odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin je bila lani 1,9-odstotna, piše DW, ki povzema nemški
Več ▼

Cene piva in pijač, ki vsebujejo pivo, so se v Nemčiji v povprečju lani povečale za 3,5 odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin je bila lani 1,9-odstotna, piše DW, ki povzema nemški statistični urad. Najbolj so bili na udaru lagerji, temna piva in pilsnerji, saj so se cene za omenjene vrste piva povišale za 3,8 odstotka. Najmanjšo rast cen so prizadele podražitve pšeničnih piv, ta je bila 1,8-odstotna.

Kljub temu pa nemške pivovarne niso pokazale nobenega znaka upočasnitve proizvodnje. Pivovarji po vsej državi so zvarili okoli 8,7 milijarde litrov piva, kar je za 2,2 odstotka več kot leta 2017 oziroma 184 milijonov litrov piva. Izvoz se je v primerjavi z letom 2017 povečal le za 0,1 odstotka, ta je znašal 1,2 milijarde evrov. Največ piva so izvozili v Italijo, Kitajsko in Nizozemsko. Statistiki pa menijo, da ima povečanje proizvodnje veliko opraviti z dolgim in toplim poletjem ter svetovnemu prvenstvu v nogometu v Rusiji.

Teslo bodo zapustili štirje direktorji 3
6 ur
Ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla, bodo zapustili štirje direktorji, s čimer se bo odbor zmanjšal iz enajst na sedem direktorjev, poroča CNN. Iz Tesle so sporočili, da
Več ▼

Ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla, bodo zapustili štirje direktorji, s čimer se bo odbor zmanjšal iz enajst na sedem direktorjev, poroča CNN. Iz Tesle so sporočili, da želijo "racionalizirati" nadzor podjetja, saj se je odbor v zadnjih petih povečal za štiri člane. Upravni odbor pa ni deloval dovolj drzno in učinkovito, so še sporočili. Prav tako pa naj bi med direktorji prišlo do podvajanja določenih izkušenj in strokovnega znanja. Člani v odhajanju so Linda Johnson Rice, Brad Buss, Antonio Gracias in Steve Jurvetson, zadnji trije so bili v podjetju več kot devet let.

Ministrstvo ponovno išče interesente za interventni odvoz odpadne embalaže
6 ur
Ministrstvo za okolje in prostor je v začetku tedna objavilo nov javni razpis za prevzem in obdelavo odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč. Gre za odvoz na območjih, kjer v prvem javnem naročilu ni bilo zanimanja ponudnikov, ministrstvo pa je tokrat naročilo razbilo v manjše dele.
Na članek...

Lani poleti so komunalna podjetja po državi glasno opozarjala na problematiko nakopičene odpadne embalaže, ki je niso želele prevzeti pooblaščene družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Komunale same niso imele prostora za skladiščenje tolikšnih količin, zato je grozila okoljska in zdravstvena katastrofa. Podobno so se več let ponekod kopičile odpadne nagrobne sveče.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob nastopu vlade premierja Marjana Šarca prisluhnilo komunalnim podjetjem in privolilo v interventni odvoz embalaže in sveč. Interventni zakon je bil sprejet 28. decembra, javni razpis pa je bil objavljen januarja. Po večkratnem spreminjanju in podaljšanju roka je konec marca ministrstvo odločilo, da ne odda javnega naročila v treh od skupno petih opredeljenih sklopov javnega naročila, ker ni prejelo nobene ponudbe.

Kot je v odgovoru na poslansko vprašanje ta teden v državnem zboru povedal okoljski minister Simon Zajc, so se na ministrstvu odločili sklope razdeliti na manjše količine: "Menimo namreč, da je bil problem v tem, da so bile količine prevelike."

Že v ponedeljek je bilo tako objavljeno novo javno naročilo, za katerega se rok za oddajo ponudb izteče 17. maja. Ta odvoz odpadnih sveč razbija na območje A in območje B - prvo obsega 80 občin v pomurski, podravski in koroški statistični regiji, drugo pa 61 občin savinjske, zasavske, posavske regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija.

Prevzem in obdelavo komunalne odpadne embalaže iz območja C, ki sicer obsega 71 občin, pa je ministrstvo tokrat razdelilo v štiri sklope. Prvi del se nanaša na odvoz iz obalno-kraške, primorsko-notranjske in dela osrednjeslovenske statistične regije, drugi na odvoz iz gorenjske in goriške statistične regije, tretji na del osrednjeslovenske in primorsko-notranjske statistične regije in četrti na odvoz zgolj iz dela osrednjeslovenske regije.

Zajc je v DZ napovedal, da bodo, če bo vse po sreči, postopke v teh delih z izbiro izvajalca zaključili junija. Glede delov, za katere je bil interes izražen že v prvem javnem naročilu, pa naj bi ocenjevanje prispelih ponudb zaključili v tem tednu, v začetku prihodnjega tedna pa naj bi objavili odločitev o oddaji naročila.

Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc sicer dvomi, da bo država z razbitjem razpisa na manjše dele kaj bolj uspešna. "Glede na to, da je glavnina predelovalnih obratov za odpadno embalažo v vzhodnem delu Slovenije, je težko pričakovati, da se bo kaj bistveno spremenilo s ponovljenim razpisom. Ta se namreč nanaša na regije zahodne Slovenije," je spomnil.

"Morda bo ministrstvo uspelo pridobiti ustrezne ponudbe za osrednjeslovensko in morda še primorsko regijo, zelo pa dvomim, da bo tolminski in goriški del zanimiv za predelovalce," je povedal Zupanc. Zakon o interventnih ukrepih je namreč omejil ceno za odstranjevanje teh odpadkov na 120 evrov plus DDV, cena pa vključuje tako logistične stroške kot stroške obdelave. "Seveda je zahodna Slovenija logistična mnogo bolj zahtevna in stroškovno potratna glede odvoza te embalaže kot vzhodna Slovenija, kjer so obrati locirani," je spomnil.

Ministrstvo je problem nakopičene odpadne embalaže lani reševalo tudi s sprejemom nove uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je komunalam omogočila, da same sklenejo pogodbe za odvoz z izvajalci. "Na podlagi te uredbe naj bi bilo odpeljano skupno 10.800 ton embalaže. Za ta namen smo sklenili tripartitne pogodbe med nami, komunalami in izvajalci za 1,15 milijona evrov," je povedal Zajc.

V četrtek pa je vlada sprejela tudi novo uredbo o odpadnih nagrobnih svečah. Ta prenaša obveznost zagotavljanja predelave odpadnih sveč z zbiralcev na proizvajalce oz. prodajalce in uvaja finančno jamstvo, ki bo državo varovalo v primerih, ko proizvajalci svoje dolžnosti ne bodo opravljali.

"Ta uredba je nadomestila staro, ki je bila izredno nedorečena," je pojasnil Zupanc. Nova uredba, ki med drugim natančneje opredeljuje obveznosti proizvajalcev, je po njegovi oceni korak v pravo smer. "Jo pa dojemamo kot začasno uredbo. Ministrstvo namreč pripravlja zakonodajo o razširjeni odgovornosti proizvajalcev, ki se ji bodo podredili predpisi za tokove različnih vrst odpadkov. Takrat predvidevamo, da bo tudi tukaj prišlo do spremembe," je še povedal prvi mož zbornice.

Ministrstvo ponovno išče interesente za interventni odvoz odpadne embalaže
Foto: Borut Hocevar
Počivalšek bo na Kitajskem obiskal tudi sedež Hisensa 5
6 ur
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek z delegacijo v torek potuje na Kitajsko, kjer bo krepil gospodarske odnose in vlogo Slovenije v okviru pobude En pas, ena pot.Minister Počivalšek, ki bo na
Več ▼

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek z delegacijo v torek potuje na Kitajsko, kjer bo krepil gospodarske odnose in vlogo Slovenije v okviru pobude En pas, ena pot.

Minister Počivalšek, ki bo na Kitajskem do sobote, med drugim pa bo obiskal tudi sedež podjetja Hisense, ki je lani postalo 100-odstotni lastnik Gorenja. Srečal se bo tudi s predstavniki lokalnih oblasti province Liaoning Shenyang, kjer podjetje TPV želi zagnati proizvodnjo strukturnih sklopov podvozja za evropskega premijskega proizvajalca vozil.

Dogodka se bodo od slovenskih predstavnikov udeležila tudi generalna direktorica direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo Alenka Suhadolnik in državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler, STA.

TOP razpisi tega tedna: RRA Koroška, občine
7 ur
Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije
Na članek...

1. RRA Koroška

Garancije za bančna posojila

2. Mestna občina Velenje

Spodbude za malo gospodarstvo

3. Občina Škocjan

Spodbude za malo gospodarstvo

4. Občina Ajdovščina

Subvencioniranje obrestne mere stanovanjskih posojil

5. Občina Kobarid

Spodbude za kmetijstvo

TOP razpisi tega tedna: RRA Koroška, občine
Foto: Shutterstock
Najbolj brani članki danes
19 ur
1. Finančna pralnica Zahoda2. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče3. Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z visokim
Več ▼

1. Finančna pralnica Zahoda

2. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

3. Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z visokim donosom

4. Salonit Anhovo se širi v Trst. Finančni učinek? Okoli sedem milijonov dodatnih prihodkov

5. (Naj skladi 2019) Kam z denarjem? Izberite pravega konja!

6. Širitev pravice do plenic bo manjša, kot je ZZZS nameraval sprva

7. Spoznajte tridesetletnico, ki je portretirala črno luknjo

8. Kdo je slovenski Arthur Andersen, koliko revizorjev je ostalo brez licence, kakšne so kazni iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov?

9. Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo

10. Anže Kopitar se je iz mercedesovega kupeja CLS presedel v luksuzni terenec GLE

V Zagreb gre Vojislav Šuc 9
20 ur
Slovenija je dobila novega slovenskega veleposlanika na Hrvaškem, to je Vojislav Šuc, poroča 24.ur. Sprva je pred Šucem za favorita veljal Marko Makovec, ki pa si je z nediplomatskimi potezami
Več ▼

Slovenija je dobila novega slovenskega veleposlanika na Hrvaškem, to je Vojislav Šuc, poroča 24.ur. Sprva je pred Šucem za favorita veljal Marko Makovec, ki pa si je z nediplomatskimi potezami zaprl vrata v Zagreb.

Vojislav Šuc je dolgoletni karierni diplomat, pred kratkim pa se mu je iztekel mandat vodje slovenskega stalnega predstavništva pri uradu ZDA ter drugih organizacijah v Ženevi. Šuc pa je bil tudi veleposlanik na Švedskem in generalni konzul v New Yorku.

Občina Lenart zahteva ustavitev delovanja podjetja Salomon 2
21 ur
Občina Lenart od pristojnih služb zahteva ustavitev delovanja sortirnice odpadkov podjetja Salomon v Lenartu, kjer je v zadnjih dneh prišlo do dveh požarov. Vzrok tako prvega kot drugega požara
Več ▼

Občina Lenart od pristojnih služb zahteva ustavitev delovanja sortirnice odpadkov podjetja Salomon v Lenartu, kjer je v zadnjih dneh prišlo do dveh požarov. Vzrok tako prvega kot drugega požara še ni znan. Ugotavljajo namreč, da je dejavnost podjetja škodljiva do lokalnega okolja in prebivalcev. O problematiki bodo sicer predvidoma v četrtek razpravljali tudi občinski svetniki, STA.

Anže Kopitar se je iz mercedesovega kupeja CLS presedel v luksuzni terenec GLE 16
22 ur
Najuspešnejši slovenski hokejist Anže Kopitar je na obisku v Sloveniji prejel novega jeklenega konjička. Odslej se bo v domačih krajih vozil z luksuznim terencem mercedes-benz GLE.
Na članek...

Anže Kopitar je najuspešnejši slovenski hokejist, do leta 2024 ima podpisano pogodbo z ekipo Los Angeles Kings. Poleg tega je prvi slovenski hokejski igralec, ki je zaigral v severnoameriški profesionalni hokejski ligi NHL in z ekipo osvojil Stanleyjev pokal.

S svojimi uspehi je pritegnil tudi ljubljanski Autocommerce, distributer znamke Mercedes-Benz, in že pred leti postal voznik mercedesa ter ambasador znamke. Na nedavnem obisku v Sloveniji je napočil čas za menjavo. Štirivratni kupe CLS je Kopitar sprva zamenjal za kupejevski luksuzni terenec GLE coupe, a le začasno dokler ne prispe zanj naročeni mercedes-benz GLE.

Mercedes-Benz GLE je tudi kandidat za luksuzni avto leta 2019, podkategorija izbora Poslovni avto leta (PAL). Za naslov se bori z BMW X5 in volkswagnom touaregom.

Kopitar bo v času bivanja v Sloveniji sodeloval na vseh večjih dogodkih Autocommerca.

Anže Kopitar se je iz mercedesovega kupeja CLS presedel v luksuzni terenec GLE
Foto: Žiga Intihar
Kočevar, ki bi z lesenimi supi opremil slovenska jezera 4
22 ur
Predstavljamo vam eno izmed zanimivih kočevskih podjetniških zgodb. S Financami namreč prihajamo 24. aprila v Kočevje, kjer pripravljamo že tretji letošnji regijski forum.
Na članek...

Ribničan Andrej Vlahov v Kočevju izdeluje lesena plovila, za zdaj še ljubiteljsko, čez čas pa ima vizijo, da bi posel postal večji. Leseni sup je na kočevskem Rudniškem jezeru že ikona, takšna, kot je na Bledu pletna.

Ni prvi izdelan lesen sup v Sloveniji, ima pa drugo posebnost

Idejni vodja izdelave lesenih plovil Andrej Vlahov ni prvi Slovenec, ki izdeluje lesene supe. Po izobrazbi ni mizar, temveč elektrotehnik. Izdelovalcev se je od prihoda supov v Slovenijo pa do danes namnožilo že kar nekaj. Je pa Vlahov s svojo ekipo prvi, ki izdeluje lesene supe s posebej unikatnimi intarzijami. »Noben sup nima dveh enakih živalskih podob, držimo se načela, da ima vsak sup svojo unikatno živalsko podobo oziroma intarzijo.« Upodobljene živali so značilne slovenske živalske vrste. To so kočevski medved, belorepi orel, sova …

Pred prvim lesenim supom je Vlahov najprej izdelal lesen kanu, in sicer iz masivnega lesa, iz macesna. »Kanu sem izdeloval ročno, za izdelavo sem potreboval od 250 do 300 ur.«

Tudi kanu se tako kot supi uporabljajo na kočevskem jezeru. Leseni sup je na kočevskem jezeru že postala ikona, kot je na Bledu pletna.

Za sup tudi dva tisoč evrov

Vlahov z ekipo izdeluje lesena plovila v Podjetniškem inkubatorju Kočevje, kjer najema delavnico. Načeloma je lesen sup narejen v 50 urah, v celoti pa skupaj z intarzijo v 75 do 100 urah, pove. Unikatne intarzije izdeluje umetnica Ladjana Zavodnik, za izdelavo in načrt porabi več kot 20 ur.

»Strošek supa, brez časa, je okoli 600 evrov, z delom pa je sup skupaj z veslom vreden okoli dva tisoč evrov. Delamo jih izključno za oddajo,« še doda, saj trenutno delajo prek društva. Poleg tega pa niti še nimajo redne proizvodnje. Ekipa z Vlahovom na čelu išče nove poti, kako povečati poslovanje. »Za zdaj so v ekipi štirje, dva pa izdelujeta samo lesena plovila in druge manjše lesene izdelke.« Z javnim zavodom Kočevsko pa so naredili tudi igrala za otroke oziroma grad Fridrihstein.

S supi bi želeli opremiti slovenska jezera

»Ta trenutek nam ne gre odlično, glede na razmere nam gre dobro, imamo pa vizijo, prihodnost,« pove Vlahov. Med vizijami je tudi večja proizvodnja lesenih plovil, hkrati bi z njimi želeli opremiti več slovenskih jezer, pove Vlahov.

Od začetka je bilo veliko načrtovanja. »O sami izvedbi smo se pogovarjali vsaj leto dni,« pojasnjuje Vlahov in doda, da so z ekipo vzeli pod drobnogled obliko lesenega supa, ki ga v Avstraliji uporabljajo kot prevozno sredstvo. Leseni sup se seveda uporablja samo za mirne vode, nikakor ni primeren za denimo Kolpo, pojasnjuje Vlahov.

Kočevar, ki bi z lesenimi supi opremil slovenska jezera
Foto: Tina Petrovčič
Nekaj predvelikonočnih zanimivosti 1
23 ur
Surs je pred veliko nočjo vzel pod drobnogled podatke o količini, uvozu in izvozu, porabi in cenah nekaterih pridelkov in izdelkov, povezanih s prihajajočim praznikom.Več jajc izvozimo, kot
Več ▼

Surs je pred veliko nočjo vzel pod drobnogled podatke o količini, uvozu in izvozu, porabi in cenah nekaterih pridelkov in izdelkov, povezanih s prihajajočim praznikom.

Več jajc izvozimo, kot uvozimo

Vsako leto izvozimo več jajc, kot jih uvozimo. Lani smo jih izvozili za 4,4 milijona evrov, uvozili pa za 1,7 milijona evrov. Največ jih izvozimo na Hrvaško, uvozimo pa iz Litve in to spomladi. Stopnja samooskrbe z jajci je tako 90-odstotna. Slovenske kokoši znesejo v povprečju na dan 1,1 milijona jajc. Rejci kokoši nesnic pa so v lanskem letu vzredili 1,9 milijona kokošk. V letu 2017 je Slovenec v povprečju porabil 192 jajc na leto.

Koliko stanejo sestavine za potico

Podatki kažejo, da je za pripravo potice potrebno odšteti okoli 30 evrov. Cene sestavin so sledeče: kokošja jajca (10 kosov) stanejo 1,67 evrov, kilogram belega sladkorja 0,83 evra, liter svežega mleka 0,74 evra, bela pšenična moka 0,66 evra, kilogram rozin 4,15 evrov, kilogram masla 8,11 evrov in kilogram orehovih jedrc 13,71 evrov.

Šunka

V letu 2017 je Slovenec v povprečju porabil 37,6 kilogramov svinjine, 38 odstotkov smo jo pridelali v Sloveniji. Lani smo uvozili desetkrat več svinjine, kot pa izvozili. Največ jo izvozimo na Hrvaško, za 3,6 milijarde evrov svinjine. Uvozili pa smo jo največ iz Avstrije, za 33,4 milijarde evrov svinjine.

Nekaj predvelikonočnih zanimivosti
Foto: Shutterstock
Franc Jager bi gradil hotel na Pagu 6
20.04.2019 14:59
Ta teden so iz družbe Jagros, ki upravlja trgovine Jager in je v lasti Franca Jagra, njegove prve žene Marije Jager in treh sinov, sporočili, da se zakonca Jager dokončno umikata iz vodenja
Več ▼

Ta teden so iz družbe Jagros, ki upravlja trgovine Jager in je v lasti Franca Jagra, njegove prve žene Marije Jager in treh sinov, sporočili, da se zakonca Jager dokončno umikata iz vodenja družinske trgovinske verige. Vodenje družinskega podjetja prevzema mlajša generacija.

Franc pa je že napovedal, da ne bo miroval. Zdaj se bo posvetil gradnji in nepremičninam. Več o tem v članku Trgovec Jager vstopil na ljubljanski nepremičninski trg. Ustanovitelj družbe Franc pa je za Delo povedal, da ima na hrvaškem otoku Pag v lasti pet hektarov veliko zemljišče ob morju, kjer je predviden hotel s 120 sobami in 30 apartmaji. Hotel bi verjetno dali upravljati, pojasnjuje. Kdaj se bo gradnja začela, je negotovo, saj hrvaški uradniki še sprejemajo prostorske načrte. »Za moje življenje imam dela dovolj,« je dodal.

Franc Jager bi gradil hotel na Pagu
Foto: Jernej Lasič
Širitev pravice do plenic bo manjša, kot je ZZZS nameraval sprva 20
20.04.2019 13:56
Tako zdravniki kot pacienti bi morali razumeti, da javna zdravstvena blagajna, ki jo napolnijo zavarovanci in delodajalci z obveznimi prispevki, ni vreča brez dna
Na članek...

Na ZZZS bodo kljub nasprotovanju dela zdravnikov predlagali povečanje pravice inkontinentnih zavarovancev do plenic, a za zdaj ne za vse, kot so nameravali sprva, ampak večinoma le za najtežje prizadete. To bo stalo dodatnih 6,5 milijona evrov oziroma 37 odstotkov več kot zdaj. Zanimalo nas je, kako je s to pravico v drugih državah in kdo največ služi s plenicami za inkontinentne pri nas.

Kot smo pisali, del zdravnikov meni, da bi morali biti – kar zadeva denar ZZZS – trenutno prioriteta družinski zdravniki, zato nasprotujejo širitvi pravice za inkontinentne paciente. Več o tem, da bi tako zdravniki kot pacienti morali razumeti, da javna zdravstvena blagajna ni vreča brez dna, v nadaljevanju.

Razkošen standard pri plenicah? Ne

Plenice in druge inkontinenčne pripomočke pacientom pri nas predpiše osebni zdravnik, pravica v breme obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa obsega največ 90 plenic na mesec oziroma tri na dan na osebo. ZZZS je, kot je znano, sprva predlagal povečanje za eno do dve plenici (torej od štiri do pet) na pacienta na dan in še nekaj drugih novosti, odvisno od kategorije. Ali je to razkošje? Kaj zavarovancem omogočajo druge države?

V Skandinaviji ni omejitev, v Nemčiji omejitev mesečnega stroška

Razvitejše skandinavske države naj ne bi imele posebnih omejitev niti glede količine niti glede mesečne vrednosti inkontinenčnih pripomočkov, torej tam velja, kar za pacienta določi zdravnik ali drug zdravstveni delavec, pojasnjujejo na ZZZS. V državah z urejeno dolgotrajno oskrbo oziroma zavarovanjem za ta namen rešujejo težave inkontinentnih tudi v okviru te oskrbe, in ne iz zdravstvenega zavarovanja, zato neposredne primerjave niso možne. Nekatere države pa imajo tako kot v Sloveniji količinske ali vrednostne omejitve.

Nemčija, na primer, pojasnjujejo na ZZZS, ne omejuje količine, to določi zdravnik ob predpisu. Tam bolniške blagajne priznajo zavarovani osebi strošek za te pripomočke v vrednosti od 18 do 38 evrov na mesec oziroma posamezne bolniške blagajne same odločajo, kolikšno vrednost na mesečni ravni priznajo.

Cenovni standard pri nas od 0,2 do 0,48 evra za plenico

V Sloveniji imamo, kot rečeno, količinsko omejitev, določeni pa so tudi cenovni standardi kot najvišja vrednost za en kos, ki se lahko prizna v breme zdravstvenega zavarovanja. Cenovne standarde določi upravni odbor ZZZS, in sicer tako za posameznike, ki živijo doma, kot za zavarovance v domovih starejših in v drugih socialnih zavodih.

Obstaja več vrst inkontinenčnih pripomočkov: za (hlačne) predloge znaša cenovni standard od 0,2 do 0,33 evra za kos, za plenice za odrasle od 0,33 do 0,48 evra ter za otroke 0,2 evra, za posteljne predloge pa od 0,2 do 0,28 evra za kos z DDV. Ali so te cene primerne ali pa bi bile lahko nižje, je težko oceniti. Če preračunamo, je torej zdaj pri nas za odraslega inkontinentnega pacienta mesečni strošek za 90 plenic v breme zdravstvenega zavarovanja večinoma od 30 do okoli 40 evrov, za otroka pa 18 evrov.

Največji so Simps'S, Sanolabor, Tosama, Lekarna Ljubljana

Pacient od zdravnika dobi naročilnico, nato pa ima pravico do proste izbire pogodbenega dobavitelja, pri katerem želi prejeti inkontinenčne pripomočke, ZZZS pa jih plača po omenjenih cenovnih standardih. Lani je pri nas inkontinenčne pripomočke po pogodbi z ZZZS izdajalo 175 specializiranih prodajaln in lekarn.

Kot pravijo na ZZZS, so jih največ po vrednosti izdali: Simps'S, Sanolabor, Tosama, Lekarna Ljubljana, Medikem, Abena Helpi, Gorenjske lekarne, Celjske lekarne, FJF Škrilec in Mariborske lekarne.

Ne deset, za zdaj 6,5 milijona evrov več

Na ZZZS so še razložili finančne posledice širitve te pravice za zavarovance. Če bi vsem inkontinentnim (okoli 80 tisoč oseb) odobrili en pripomoček več na dan (to so predloge, plenice in posteljne predloge), za določene skupine najtežjih oblik prizadetosti (20 tisoč oseb) pa za dva kosa več na dan, poleg tega bi del pacientov (okoli 10 tisoč), kjer posebej omenjajo tiste z demenco, namesto dveh plenic lahko izbral ene tako imenovane mobilne hlačke – te stanejo en evro za kos, bi se skupni stroški obveznega in dopolnilnega zavarovanja povišali za 9,4 milijona evrov na leto.

Ker pa morajo na ZZZS glede širitve za en pripomoček za vse osebe z inkontinenco »pridobiti še določena strokovna mnenja«, so se odločili, da predlagajo manjši obseg širitve. In sicer širitev samo za določene najtežje oblike prizadetosti za dve plenici več na dan ter širitev za mobilne hlačke. To bi pomenilo povišanje stroškov za 6,5 milijona evrov na leto, kar je 37 odstotkov več, kot gre za inkontinenčne pripomočke zdaj (17,4 milijona evrov na leto). Predlog mora potrditi skupščina ZZZS, soglasje pa daje minister za zdravje.

Na ZZZS sicer poudarjajo, da je za ustrezno oskrbo zavarovanih oseb pri inkontinenci treba zagotoviti dodatno število teh pripomočkov, to pa so predlagala tako društva pacientov kot tudi stroka.

Zdravniki o prioritetah pri denarju

Spomnimo, prejšnji teden je portal siol.net poročal, da so zdravniki v odboru za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici nasprotovali širitvi pravice do plenic za inkontinentne bolnike, češ da sami bolj potrebujejo denar ZZZS. Plenice glede na sedanje razmere v družinskem zdravstvu ne morejo biti prioriteta, je na januarskem sestanku, sodeč po zapisniku, ki so ga navedli na Siolu, dejal predstavnik odbora zdravniške zbornice in predlagal, da na ZZZS denar raje dajo za nove ekipe (in tudi višje plače) teh zdravnikov. Predlog nima strokovne podlage, je še dejal neimenovani zdravnik in dodal, da bi to lahko bilo povezano s koruptivnimi dejanji, česar pa ni konkretiziral. Več o tem in o odzivih smo pisali v članku Božidar Voljč o več plenicah za inkontinentne: Če je blagor bolnikov najvišji zakon, ne razumem nasprotovanja kolegov.

Dodajmo, da družinski zdravniki ne bodo nič na slabšem, tudi če zdravstvena blagajna poveča pravico za inkontinentne paciente. ZZZS ima namreč že zagotovljenih dodatnih 7,1 milijona evrov za širitev mreže ambulant, objavljen je razpis za 53 dodatnih ambulant družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev.

Kot je znano, družinski zdravniki poleg nižjega normativa (števila opredeljenih pacientov oziroma meje za odklanjanje novih) ter razbremenitve glede administrativnih opravil pričakujejo in zahtevajo tudi večje plačilo za zdajšnje ambulante, njihove zahteve pa naj bi stale po nekaterih navedbah 32 milijonov, po drugih pa 90 milijonov evrov letno več.

Javna blagajna ni vreča brez dna

Blagajna ZZZS se skoraj v celoti napolni z obveznimi prispevki za zdravstvo, ki jih plačujejo zaposleni, espeji, upokojenci in drugi zavarovanci ter delodajalci, zbrani denar pa je namenjen za zdravstvene storitve in programe, za zdravila, za bolniška nadomestila zavarovancev ...

Za primerjavo: lani je ZZZS iz obveznih zdravstvenih prispevkov zbral 2,76 milijarde evrov, kar je 95,5 odstotka vseh prihodkov, državni proračun je prispeval samo 55 milijonov evrov (brez investicij), in sicer za izobraževanje pripravnikov in specializantov ter za skrajševanje čakalnih dob.

Lani je šlo iz blagajne ZZZS za zdravstvene storitve – to vključuje tako plače in prispevke zaposlenih v zdravstvu kot tudi materialne stroške z amortizacijo – 1,98 milijarde evrov. Še 414 milijonov je šlo za zdravila in medicinske pripomočke, 348 milijonov pa za bolniška nadomestila.

Koliko kdo plača za zdravstvo

Lani je aktivni zavarovanec oziroma zaposlena oseba vsak mesec v povprečju plačal 219 evrov obveznih zdravstvenih prispevkov (od tega 114 delodajalec, 105 delojemalec); tisti z višjimi plačami seveda precej več in nasprotno. Samostojni podjetnik je lani povprečno plačal 146 evrov na mesec, Zpiz za upokojenca povprečno 60 evrov na mesec, kmet povprečno 50 evrov, brezposelna oseba (ki prejema denarno nadomestilo) povprečno 92 evrov na mesec, kažejo podatki ZZZS. Še okoli 32 evrov mesečne premije pa skoraj vsak zavarovanec (razen otrok) plača še eni od komercialnih zavarovalnic za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Širitev pravice do plenic bo manjša, kot je ZZZS nameraval sprva
Foto: Aleš Beno
Juncker: Merklova visoko kvalificirana za prevzem položaja na EU ravni 5
20.04.2019 13:40
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za nemško medijsko skupino Funke Mediengruppe menil, da bi lahko nemška kanclerka Angela Merkel po koncu svojega kanclerskega položaja prevzela
Več ▼

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za nemško medijsko skupino Funke Mediengruppe menil, da bi lahko nemška kanclerka Angela Merkel po koncu svojega kanclerskega položaja prevzela vlogo na evropski ravni. "Ne morem si predstavljati, da bi Angela Merkel utonila v pozabo. Ni samo oseba, vredna spoštovanja, ampak tudi prikupna celostna umetnina," je dejal Juncker v danes objavljenem pogovoru.

V zvezi s položajem Merklove na ravni EU je dodal, da bi bila zanj "visoko kvalificirana". V Nemčiji se sicer mandat sedanje vlade konča šele leta 2021. O odhodu Merklove v Bruselj se vedno znova pojavljajo različna ugibanja. Nemška kanclerka sama je sicer dala vedeti, da si ne želi več nobenih političnih položajev, STA.

Luka Koper do novih elektrificiranih dvigal
20.04.2019 12:57
V Luki Koper bodo v kratkem bogatejši za pet novih elektrificiranih kontejnerskih mostnih dvigal na kolesih. Nova serija dvigal je naprednejša in varčnejša, obenem pa prijaznejša do okolja in
Več ▼

V Luki Koper bodo v kratkem bogatejši za pet novih elektrificiranih kontejnerskih mostnih dvigal na kolesih. Nova serija dvigal je naprednejša in varčnejša, obenem pa prijaznejša do okolja in uporabnikov, poudarjajo v Luki Koper. Prvi dve dvigali - sestavne dele zanju so pripeljali iz petih različnih držav in jih nato sestavili v Kopru - sta v zaključni fazi uvedbe v delo, do konca meseca pa bosta že obratovali s polno močjo. Za njima v Koper prihajajo še tri dvigala, vsa pa bodo pripravljena za delo letos poleti, STA.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
20.04.2019 12:00
1. Finančna pralnica Zahoda2. Razpis za ugodna mikroposojila P7 spet objavljen, SPS ponuja svežih 12 milijonov evrov3. Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z
Več ▼

1. Finančna pralnica Zahoda

2. Razpis za ugodna mikroposojila P7 spet objavljen, SPS ponuja svežih 12 milijonov evrov

3. Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z visokim donosom

4. Mobilni bankir, ki v Slovenijo prinaša Apple Pay, na vročem stolu regulatorjev

5. Salonit Anhovo se širi v Trst. Finančni učinek? Okoli sedem milijonov dodatnih prihodkov

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Nemci imajo v rokah za 458 milijard evrov zlata 16
20.04.2019 11:37
V Nemčiji imajo fizične osebe v lasti 8918 ton redkih kovin, kar je 246 ton več kot leta 2016, je pokazala ta teden objavljena raziskava nemške banke Reisebank. Od tega okoli 4928 ton
Več ▼

V Nemčiji imajo fizične osebe v lasti 8918 ton redkih kovin, kar je 246 ton več kot leta 2016, je pokazala ta teden objavljena raziskava nemške banke Reisebank. Od tega okoli 4928 ton predstavljajo zlate palice in kovanci, ostalo pa nakit. Za to se odločajo zaradi nizkih obrestnih mer in prepričanja, da so delnice tvegana naložba. Nemci imajo tako skupaj z nemško centralno banko Bundesbank v rokah za 458 milijard evrov zlata oziroma 6,5 odstotka vseh svetovnih zlatih rezerv, STA.