Manager
Za stečajnega upravitelja MKT Print Kosa odredili pripor
09.03.2018 15:24
Preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča je za stečajnega upravitelja družbe MKT Print Tomaža Kosa, osumljenega zlorabe položaja ter dajanja in jemanja podkupnine, odredila pripor.
Več ▼

Preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča je za stečajnega upravitelja družbe MKT Print Tomaža Kosa, osumljenega zlorabe položaja ter dajanja in jemanja podkupnine, odredila pripor. Odločitev glede drugega osumljenega bo znana po zaključku njegovega zaslišanja, so za STA povedali na okrožnem sodišču.

Kosa in še enega osumljenca so kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pridržali v torek, ko so v Ljubljani in Celju izvedli več preiskav stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov. V njih so iskali dokaze o domnevno spornih nepremičninskih poslih v okviru stečajnega postopka nad družbo iz Ljubljane. Zlorabe položaja ter dajanja in jemanja podkupnine sicer skupaj sumijo šest oseb, so v sredo pojasnili na NPU.

Protipravna premoženjska korist, ki je nastala z zlorabo položaja, znaša najmanj 860.000 evrov. Oškodovana je bila stečajna masa dolžnika in upniki. Znesek zahtevane podkupnine, ki pa ni bila izplačana, ker udeleženci niso uspeli v celoti realizirati kriminalnega načrta, pa je bil milijon evrov. (STA)

Za stečajnega upravitelja MKT Print Kosa odredili pripor
Prva etapa prvega slovenskega Ironmana končana: poslovneži tekmovalci spoznavali Slovenijo
27 min
Približno 60 udeležencev prve slovenske triatlonske tekme pod licenco Ironman se je na današnjem poslovnem dogodku spoznavalo s Slovenijo tudi v drugačni luči, kot se bo v nedeljo. Udeleženci
Več ▼

Približno 60 udeležencev prve slovenske triatlonske tekme pod licenco Ironman se je na današnjem poslovnem dogodku spoznavalo s Slovenijo tudi v drugačni luči, kot se bo v nedeljo. Udeleženci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovaške, Saudske Arabije, Omana, Katarja, Bahrajna, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov so Slovenijo spoznali kot vinsko in kulinarično destinacijo, skozi oči poslovneža, Matjaža Grma iz Adrie Mobila, makroekonomsko okolje in prednosti geografske lege za biznis jim je predstavil direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl, ki se je pogovarjal tudi z ambasadorjem Ironman I Feel Slovenija 70.3 Dušanom Olajem, šefom Duola, ki se bo v nedeljo tudi pomeril v štafetnem delu tekme. Poslovni dogodek sta organizirala agencija Spirit in Akademija Finance.

Ironman 70.3 I feel Slovenia bo že v svoji prvi izvedbi tretja največja rekreacijska prireditev v državi, ob boku Ljubljanskega maratona in kolesarskega Maratona Franja. Okoli 1.800 tekmovalcev iz 48 držav in njihovi spremljevalci bo na Obalo prvič prineslo triatlonske milijone iz ene najprestižnejših globalnih športnih licenc. V nedeljo boste lahko navijali tudi za številne poslovneže, ministra z aktualne vlade, pa tudi za pet članov iz Časnika Finance.

POZOR, CESTE!

Prva etapa prvega slovenskega Ironmana končana: poslovneži tekmovalci spoznavali Slovenijo
Okoljsko ministrstvo je nevladnikom dodelilo 427 tisoč evrov 2
1 ura
Ministrstvo za okolje je prek javnega razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na področju ohranjanja narave, okolja in prostora, za leti 2018 in 2019 dodelilo skupaj 427 tisoč evrov. Sofinancirali bodo 12 projektov od 21 prijavljenih.
Na članek...

Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) so sporočili, katere projekte bodo sofinancirali:

● Še smo tu – domorodne vrste še nismo izrinjene (Herpetološko društvo-Societas herpetologica slovenica, Slovensko odonatološko društvo, Center za kartografijo favne in flore),

● Izhodišča za krajinsko politiko (Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp),

● Partnersko urejanje javnega prostora (Inštitut za politike prostora, Hiša! društvo za ljudi in prostore, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Kulturno društvo Prostorož),

● Zagovorniki okolja-Zelena svetovalnica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij),

● Konferenca trajnostne gradnje - trajnostna gradnja, obnova in upravljanje objektov, učinkovita raba energije (SZTG – Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija Ljubljana),

● Klima za podnebje - Ustvarjamo družbeno klimo za ambiciozne podnebne ukrepe (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj),

● Plastika naša vsakdanja (Ekologi brez meja),

● Ne več, ampak bolje (Okoljsko raziskovalni zavod),

● Spodbujamo hojo kot prometno prakso – Pešec (Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp),

● Vsi odtenki zelene (Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine)

● Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec (Društvo Planet Zemlja) in

● Naj te zapelje zelena mobilnost (CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj).

MOP je javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij z vsebinami trajnostnega razvoja na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter prostora, ki se bodo izvajali v letih 2018 in 2019 objavil v uradnem listu 9. marca letos.

Okoljsko ministrstvo je nevladnikom dodelilo 427 tisoč evrov
Salus: Nismo še prejeli odločbe AVK o prevzemu Sanolaborja
1 ura
Agencija za varstvo konkurence Salusu še ni izdala odločbe o skladnosti prevzema Sanolaborja s pravili konkurence, je danes družba Salus objavila na Seonetu. S tem so se odzvali na včerajšnjo
Več ▼

Agencija za varstvo konkurence Salusu še ni izdala odločbe o skladnosti prevzema Sanolaborja s pravili konkurence, je danes družba Salus objavila na Seonetu. S tem so se odzvali na včerajšnjo objavo, da naj bi AVK že odločila, da je prevzem skladen s pravili. Informacijo o tem je objavila STA, ki se je sklicevala na spletno stran agencije. Na spletni strani agencije danes nismo našli nobenega obvestila povezanega s Salusom ali Sanolaborjem (kar pa ne pomeni, da ga tudi včeraj ni bilo).

Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena
1 ura
Poravnavo je zdaj potrdil tudi nadzorni svet, po tem, ko se je z njo strinjala že uprava oziroma predsednik Rudolf Skobe. Podrobnosti v Telekomu ne razkrivajo. Po neuradnih - a zanesljivih informacijah - pa je poravnava takšna, kot smo jo edini objavili v Financah.
Na članek...

Telekom Slovenije je na Seonetu objavil sporočilo, da so se poravnali z družbo T-2. Šlo je na največjo tožbo, ki je grozila telekomunikacijskemu operaterju, zaradi zlorabe konkurence (vsaj) med leti 2005 in 2014. Telekom sporoča:

Neuradno: takšna je poravnava

    Poleg že omenjene tožbe T-2 zaradi Telekomovega omejevanja konkurence (AVK je dokazal, da jo je omejeval vsaj med letoma 2005 in 2014) naj bi hkrati poravnali tudi dolgove T-2 do Telekoma. T-2 je Telekomov dolžnik zaradi neplačanih računov gostovanja na Telekomovi infrastrukturi. Po domače, T-2 je najemal omrežje Telekoma za svoje storitve, a računov ni plačal.

    T-2 je v prisilni poravnavi, večino dolgov mora poplačati šele ob koncu prisilke, leta 2022. Navadni upniki naj bi bili poplačani 44-odstotno, so upniki izglasovali leta 2012. Na Telekomu pa menda ocenjujejo, da obstaja možnost, da kot nezavarovani upnik ne dobijo ničesar. Zato naj bi dolg T-2 "kompenzirali" pri poravnavi tožbe.

    Koliko naj bi znašalo neto plačilo Telekoma T-2?

    Neuradno okoli 30 milijonov evrov, kolikor je tudi približna višina rezervacije Telekoma za tožbo T-2. Skupaj ima Telekom, smo pisali, za verjetnost uspešnosti izplačil tožbenih zahtevkov oblikovanih za dobrih 34 milijonov evrov rezervacij.

    Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena
    Vanessa Grmek je nova članica uprave SDH - ni Dušan Zorko
    2 uri
    "Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 21. septembra 2018 sklenilo, da se za članico uprave Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH) imenuje Vanesso Grmek. S tem je zagotovljena stabilnost
    Več ▼

    "Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 21. septembra 2018 sklenilo, da se za članico uprave Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH) imenuje Vanesso Grmek. S tem je zagotovljena stabilnost poslovanja in nadaljnje nemoteno izvajanje vseh potrebnih odločitev uprave SDH.

    Predlog za sodno imenovanje članice uprave je podal predsednik NS SDH zaradi odhoda dr. Andreja Bertonclja za ministra za finance Vlade RS in ker bi bila s tem povzročena nesklepčnost uprave SDH. Možnost sodnega imenovanja začasnega člana uprave v nujnih primerih omogoča 256. člen ZGD-1. V vmesnem času je NS SDH že objavil mednarodni razpis za člana uprave SDH, ki se zaključi 24. septembra 2018, pri čemer bo nominacijska komisija NS SDH izvedla vse potrebne postopke za redno imenovanje članov uprave SDH.

    Mandat sodno imenovane članice uprave preneha, ko je namesto nje skladno s Statutom SDH in ZSDH-1 imenovan nov član/ica uprave SDH.

    Vanessa Grmek (1975), univerzitetna diplomirana pravnica Pravne fakultete Univerze v Mariboru z opravljenim pravosodnim izpitom in MBA študijem, ima vodstvene izkušnje tako iz gospodarstva kot tudi iz korporativnega upravljanja in prestrukturiranja kapitalskih naložb države.

    Pred imenovanjem za članico uprave Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH) je bila pomočnica uprave SDH zadolžena za področje upravljanja kapitalskih naložb RS in SDH.

    Od leta 2011 je zaposlena v institucijah upravljanja kapitalskih naložb države, večino časa na vodstvenih funkcijah: najprej kot direktorica pravne službe na AUKN, potem izvršna direktorica sektorja strateških naložb področja energetike ter vodja oddelka za prestrukturiranje kapitalskih naložb.

    Pred tem je delala v zasebnem sektorju na področju poslovnih storitev na področju gospodarskega in delovnega prava ter managementa in bila več let zaposlena v Drogi Kolinski, d. d., štiri leta tudi kot svetovalka predsednika uprave.

    Poleg tega ima izkušnje s področja nadzora gospodarskih družb (NS Pošte Slovenije) ter ima veljaven certifikat ZNS," sporoča SDH.

    Nekaj časa se je špekuliralo, da bi novi član uprave SDH lahko postal nekdanji prvi človek Pivovarne Laško Dušan Zorko. To se - vsaj za zdaj - ni zgodilo. Ali je mogoče na SDH - ki upravlja z državnim premoženjem - ob zamenjavi vlade pričakovati še kakšne bolj bistvene spremembe, pa je vprašanje za milijon dolarjev.

    Odvečna toplota iz nuklearke za ogrevanje Zagreba 8
    2 uri
    Prejeli smo: Z odvečno toplotno energijo iz jedrske elektrarne bi lahko ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot v sosednji prestolnici.
    Na članek...

    Slovenija ima s Hrvaško skupno proizvodnjo električne energije. Proizvodnjo si delita po pogodbi, ki je posledica skupne postavitve proizvodnega objekta. Pogovori o skladiščenju odpadkov sicer še niso uresničeni, vendar pismo ni namenjeno temu.

    Ob proizvodnji električne energije se ustvarja ogromna količina odpadne toplotne energije, ki se skoraj v celoti porabi za 'ogrevanje' Save. Postroj je treba za obratovanje ves čas hladiti.

    Na podlagi statističnih podatkov o številu stanovanj v Zagrebu, je toplotne energije dovolj, da bi lahko z odvečno toploto ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot v sosednji prestolnici. Če znamo skupaj narediti proizvodni objekt, bi bila ob današnjem tehnološkem znanju najmanjša težava zgraditi cevovod za transport toplotne energije od mesta njenega nastanka do prvega odjemnega mesta v Zagrebu. Po naši oceni bi to pomenilo izgradnjo cevovoda v dolžini približno 40 kilometrov.

    Takšen projekt bi pomenil za Zagreb približevanje k izpolnjevanju obveznosti do podnebnega sporazuma, saj bi zmanjšali porabo fosilnih energentov vsaj za polovico. K temu bi lahko dodali še komercialni učinek za proizvodni obrat v Krškem. V tem pismu ne želimo navajati številk, bomo pa to z veseljem storili, če bo dobili pozitiven odziv.

    In za konec še pripomba: obe državi, Hrvaška in Slovenija sta ratificirali Svetovni podnebni sporazuma in sta obvezani izvajati ukrepe po sporazumu, v katerem ni predvidenih državnih meja.

    Božo Dukić je sekretar Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije ZENS

    Odvečna toplota iz nuklearke za ogrevanje Zagreba
    Stanje v evrski in nemški industriji: po kislem avgustu je prišel otožni september
    3 ure

    Potem ko se je stanje v evrski industriji avgusta skisalo, so prve ocene, ki so jih objavili pri družbi IHS Markit, za september pokazale manjše nadaljnje poslabšanje. Da ne bo pomote – gospodarske aktivnosti v evrskem gospodarstvu so tudi v zadnjem mesecu letošnjega tretjega četrtletja naraščale, le da je bila rast tokrat spet skromnejša kot prej. Pri tem je bilo znova zaznati zdaj že večkrat opaženo razliko – da je bilo manj optimizma v predelovalnih podjetjih, medtem ko je tempo aktivnosti v storitvenih dejavnostih naraščal. Podoben kot na evrskem območju je bil tudi trend v Nemčiji.

    Evrsko območje: šibkejša rast izvoznih naročil pustila sled

    Prvič po juniju 2013 se je zgodilo, da izvozna naročila za podjetja na evrskem območju v povprečju niso ne zrasla ne upadla, in to so pri IHS Markit v svoji prvi analizi anketnih odgovorov evrskih podjetij navedli kot pomemben razlog za šibkejšo rast gospodarskih aktivnosti v septembru.

    Tudi sicer so bile razmere pri skupnih naročilih šibkejše kot prej: konkretno se je obseg vseh, tako domačih kot izvoznih novih naročil za evrska podjetja še vedno povečal, a je bila rast najmanjša po februarju 2015.

    Kot so pri IHS še razbrali v prvi analizi anketnih odgovorov okoli pet tisoč predelovalnih in storitvenih podjetij, se je septembra v povprečju stanje v evrskem gospodarstvu nekoliko skisalo predvsem na račun razmer v predelovalnih dejavnostih, saj je bila rast aktivnosti v storitvenih panogah tudi septembra večja kot prejšnji mesec.

    Če to pogledamo v številkah: vrednosti skupnega indeksa PMI, ki zajema tako predelovalna kot storitvena podjetja, se je z avgustovskih 54,5 točke v septembru spustila na 54,2 točke (spomnimo, da vsaka vrednost nad 50 točk še vedno pomeni rast aktivnosti). Upad je bil v celoti posledica zdrsa v vrednosti indeksa PMI za predelovalne dejavnosti, ki se je z avgustovskih 54,6 točke v septembru spustil na 53,3 točke, medtem ko je vrednost indeksa PMI za storitvene dejavnosti z avgustovskih 54,4 točke v septembru narasla na 54,7 točke.

    Nemčija: manj optimiza zaradi trgovinskih napetosti

    Podatki o aktivnostih v nemškem gospodarstvu v septembru kažejo, da je bilo stanje tudi tokrat boljše v storitvenih kot v predelovalnih panogah, čeprav so aktivnosti v obeh še vedno rasle, le da v predelovalnih dejavnostih z manjšo intenziteto kot prej. Kot razlog analitiki navajajo rastoče trgovinske napetosti, ker je Nemčija pač velika izvoznica.

    Septembra v primerjavi z avgustom so nemška podjetja v anketi poročala, da so zaznavala bolj zmerno rast gospodarskih aktivnosti, zmernejšo rast pri novih naročilih, obenem pa se je nekoliko ohladilo tudi zaposlovanje.

    Na področju naročil je bila septembra slika močno odvisna od tega, ali gledamo predelovalna ali pa storitvena podjetja. Skupna rast naročil se je, kot rečeno, nekoliko upočasnila, pri čemer je bilo to v celoti pripisati predvsem močni rasti naročil za storitvena podjetja, saj je bilo v predelovalnih podjetjih stanje slabše. Pri IHS Markit so na podlagi prve analize, ki so jo objavili po tem, ko so pregledali okoli 85 odstotkov prejetih odgovorov, navedli, da se je razpoloženje v predelovalnih podjetjih septembra močno poslabšalo in da tako slabo ni bilo že skoraj štiri leta ter da proizvajalci za zdaj predvidevajo, da se jim bo v prihodnjih 12 mesecih proizvodnja komaj kaj povečala.

    Če to pogledamo v številkah še pri Nemčiji: vrednosti skupnega indeksa PMI, ki zajema tako predelovalna kot storitvena podjetja, se je z avgustovskih 55,6 točke v septembru spustila na 55,3 točke. Tako kot na evrskem območju je bil tudi v Nemčiji upad v celoti posledica zdrsa v vrednosti indeksa PMI za predelovalne dejavnosti, ki se je z avgustovskih 54,6 točke v septembru znižala na 53,3 točke, medtem ko se je vrednost indeksa PMI za storitvene dejavnosti zvišala – z avgustovskih 55 točk na septembrskih 56,5 točke.

    Stanje v evrski in nemški industriji: po kislem avgustu je prišel otožni september
    Mesec: Podpisa sporazuma z vladnim peterčkom ne bo, pogovore pa bomo nadaljevali 17
    3 ure
    Do podpisa parafiranega sporazuma o sodelovanju Levice z vladnim peterčkom prihodnji teden ne bo prišlo, se bodo pa pogovori nadaljevali, je po današnjem srečanju s premierjem Marjanom Šarcem
    Več ▼

    Do podpisa parafiranega sporazuma o sodelovanju Levice z vladnim peterčkom prihodnji teden ne bo prišlo, se bodo pa pogovori nadaljevali, je po današnjem srečanju s premierjem Marjanom Šarcem povedal koordinator Levice Luka Mesec.

    Na današnjem srečanju v poslanski skupini Levica, ki ga je Šarec zapustil brez izjav, so se po Mesčevih besedah pogovarjali tudi o nezadovoljstvu Levice z izvajanjem sporazuma o sodelovanju ter o tem, "kako naprej, če nas sploh še želijo".

    Najbolj pa so se posvetili imenovanju Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade (KPV). Ta za Levico ostaja nesprejemljiv, Šarec pa je po Mesčevih besedah povedal, da od njegovega imenovanja ne odstopa.

    "Za podporo Šarcu za mandatarja smo se odločili zato, da na oblast ne bi prišla politika sovraštva in hujskaštva. Ta politika pa pri nas ni omejena zgolj na SDS, ampak jo utelešajo tudi ljudje kot je Črnčec," je povedal Mesec. Na vprašanje, ali je možno zgladiti nesporazume, pa je odgovoril, da je poteza s Črnčecem gotovo postavila pod vprašaj sodelovanje Levice z vladnim peterčkom. "Zato nadaljujemo pogovore, da bomo videli, ali je možno zaupanje vzpostaviti," je pojasnil. (STA)

    Mesec: Podpisa sporazuma z vladnim peterčkom ne bo, pogovore pa bomo nadaljevali
    (intervju) Kako bo obogatena resničnost spremenila vaše življenje 3
    3 ure
    Jean-Francois Chianetta je futurist in ustanovitelj podjetja Augment
    Na članek...

    Jean-Francois Chianetta je futurist in prepoznaven vodja v nastajajočem svetu obogatene resničnosti. V letu 2011 je ustanovil podjetje Augment z vizijo združevanja digitalnega in fizičnega sveta svet prek obogatene resničnosti. Od leta 2011 do danes je zgradil eno izmed vodilnih podjetij na področju obogatene resničnosti. Na 20. Poslovni konferenci Portorož bo govoril o povezovanju fizičnega sveta in e-trženja s pomočjo tehnologije.

    Kdaj in kako bo obogatena resničnost (augmented reality) vplivala na naše vsakdanjo življenje? Kje bo pustila največji vtis?

    Obogatena resničnost je na poti, da postane naslednji vmesnik med nami in virtualnim svetom. Tranzicija s starega vmesnika, namiznega računalnika, na novega (pametni mobilni telefon) je skoraj končana. Daje nam svobodo, da gremo kamorkoli in še vedno ostanemo povezani z vsem, kar potrebujemo. Naslednji korak bo, da umaknemo zaslon in vse informacije prestavimo v resnični svet ter tako s temi podatki komuniciramo kot z drugimi vsakodnevnimi predmeti.

    Odločilni trenutek za obogateno resničnost bo, ko bomo imeli pravo strojno opremo. Nekako tako kot so pametni mobilni telefoni zaživeli z napravami z iOSom in Androidom. Obogatena resničnost bo imela širok vpliv na naša življenja; vse, česar se bomo dotaknili, bo povezano z digitalnimi informacijami.

    Robotizacija, umetna inteligenca, vse to že spreminja trg dela, službe … Kakšen vpliv bi lahko imela obogatena resničnost?

    Obogatena resničnost naredi informacije tako vizualizirane in dostopne, da lahko vsak hitro obvlada določeno temo. Denimo v industriji lahko delavci z očali za obogateno resničnost neko komponento namestijo trikrat hitreje kot na podlagi pisnih navodil. Zdaj pa si predstavljate, kaj bi to pomenilo za vsa področja življenja.

    Kaj je obogatena prodaja (augmented commerce), povedano čim bolj poenostavljeno?

    Gre za sposobnost, da si izdelek pred nakupom ogledate v svojem domu, kot da bi že bil tam. Prinese nakupno izkušnjo neposredno k vam z dodano vrednostjo, da vidite, kako in kam izdelek sodi.

    Kako obogatena prodaja pomaga kupcu?

    Predstavljajte si, da želite kupiti ogledalo, ki bi ga montirali nad kavč. Danes potrebujete meter, da izmerite prostor, pregledati morate tisoče ogledal v trgovini in se zasuti s kupom tehničnih informacij, da najdete pravo velikost.

    Če to izkušnjo postavimo v obogateno resničnost, to deluje nekako tako: izberete vrsto izdelka, ki bi ga kupili, odprete kamero, jo usmerite proti prostoru, kamor bi postavili ogledalo, in narišete približno velikost, ki bi jo imeli. V sekundah lahko pregledate vsa ogledala, ki bi vam ustrezala, sprejmete informirano odločitev in takoj kupite izdelek. Izkušnja kupca se tako z nekaj ur skrajša na nekaj minut.

    S čim se ukvarjate v podjetju Augment in kakšni so vaši načrti za prihodnost?

    Danes se osredotočamo na vizualizacijo izdelkov, saj to prinaša takojšnjo vrednost, preostale komponente bomo dodali z napredkom tehnologije in zavedanja kupcev. Svet vidimo kot mesta, v katerih živimo, stvari, s katerimi ta mesta zapolnimo, in ljudi, ki med seboj sodelujejo. Dolgoročna vizija je, da so mesta, stvari in ljudje lahko resnični ali virtualni in združeni v vseh možnih kombinacijah.

    (intervju) Kako bo obogatena resničnost spremenila vaše življenje
    Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču 1
    4 ure
    Sedli smo za volan ikone, ki je sinonim za terenske zmogljivosti in prestiža, hkrati pa nima roka trajanja. Dame in gospodje, novi Mercedes-Benz razred G - tudi kot AMG!
    Na članek...

    Mercedesov Geländewagen ali krajše G danes spada med najboljše terence na svetu. Ne tiste pomehkužene, v športno opravo odete, ki se množijo kot gobe po dežju, ampak tiste prave - naj mi dame oprostijo - moške terence, ki nudijo edinstveno izkušnjo sožitja udobja, razkošja in najmodernejše tehnologije na eni ter prave vojaške robustnosti na drugi strani.

    Slednji je zvesta tudi šele druga generacija v skoraj 40 letih in pri kateri so šli snovalci v negovanju tradicije in prepoznavnosti celo tako daleč, da na željo mnogih strank nespremenjen ostaja tudi kovinski zvok ob zapiranju in zaklepanju vrat.

    »Naš cilj je bil narediti avto, ki ga od daleč prepoznate, narediti nekaj kar ob pogledu od daleč ni spremenjeno, ko pa se mu približate, pa je vse drugačno,« je ob prvič odstrti tančici na detroitskem avtosalonu v začetku leta dejal Robert Lešnik.

    Sprednje luči ostajajo okrogle, dnevne LED luči so v primerjavi s predhodnikom integrirane v žaromet, izbočena smernika pa se v primeru trka s pešcem ugrezneta v karoserijo.

    Že po nekaj metrih vožnje po sicer odličnem poligonu AMZS centra varne vožnje Vransko v novem G je bilo jasno, da bo vse skupaj bolj “za hec”.

    Klančine na tisoč in en način, kjer je sicer odlični športni terenec GLC pokazal nekaj omahovanja in spoštovanja, poltovornjaški X pa jih igraje zvozil s pomočjo reduktorja in zaporo sredinskega diferenciala, je G v povsem običajnem načinu premagal lahkotno, kot bi šlo za kak pločnik pred lokalom.

    Celo sneg ali blato bi ga zgolj ogreli, kdaj bi za dosego cilja dejansko morali zakleniti vse tri diferenciale pa ni vedel povedati niti izkušeni AMZS inštruktor.

    S kolegi po nekaj z levo roko premaganih izzivih na poligonu nismo dvomili, da ima kultni razred G svoje privržence tudi pri nas - ne glede na ceno.

    Avtomobil, ki se v notranjosti, udobju in po vodljivosti zlahka kosa s kraljevskim razredom S, namreč stane najmanj 149.500 evrov, kolikor je treba odšteti za G500 s štirilitrskim osemvaljnikom in 310 kilovati (422 konji) ter samodejnim 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Jasno je, da je spisek dodatne opreme obsežen, znesek pa na koncu brez težav preseže 200 tisočakov.

    Ker po razredu G radi posegajo tudi slavni, za katere je dovolj dobro le najboljše, so Mercedesovci svojega morda največjega zvezdnika znova zapeljali tudi v Affalterbach, kjer domuje AMG oddelek.

    Tam je eden izmed inženirjev ročno sestavil z dvema turbinama podprt 4,0-litrski osemvaljnik, ki v različici AMG G63 zmore moč 430 kilovatov (585 konjev), z mesta do 100 km/h pa pospeši v 4,5 sekunde. Srčni utrip zraste že ob golih številskih podatkih, ob ceni 216 tisoč evrov, ki je z vrsto dodatki pri preizkusnem zrasla na 273 tisočakov, pa lahko tudi pozabiš dihati.

    Skoraj 2,5-tonska pošast z 20-palčnimi platišči, v modni mat barvi, s konkretnimi in v rdečo obarvanimi zavornimi čeljustmi ter parom kromiranih “trobent” izpod zadnjih vrat - uau efekt je res velik - pa razumljivo poskrbi za nepozabno predstavo.

    Že v mirovanju na AMG G63 gledaš s strahospoštovanjem (imenitno se poda tako uspešnemu poslovnežu, kot bollywood zvezdniku), ko potipaš vrhunsko nappa usnje, si s pomočje elektrike nastaviš sedež in volan, daš kontakt in se po vklopu digitalne armaturne plošče ter ambientalne osvetlitve z vsemi čutili preseliš v razred S pa sledi ekstaza.

    Po pritisku na gumb za zagon se osemvaljnik ne oglasi, ampak zarohni, da lahko sproži potres, ob polnem plinu na cesti pa se zdi, da zanj ni meja niti nebo.

    Ne čudi, da je med letošnjim dogodkom Star Experience eden izmed povabljenih naročil dva G-ja, neki drugi potencialni kupec pa se je na testno vožnjo na Vransko pripeljal kar s helikopterjem. Glede na predstavo, ki jo zmore ponuditi novi G in karizmo, ki jo neguje že skoraj 40 let je skorajda jasno, da domov ni šel po zraku.

    Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču
    Ta konec tedna bo v ZDA dišalo po Sloveniji
    4 ure
    Moči pri promociji slovenske kulinarike sta združili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) s svojo blagovno znamko Gostilna Slovenije in Slovensko-ameriško gospodarsko združenje (SABA).
    Na članek...

    Namen združenja je predstavitev Slovenije kot gospodarske in investicijske destinacije ter pomoč slovenskim podjetjem pri vstopu na ameriški trg.

    Temelj projekta Gostilna Slovenija v ZDA je priprava slovenske hrane. »Kaj si ljudje bolj zapomnimo? Številke, kataloge, prezentacije ali dobro hrano in vino?,« pravi Jurček Žmauc, direktor Slovensko-ameriškega gospodarskega združenja.

    Projekt gostovanja slovenskih kuharjev in njihovih gostiln čez lužo

    Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS z blagovno znamko in znakom Gostilna Slovenija skrbi za promocijo vrhunske kakovosti na področju gostinstva v Sloveniji. Pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke »Gostilna Slovenija« pridobijo gostinci, ki izpolnjujejo stroge kriterije vezane na zunanjo in notranjo ureditev lokala, v ponudbi morajo prevladovati hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih pridelovalcev, ustrezna mora biti tudi glasbena kulisa, načini strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija, so sporočili iz OZS.

    V interes za tovrstne predstavitve v SABA niso nikoli dvomili, zato so skupaj s slovenskimi gostinci pod okriljem OZS za prvo gostovanje v ZDA pripravili dvotedenski program, ki vključuje predstavitve slovenske kulinarike v treh ameriških zveznih državah: Ohio, Illinois in Pennsylvanija. V sklopu gostovanja bo devet kuharskih dogodkov in nekaj promocijskih, tako pri slovenski skupnosti v ZDA kot v restavracijah, kjer se bodo s slovensko kulinariko in Slovenijo kot turistično gastronomsko destinacijo seznanili Američani.

    Za pripravo hrane po domačih receptih in primerno kakovost bo pomagala tudi slovenska skupnost v Clevelandu. »Izjemno iznajdljive slovenske kuharice točno vedo, kjer se dobijo sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo značilnih slovenskih jedi. Nekaj jih bo Gostilna Rajh, ki se bo predstavila kot prva, poslala po pošti, nekatere, denimo domače ocvirke, pa so naročili pri slovenskih mesarjih v Clevelandu,« pravi Žmauc.

    »Na OZS smo zelo ponosni na naše gostince, za katere menimo, da so med najboljšimi na svetu. Veseli nas tudi, da bodo Slovenijo in njene dobrote v prihodnjih dneh in mesecih promovirali tudi v ZDA, ki je za Slovenijo zelo pomemben trg,« pa ob tem dodaja Branko Meh, predsednik OZS.

     Ta konec tedna bo v ZDA dišalo po Sloveniji
    Cene industrijskih proizvodov avgusta višje
    5 ur
    Cene industrijskih proizvodov so se v avgustu 2018 v primerjavi z julijem 2018 zvišale za 0,2 odstotka, v primerjavi z avgustom 2017 pa za 2,5 odstotka, ugotavljajo na Statističnem uradu RS.Prav
    Več ▼

    Cene industrijskih proizvodov so se v avgustu 2018 v primerjavi z julijem 2018 zvišale za 0,2 odstotka, v primerjavi z avgustom 2017 pa za 2,5 odstotka, ugotavljajo na Statističnem uradu RS.

    Prav tako za 0,2 odstotka so se v primerjavi julijem zvišale cene proizvodov za prodajo na domačem trgu in cene proizvodov, prodanih na tujih trgih. Cene proizvodov so se glede na prejšnji mesec izraziteje (za 2,4 odstotka) zvišale v proizvodnji koksa in naftnih derivatov, za 1,1 odstotka pa v proizvodnji kovin ter v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov.

    Na letni ravni so se cene industrijskih proizvodov ponovno zvišale. Od avgusta 2017 do avgusta 2018 so se zvišale povprečno za 2,5 odstotka. Zvišale so se tudi cene proizvodov, prodanih na tujih trgih (za 2,8 odstotka), in cene proizvodov, prodanih na domačem trgu (za 2,3 odstotka).

    V avgustu 2018 so se glede na avgust 2017 najbolj zvišale cene v proizvodnji kovin in sicer za 8,3 odstotka ter v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 6,6 odstotka). Najbolj so se znižale cene v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 6,8 odstotka).

    TOP ČLANKI - Kaj danes berete
    5 ur
    1. Tasič: Metal bo poslovno leto najverjetneje končal pozitivno2. (grafi) Kako se gibanje plač v Sloveniji primerja z drugimi članicami EU3. V katerih slovenskih panogah so najvišje plače4.
    Več ▼

    1. Tasič: Metal bo poslovno leto najverjetneje končal pozitivno

    2. (grafi) Kako se gibanje plač v Sloveniji primerja z drugimi članicami EU

    3. V katerih slovenskih panogah so najvišje plače

    4. Neuradno: konstrukcija poravnave med Telekomom in T-2

    5. Konec nekega obdobja v kriptosvetu?

    d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

    Finance tudi v aplikacijah:

    - namizni računalniki,

    - iOS (iTunes),

    - Android (trgovina Google Play).

    Še niste naročnik? Preverite ponudbo

    Alte ni več – še skladi prodani Triglavu
    5 ur

    Družba Alta Skladi bo danes uradno prodana Triglavu Skladom – prodaja bo sicer uradna po tem, ko novi lastnik pridobi ustrezna dovoljenja regulatorjev, to pa utegne trajati nekaj mesecev.

    Spomnimo, da je v začetku tedna borznoposredniški del doslej največje borzno-finančne skupine pri nas Alto Invest kupila BKS Bank, ki mora tudi še počakati na dovoljenja. BKS še čaka tudi na dovoljenja za nakup Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala nova največja BPH pri nas.

    Skupna vrednost transakcije po naših neuradnih informacijah znaša okoli 30 milijonov evrov, to si bodo razdelili štirje lastniki skupine. V tej ima 54,12-odstotni delež družba Publikum Holding, katere lastnika sta Zvone Taljat in Dean Čendak, 30,4-odstotni delež ima družba Glen, v kateri je največji, četrtinski družbenik Bojan Papič (družbe se verjetno spomnite kot nekdanje menedžerske lastniške družbe pohištvenega trgovca Lesnina), 15,48-odstotni delež pa ima Gaznafta Investments, ki je v lasti Iva Pušnika.

    Kaj se spreminja za imetnike točk skladov?

    “S podpisom pogodbe se za okoli 50 tisoč vlagateljev, ki v vzajemnih skladih ALTA varčujejo za uresničitev svojih ciljev, nič ne spreminja,” pravijo v Alti. Vse vzajemne sklade bo zdaj pač upravljala družba Triglav Skladi.

    Dodajmo še, da je poslovna stavba, v kateri je zdaj bila Alta, na Železni cesti v lasti NLB in je naprodaj.

    Več o tem smo pisali v članku Alta Invest prodana BKS, Alta Skladi do konca tedna Triglavu.

    Alte ni več – še skladi prodani Triglavu
    Addiko bank bo še letos ponudila bančništvo prek Viberja
    5 ur

    Storitev chat banking so lani premierno zagnali v Bosni in Hercegovini, kjer je zakonodaja manj stroga. Prav zakonodaja je namreč po Novakovićevih besedah največja ovira pri hitrem, enostavnem in praktičnem bančništvu na mobilnih napravah, saj različni birokratski postopki omejujejo popolno avtomatizacijo in digitalizacijo vseh bančnih storitev.

    »Svojevrsten hit so Viber P2P plačila med ljudmi,« je povedal sogovornik in pojasnil, da v praksi videvajo najrazličnejše načine rabe – od skupinskega zbiranja denarja za nakup rož učiteljici za 8. marec do mikroposojil in plačil. »Tudi sami imamo več idej, kako Viber plačila, ki so praktično prenos elektronske ali mobilne banke v aplikacijo Viber, približati širšemu krogu uporabnikov,« je še dejal Novaković. Kot je dodal, si v Addiko bank želijo, da bi bilo v prihodnje možno tudi plačevanje različnih davkov in prispevkov, šolnin in podobnih storitev.

    Podpora za takojšnja plačila in QR-kode, enostaven grafični vmesnik in namenski paket »nalepk« Addiko Sticker Pack za Viber po sogovornikovih besedah pripomorejo, da »chat banking« poleg digitalnih domorodcev pospešeno posvajajo tudi drugi uporabniki.

    Addiko bank bo še letos ponudila bančništvo prek Viberja
    Talum nad negotov trg z inovativnostjo
    6 ur
    V okviru natečaja Upam si! so letos zbirali inovativne predloge, kako s pomočjo sodobne tehnologije za večjo učinkovitost in produktivnost povezati naprave in stroje v procesih z ljudmi.
    Na članek...

    V Skupini Talum inovativnosti posvečajo posebno pozornost in v zadnjem obdobju beležijo zelo dobre rezultate. Na področju množičnega inoviranja so od 1. septembra lani do konca avgusta letos zabeležili 1157 predlogov 500 predlagateljev, so sporočili iz Taluma.

    V okviru akcije Upam si! je bilo nagrajenih pet najbolje ocenjenih predlogov 14 avtorjev. Komisijo so prepričali predlogi Sledenje anod v proizvodnem procesu – SLANEL, Talumov virtualni muzej, Spremljanje tehnoloških parametrov za THK Bracket, Računalniško podprti operacijski načrti pri izdelavi orodij in Elektronsko merjenje širine ozkega traku.

    »Skupina Talum je del zahtevnega in nepredvidljivega trga globalne aluminijske industrije, ki je trenutno eden najbolj izpostavljenih. V zadnjem obdobju ga pretresajo še izzivi geopolitičnih iger in prvi opozorilni znaki pregrevanja gospodarstva, zato je pot inovativnosti edina prava,« je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.

    Odločili so se za pot sprememb

    Zastavili so strategijo prestrukturiranja svojih programov z željo, da vzpostavijo kulturo tržno usmerjenega, hitro prilagodljivega, inovativnega podjetja, odprtega za spremembe.

    S takim načinom dela so pri programu rondelic že lani postali največji in tehnološko najnaprednejši proizvajalec na svetu, rastejo pri programih drogov, ulitkov in toplotnih prenosnikov, spreminjajo strukturo livarskih zlitin in lovijo njihovo čim višjo donosnost. S proizvodnjo elektroliznega aluminija so ostali najučinkovitejši na svetu po tokovnem izkoristku.

    V Talumu tako dohajajo in na nekaterih področjih celo prehitevajo največje tekmece v neizprosni konkurenci svetovne aluminijske industrije. To jim uspeva z bogatimi izkušnjami, z lastnim znanjem, ter z ustvarjalnostjo, strastjo in predanostjo vseh talumovcev.

    Množična in profesionalna inovativna dejavnost

    Množično inoviranje zaposlenih je temelj procesa nenehnih koristnih predlogov in omogoča, da v neposrednem okolju prepoznajo in nadgradijo tiste sestavine, ki pomembno vplivajo na učinkovitost, kakovost, varnost in zdravje, ravnanje z okoljem, stroške itd. posameznega procesa, so sporočili iz Taluma.

    V sistem množičnega inoviranja sodi tudi akcija Upam si!, v kateri spodbujajo zaposlene k inovativnemu, razvojno usmerjenemu, naprednemu razmišljanju, razmišljanju v koraku s časom, o proizvodih in procesih, ki niso povezani z njihovim delom … V Talumu pravijo, da so dobrodošle vse ideje, najbolj pa tiste drugačne, ki sovpadajo s temo razpisa. Letos je bila tema natečaja nadgradnja procesov z digitalnimi tehnologijami.

    Prejeli so 1157 inovacijskih predlogov

    V okviru množične inovativne dejavnosti, ki so jo spremljali v obdobju od 1. septembra 2017 do 31. avgusta 2018, so obravnavali 1157 inovacijskih predlogov. Glede na primerljivo preteklo obdobje so zabeležili povečanje števila podanih predlogov, ki jih je podalo 500 različnih predlagateljev, oziroma skoraj 100 zaposlenih več.

    Zelo zadovoljni so v Talumu tudi z rezultati letošnje akcije Upam si!, saj so kljub zahtevni temi (digitalizacija in prenova procesov) prejeli kar 71 predlogov. Cilj podanih predlogov na zaposlenega v letu 2018, ki znaša 1 predlog na zaposlenega, so dosegli že v obdobju od januarja do avgusta. Trenutno znaša 1,08 predloga na zaposlenega v Skupini Talum.

    Profesionalna inovativna dejavnost je usmerjena v realizacijo tehničnih izboljšav, v razvoj novih proizvodov in tehnologij ter razvoj novih programov in dejavnosti, pa tudi v netehnološke inovacije na področju osnovnih in podpornih procesov. Podjetniške ideje, ki jih posredujejo zaposleni, partnerji, študentje itd., pa so lahko izhodišče za razvoj novih programov ali dejavnosti v skupini, predvsem pa priložnost za posameznika, da s pomočjo Taluma preveri in tudi realizira svojo podjetniško idejo bodisi v okviru podjetja bodisi na samostojni podjetniški poti. V ta namen je bil leta 2017 v okviru službe za strateški razvoj sistematiziran podjetniški pospeševalnik. Podjetniški pospeševalnik bo podpora za vse navedene možnosti, če bodo povezane z aluminijem in če bo njihov potencial prepoznal tudi Talum.

    Trije prejemniki priznanj za množično inoviranje, devet za profesionalno in 14 za akcijo Upam si!

    Na področju profesionalne inovativne dejavnosti je bilo nagrajenih pet projektov. Dva med njimi sta že prejela zlato in srebrno priznanje Štajerske gospodarske zbornice za inovacije v Podravski regiji za leto 2018. Zlato priznanje je prejel projekt Eco green Alu can, srebrno pa Integracija naprednih in situ meritev pri proizvodnji primarnega aluminija. Še tri tehnične izboljšave oz. nagrajeni predlogi v okviru profesionalne inovativne dejavnosti (Z U-profili in ploščami do sanacije pokrovov komore, Vezanje kolutov, Izsekovanje rondel) prinašajo letno več kot 51.000 evrov gospodarske koristi.

    Talum nad negotov trg z inovativnostjo
    UKCL: Joj no, naš direktor pa že ne zavaja, samo lapsus je bil 3
    6 ur
    Kako gre že tista: če mački stopiš na rep, zacvili. Ne gre le za en spodrsljaj direktorja UKCL, našli smo tri primere napačnih ali nepopolnih navedb o poslovanju kliničnega centra
    Na članek...

    Generalni direktor UKCL Aleš Šabeder je v nedavnem nastopu na TV Slovenija prikazal tole sliko o poslovanju: polletna izguba je sicer tako velika kot lani, a krivi so večinoma sistemski ukrepi vlade in neplačan program; občutno pa so nižji stroški materiala, več je opravljenega dela ob skoraj enakem številu zaposlenih. Sliši se kar dobro, kajne. Le da ni čisto res.

    Po naši oceni gre za »spin« in za zavajanje javnosti. V nadaljevanju bomo to utemeljili, našli smo tri primere, ki nakazujejo, da ne gre za osamljen spodrsljaj direktorja.

    Tudi če razumemo, da želi vsak v čim lepši luči prikazati rezultate svojega dela, in če upoštevamo, da je Šabeder na položaju šele sedem mesecev ter da mastodonta, kot je UKCL, res ni lahko premakniti iz dolgoletne napačne smeri v pravo smer, je nekje pač meja. Direktorja UKCL zavarovanci in davkoplačevalci plačujejo zato, da bo resno ukrepal in skrbno ravnal z njihovim denarjem ter da jim bo tudi dal realno sliko poslovanja, ne pa piarovsko olepšane. Prvo je v javnem interesu, zadnje ne. Zdaj pa konkretno.

    1. Stroški in cene

    Razkrili smo že, da so se stroški zdravstvenega materiala v UKCL v prvem polletju zvišali za 9,1 odstotka glede na isto lansko obdobje, kar piše v polletnem poročilu o poslovanju. Šabeder pa je na RTV 5. septembra zatrdil, da so se stroški znižali za skoraj osem odstotnih točk. V UKCL so nato priznali, da to ni res – po njihovih pojasnilih naj bi se toliko znižale cene, in ne stroški. Direktorju Šabederju se je »povsem človeško v živ nastop na televiziji« pač »prikradel lapsus lingue«, pravijo; stroški so res višji, a zaradi več porabljenega materiala.

    Ko smo jih pozvali, naj povedo konkretno, koliko zdravstvenim materialom od več kot 10 tisoč, ki jih kupujejo, so torej res znižali cene, katerim konkretnim izdelkom in za koliko, pa natančnega odgovora nismo dobili. Namesto tega le splošna zagotovila, da znižanje cen beležijo pri vseh skupinah, najbolj izrazito pri gotovih zdravilih, farmacevtskih kemikalijah, vgradnih izdelkih, materialu za enkratno uporabo in rentgenološkem materialu. Preveriti tega ne moremo.

    Sicer pa je tudi precej večja poraba materiala, o kateri govorijo, zanimiv fenomen, če vemo, da je imel letos UKCL skupaj manj pacientov kot lani (več v tretji točki).

    2. Število zaposlenih

    UKCL ima »za 20 milijonov več realizacije (prihodkov, op. a.) kot lani ob približno enakem številu zaposlenih, torej smo kar precej dvignili produktivnost« /…/ »imamo približno 26 zdravnikov več v povprečju prvih šest mesecev kot v lanskem letu in približno enako število medicinskih sester«. Tako Šabeder na televiziji.

    Polletno poročilo pa kaže: konec junija letos je bilo v UKCL 8.389 zaposlenih, lani konec junija pa 8.206, torej 183 oziroma 2,2 odstotka več. V zdravstveni negi je bilo 1,5 odstotka več zaposlenih, zdravnikov in zobozdravnikov pa je bilo konec junija letos v UKCL 1.349, junija lani pa 1.255, torej zdaj kar 7,5 odstotka več oziroma 94 več! Pri tem povečanju je sicer največ specializantov, ki jih ZZZS plača posebej.

    Torej ne samo 26 zdravnikov več, kot je trdil Šabeder, prav tako ne samo 2,9 odstotka več, kot dodatno pojasnjujejo.

    Je pa zelo zanimivo, da imajo v UKCL podatke v tabeli, na katere se sklicujejo, preračunane tako, da pri kadrih primerjajo junij letos z decembrom lani, ne pa junij z junijem. Ali zato, ker je tako bolje videti? Ker so tako indeksi nižji in ni na prvi pogled očitno, koliko so v letu dni zares dodatno zaposlovali?

    Če je tako, ne bi več šlo samo za zavajanje javnosti, ampak tudi nadzornikov (svet zavoda), ki bi poročilo o stroških, kadrih in opravljenem delu morali zelo natančno proučiti in tudi postaviti kakšno zoprno vprašanje in zahtevo direktorju. Na primer, zakaj ob več dobljenega denarja in več zdravnikih zdravijo manj pacientov, vrste pa se večinoma ne skrajšujejo!? Če bi bili seveda nadzorniki, kot se šika.

    3. Obseg programa – pacienti

    Poglejmo še obseg dela, to je obravnava pacientov. »Povečali smo delovni program, obseg je večji kot lansko leto, torej z istim kadrom opravimo več,« je izjavil Šabeder. Tudi v odgovoru Financam ponovijo, a malo natančneje, da imajo v polletju bolnišničnih obravnav 2,9 odstotka več kot lani. Razlagajo še, da je produktivnost na zaposlenega iz ur 5,7 odstotka večja kot lani.

    A pozor, ti podatki niso popolni, ampak v UKCL izpostavljajo samo tisti del, ki gre v prid njihovi lepi sliki, preostalo pa zamolčijo. Namreč, po polletnem poročilu je tako: bolnišničnih pacientov (to so tisti, ki so tam čez noč) je bilo v prvi polovici leta res 2,9 odstotka več, a hkrati so v specialističnih ambulantah obravnavali dva odstotka manj pacientov (obiskov) kot v polletju lani. Vseh pacientov skupaj pa je bilo letos v UKCL 448.255, medtem ko jih je bilo lani ob polletju 454.657, torej jih je manj kot lani!

    »Tečne« Finance in »transparenten« UKCL

    Kljub vsemu naštetemu v UKCL še kar vztrajajo pri trditvah, da »generalni direktor UKC Ljubljana v nobenem primeru ni zavajal javnosti« in da »ničesar ne skrivamo« ter da »vodstvo od vsega začetka nastopa mandata komunicira transparentno«.

    Presojo, kdo glede poslovanja zavaja, ali »tečne« Finance ali Šabeder in UKCL, prepuščamo bralcem. Spomnimo pa sicer še, da so v UKCL imeli težave s transparentnostjo in navajanjem nepopolnih informacij že pred meseci, ko smo razkrili sporno imenovanje nekdanjega nabavnika Bojana Urana (osumljenega korupcije pri nabavi stentov) na čelo pediatrične klinike, dokumente pa smo od UKCL dobili šele po pritožbi informacijski pooblaščenki, več pa v članku (mnenje) Vse skrivnosti in manipulacije pri kadrovanju v UKCL .

    UKCL: Joj no, naš direktor pa že ne zavaja, samo lapsus je bil
    Ena zares 'lovska': Zaradi vetrnic bo medved pritisnil na naselja 1
    6 ur
    Lovec iz Loškega Potoka je komentiral trditve okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green o nevarnosti, da bodo zaradi vetrnih elektrarn medvedje bolj pritisnili na naselja.
    Na članek...

    »Obstaja nevarnost, da v izogib pulznemu infrazvoku in nizkofrekvenčnem hrupu (živali v divjini so bolj občutljive) medved bolj pritisne proti naseljem, kar bi škodovalo prebivalcem in obiskovalcem.«

    Tako so zapisali v organizaciji Alpe Adria Green (AAG) med pripombami na dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta občine Loški Potok. S pulznim infrazvokom nizkofrekvenčnim hrupom so merili na zvok, ki ga ustvarjajo vetrne elektrarne. V občini Loški Potok namreč nameravajo postaviti več vetrnih elektrarn.

    Ali trditev AAG o medvedji nevarnosti drži? »Ne,« je zatrdil lovec lovske družine Loški Potok Stanko Anzeljc. »Če medveda to slučajno moti, se bo umaknil za sto ali dvesto metrov. Pri nas so medvedi v naselju ves čas, vsako noč. Tako pač je. Če bi bilo to v Ljubljani, bi bilo vse narobe.«

    »Medved ima dovolj prostora, da se umakne drugam in zagotovo ne bo hodil v naselje več kot doslej,« je nadaljeval Anzeljc.

    Je medved res bolj občutljiv na zvok vetrnic? »Tega ne vemo. Se pa žival zelo prilagaja. Pred časom je bila zelo občutljiva na zvok motorjev za kros, štirikolesnikov in gorskih koles, vendar se je privadila. Zdaj ve: če je to tam, se umakne na razdaljo, ko je ne moti več. Žival se prilagaja. Tudi daljnovodi in transformatorske postaje je ne ustavijo. Gre mimo,« je odgovoril Anzeljc.

    Ena zares 'lovska': Zaradi vetrnic bo medved pritisnil na naselja
    Siol: Državno podjetje za drugi tir se otepa - drugega tira 1
    7 ur
    Z drugim tirom Divača-Koper se spet zapleta. Podjetje 2TDK, ki ga je država ustanovila izključno za gradnjo projekta, vanj pa že vplačala 21 milijonov evrov, ga namreč noče vzeti pod svoje
    Več ▼

    Z drugim tirom Divača-Koper se spet zapleta. Podjetje 2TDK, ki ga je država ustanovila izključno za gradnjo projekta, vanj pa že vplačala 21 milijonov evrov, ga namreč noče vzeti pod svoje okrilje, piše Siol.

    Ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek že prve dni sive lase povzroča vodstvo državnega podjetja 2TDK, ustanovljenega za pripravo in gradnjo drugega tira. Projekta namreč noče vzeti pod svoje okrilje zaradi strahu pred morebitnimi podražitvami, ki bi utegnile projekt, ki je trenutno ocenjen na 963 milijonov evrov, še podražiti.

    Pat položaj med direkcijo in podjetjem 2TDK naj bi reševala Bratuškova, ki naj bi od vodstva podjetja zahtevala čimprejšnji prevzem projekta drugi tir. Zato gre verjetno že v prihodnjih mesecih pričakovati zamenjavo direktorja 2TDK, še pišejo.

    V 2TDK naj bi v zadnjih tednih imeli več pripomb na samo besedilo zapisnika. Z njim namreč nočejo prevzemati morebitnih obveznosti tudi za nazaj. V podjetju naj bi imeli velik strah pred možnimi okostnjaki, ki bi lahko v prihodnjih letih padli iz omar projekta.

    Siol: Državno podjetje za drugi tir se otepa - drugega tira
    Uber v pogovorih za prevzem podjetja Deliveroo
    7 ur
    Ameriško tehnološko podjetje Uber je v pogovorih za nakup britanskega podjetja Deliveroo, ki se ukvarja dostavo hrane, pišejo v Bloombergu. Prevzem podjetja, katerega vrednost so nazadnje ocenili
    Več ▼

    Ameriško tehnološko podjetje Uber je v pogovorih za nakup britanskega podjetja Deliveroo, ki se ukvarja dostavo hrane, pišejo v Bloombergu. Prevzem podjetja, katerega vrednost so nazadnje ocenili na 1,7 milijarde dolarjev, bi Uber na Evropskem trgu dostave hrane postavil v vodilni položaj. Nakupna cena ni znana.

    Vlagatelji in v podjetju Deliveroo prevzemu niso naklonjeni. Deliveroo je eno največjih evropskih zagonskih podjetij, ki je v lanskem letu od investitorjev zbralo 407 milijonov evrov in predstavlja neposredno konkurenco Uber Eats.