Manager
Dnevnik: Vodenje Krvavca prevzema Branko Bračko iz Uniora
09.03.2018 08:58
Po 14 letih vodenja Krvavca družbo zapušča, kot smo že napovedali, Stanko Retuznik, ki odhaja v pokoj. Vodenje prevzema Branko Bračko, piše Dnevnik, član uprave dozdajšnjega lastnika Krvavca,
Več ▼

Po 14 letih vodenja Krvavca družbo zapušča, kot smo že napovedali, Stanko Retuznik, ki odhaja v pokoj. Vodenje prevzema Branko Bračko, piše Dnevnik, član uprave dozdajšnjega lastnika Krvavca, zreškega Uniorja. Žičnice kupuje gorenjski podjetnik Janez Janša. Rok za sklenitev posla je sicer 16. april. 

 

Ob rasti se vsem smeji
57 min
Prihodi turistov res rastejo, a če želimo, da tudi zapravijo, jim je treba tudi ponuditi več
Na članek...

Če imate namen, zaradi kakršnegakoli razloga že, v prihodnjih dneh v Ljubljani rezervirati hotelsko sobo, boste skorajda pred misijo nemogoče. Proste sobe v hotelih, če gre verjeti portalu Booking.com, praktično ni.

Prihodi turistov v Slovenijo zadnjih devet let nenehno rastejo. Če primerjamo leto 2010 z letom 2018, je bilo tako lani za 80 odstotkov več prihodov turistov, če pogledamo le tuje turiste, pa se je število njihovih prihodov več kot podvojilo. Tudi če prihode tujih turistov omejimo le na Ljubljano, se je njihovo število podvojilo.

Kljub vsej množični rasti, ki jo slovenski turizem doživlja zadnja leta, je to, da je vsaj nekaj dni v Ljubljani praktično nemogoče dobiti sobo, zame še vedno presenetljiv podatek. Morda bo kmalu drugače, Ljubljani se namreč obeta kup novih hotelov, Turizem Ljubljana denimo napoveduje, da bo prestolnica do leta 2022 število sob z današnjih 2.700 povečala na štiri tisoč.

Sobe torej bodo. Če bo tudi več kongresov in konferenc, kar se napoveduje, je dobra novica, da naj bi bil nov ali vsaj prenovljen kongresni prostor tudi v načrtu. Za opeke bo tako poskrbljeno.

A ob vsej tej rasti, ob vseh zasedenih hotelih in restavracijah, se ob turističnih številkah vedno ustavimo pri eni. In to je seveda poraba turistov. Kot sicer kažejo podatki Banke Slovenije, je turistični priliv oziroma izvoz potovanj vsako leto večji, tudi prvo letošnje četrtletje je bilo boljše od primerljivega lanskega. Kot je pred časom razlagal Gregor Jamnik iz ljubljanskega Best Western Premier hotela Slon, turisti ostajajo dlje, zato je tudi poraba večja, saj, kot je dodal, še vedno prevladujejo turisti z dokaj majhno kupno močjo.

Sicer naj bi novi petzvezdični hoteli spremenili tudi to, privabili goste z globljimi žepi. Toda pri porabi ne gre le za ponudbo sob in hotelov. Ljubljanska ponudba pa še vedno zaostaja. Če želimo, da turisti tu zapravijo več denarja, jim je tudi treba več ponuditi. Pekarne, trgovine hitre mode in podobno niso dovolj. Sploh, če je njihova ponudba boljša v državah, iz katerih turisti prihajajo. Ali če si sposodim besede strokovnjakinje za turizem Maje Uran Maravić s portoroške fakultete za turistične študije: »Če za sobo zaračunamo 300 evrov na noč, morajo biti tudi vse preostale znamenitosti konkurenčne destinacijam, kjer za prenočitev zaračunajo toliko denarja.«

V Ljubljani ta teden ni prostih hotelskih sob – vendar pa boste težko našli srečnega hotelirja
57 min
V tem tednu v prestolnici skoraj ni prostih hotelskih sob. Hotelirji imajo namreč polne roke dela z udeleženci kongresov in konferenc. Kako pa kaže za poletje?
Na članek...

Prosti termini ljubljanskih hotelov so bili v tem tednu obarvani večinoma rdeče, poleg pa napis: »Razprodano.«

»Med 22. in 24. majem v Ljubljani ni proste hotelske sobe,« je na Twitterju zapisal eden izmed uporabnikov. Njegov zapis nam je dal misliti. Preverjanje prostih zmogljivosti ljubljanskih hotelov je potrdilo, da ima prav – na portalu Booking.com v tem obdobju dejansko ni bilo nobene proste hotelske sobe, prav tako je nismo našli neposredno na spletnih straneh največjih hotelov.

A ta zasedenost po navedbah hotelirjev niti ni nenavadna za ta termin, saj je Ljubljana polna kongresov in konferenc. Pogledali smo, kdo od prihajajoče sezone pričakuje največ in kakšno je bilo lansko poslovanje hotelirjev.

Hotelirji pričakujejo rast kongresnega turizma

»Zdaj je kongresna sezona, ta ponavadi traja od aprila do junija, rezervacije pa potekajo že kakšni dve leti vnaprej,« nam je povedal Sandi Kovačevič, direktor hotela Cubo. In dodal, da je popolna zasedenost vseh ljubljanskih hotelov za to obdobje nekaj povsem običajnega.

Pritrdil mu je tudi Matej Rigelnik, direktor Union hotelov: »Trenutna zasedenost hotelskih zmogljivosti v Ljubljani ni nekaj nenavadnega, saj gre za sezonski splet obiska poslovnih, predvsem kongresnih gostov in počitniških gostov, željnih raziskovanja prestolnice.« Podatkov o poslovanju nam niso razkrili, saj so delniška družba.

Je pa Kovačevič dodal, da je letošnja sezona za zdaj sicer slabša kot lani, »a sodeč po trendu, vemo, da bo v dveh, treh letih še več rezervacij kot, denimo, letos. V Ljubljani imamo precej konferenc in te so v razcvetu.«

Na vprašanja, kakšna so pričakovanja za prihajajočo sezono, je Kovačevič odgovoril: »Gledamo dva in tri mesece vnaprej, junij in julij bosta v začetku meseca vsaj 80-odstotno zasedena.« Povedal je tudi, da zaradi dviga cen na raven petzvezdičnega hotela Intercontinental niso vedno povsem polni. Kovačevič pozdravlja vse nove petzvezdične gradnje, saj meni, da ima Ljubljana še veliko prostora za razširitev ponudbe in s tem zadržanje turistov.

V Ljubljani je v gradnji kar nekaj novih hotelov, stari pa povečujejo svoje zmogljivosti. V nekaj letih bo Ljubljana dobila več kot tisoč novih hotelskih sob.

»Mestni hotelirji kar trpimo«

Gregor Jamnik, direktor Slona in predsednik Združenja hotelirjev Slovenije (ZHS), pojasnjuje, da je bil termin 5. in 7. junija zapolnjen že več kot pol leta vnaprej. V Ljubljani bo takrat pomemben politični dogodek – Tri morja – in v prestolnico se bodo zgrnile politične delegacije iz več držav, nam je pojasnil. »Tudi mi smo v tem obdobju polni, ekstremna sezona pa se začne v juniju in traja skoraj do novembra. Mestni hotelirji kar 'trpimo'.«

Cene sob so tako kot v hotelu Cubo dvignili tudi v ljubljanskem hotelu Slon, nam je zaupal Jamnik. V Slonu so za letos dvignili cene za štiri do pet odstotkov, a so povečali tudi ponudbo in kakovost. »Težko gremo čez 85-odstotno zasedenost zmogljivosti, več kot to je že fizično težko izpeljati.«

»Letos pričakujemo podobno sezono kot lani, zaradi dviga cen pa tudi večje prihodke, seveda,« je komentiral Jamnik in omenil, da hotelirje kar malce skrbi, kako bo s kadri, saj jim jih še vedno primanjkuje. »Manjka sobaric, kuharjev, natakarjev, verjetno pa jih – predvsem mlade – od tega odvračata prav narava dela in plačilo. Zadnje je v primerjavi z drugimi panogami nižje,« je še dodal Jamnik.

Kako so poslovali lani

Pogledali smo rezultate šestih hotelov v Ljubljani, štirih večjih in dveh butičnih. Čiste prihodke od prodaje so povečali vsi, razen Cuba. Največja ljubljanska hotelska družba Union hoteli je lani ustvarila že za 22,2 milijona evrov prodaje in dosegla tudi lepo rast čistega dobička.

Hotel Slon je lani ustvaril več kot sedemodstotno rast čistih prihodkov od prodaje, a mu je čisti poslovni izid nekoliko upadel – za slabih devet odstotkov, na 1,04 milijona evrov.

Hotel City, ki je v lasti hotela Slon, je prihodke v letu 2018 povečal, a ne tako močno kot predlanskim. So pa presegli milijon evrov čistega dobička.

Austria Trend Hotel pri severni obvoznici je čiste prihodke od prodaje povečal za 8,5 odstotka.

Butični hotel Vander v strogem središču Ljubljane ima za sabo uspešno leto in se približuje dvema milijonoma evrov prihodkov, sploh prvič, odkar poslujejo, pa so dosegli tudi omembe vreden čisti dobiček.

Hotel Cubo je edini od pregledanih, ki so mu prihodki od prodaje nekoliko upadli, enako tudi čisti dobiček.

V Ljubljani ta teden ni prostih hotelskih sob – vendar pa boste težko našli srečnega hotelirja
Foto: Aleš Beno
Astronomska cena okoljskih predpisov za tovorni promet: od 20 do 50 tisoč evrov na tovornjak
2 uri
Za izpolnitev postavljenih okoljskih izpustov tovornega prometa za leti 2025 in 2030, bi v Evropi potrebovali približno 20 tisoč priključkov moči od 150 do 500 kilovatov in šest tisoč priključkov za polnjenje do moči 500 (ali več) kilovatov. V tem trenutku ni niti enega.
Na članek...

Po letu 2025 bodo morali tovornjaki zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 15 odstotkov, po letu 2030 pa še za dodatnih 15 odstotkov (skupno 30 odstotkov) v primerjavi z današnjimi izpusti. Ocenjuje se, da bi se cena vozil zaradi tehnologije, ki bo to omogočila, lahko zvišala za 20 tisoč do 50 tisoč evrov, vendar bi s tem povezana manjša poraba goriva pomenila tudi velike prihranke pri uporabi vozila.

Ko so nas pred nekaj leti vprašali, kaj bo prinesel standard Euro 7, smo trdili, da je malo verjetno, da ga bomo kmalu videli, ker se ravni škodljivih plinov ne morejo več znižati in da se bodo vsa prizadevanja usmerila v zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Na žalost (ali na srečo) smo imeli prav.

Čeprav gospodarska vozila poznamo že več kot stoletje, so se prvi koraki pri urejanju kakovosti izpušnih plinov začeli leta 1990 z uvedbo standarda Euro 0, ki je postopoma vodil k standardu Euro 6 iz leta 2014, ki do danes ostaja bolj ali manj nespremenjen. Okoljski predpisi Euro urejajo količino dušikovega oksida (NOx ) in trdnih delcev ter niso povezani z izpusti ogljikovega dioksida. Nadzor izpustov ogljikovega dioksida se je leta 2009 začel z Uredbo 595/2009, s katero je evropska komisija prepoznala potrebo po opredelitvi metodologije za določanje izpustov ogljikovega dioksida težkih vozil.

Pomemben pogoj za omejevanje izpustov plinov je določitev količine ogljikovega dioksida, ki ga sproščajo gospodarska vozila. Lani je bil sprejet VECTO, to je simulacijski protokol, ki izračunava izpuste ogljikovega dioksida celotnega vozila. Zaradi številnih izvedenk tovornjakov in priklopnikov je potrebno kompleksno orodje, ki upošteva vse elemente motorja, menjalnika, kabine, priklopnika ... in na tej osnovi izračuna količino izpustov ogljikovega dioksida. V začetku leta se je začela opredelitev emisij ogljikovega dioksida za nekatere skupine vozil (denimo pogonske konfiguracije 4 x 2), v prihodnjih dveh letih pa bodo znane emisije vseh (novih) vozil, ki bodo prišla na trg.

Ko so dobili informacije o količini ogljikovega dioksida, ki jo oddajajo današnja vozila, je bil naslednji korak določiti cilje za zmanjšanje izpusta in tu so se začele težave.

Visoko postavljene meje

Evropska komisija je maja 2018 v evropski parlament poslala predlog za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 15 odstotkov do leta 2025 in za 30 odstotkov do leta 2030 (vozila bi morala po letu 2025 sprostiti 15 odstotkov manj ogljikovega dioksida in po letu 2030 30 odstotkov) za vozila z največjo dovoljeno težo nad 7,5 tone v primerjavi z današnjimi izpusti. Po drugi strani je ACEA, ki združuje vodilne proizvajalce vozil, predlagalo zmanjšanje za sedem odstotkov oziroma 15 odstotkov. Novembra je evropski parlament izglasoval 20-odstotno zmanjšanje do leta 2025 in 35-odstotno do leta 2030, kar je povzročilo ostre odzive združenja ACEA in pričakovano odobritev okoljskih organizacij. Nazadnje je februarja romunsko predsedstvo Evropskega sveta in parlamenta doseglo sporazum o določitvi omejitev na 15 oziroma 30 odstotkov. Ti cilji so zavezujoči in tisti, ki jih ne bodo izpolnjevali, bodo plačali (visoko) kazen, odvisno od stopnje prekoračitve.

Poleg zavezujočih ciljev so se zakonodajalci dogovorili, da bodo okrepili sistem spodbud za vozila z ničelnimi in majhnimi izpusti v razredu težkih vozil. Prav tako so bili sklenjeni dogovori za zagotovitev razpoložljivosti popolnih in zanesljivih podatkov o porabi goriva, ki bodo pridobljeni z napravo, ki bo v vozilu spremljala dejansko porabo goriva.

Stališče ACEA je, da postavljeni cilji do leta 2025 zahtevajo vgradnjo novih tehnologij v vozila, ki so že razvita, in da kratek rok ne ustreza dolgoročnemu razvojnemu ciklu tovornjakov. Poleg tega ACEA podpira sistem spodbud, s pomočjo katerih bi se povečal delež vozil z ničelnimi ali majhnimi izpusti, ne pa tudi kazni, naložene proizvajalcem, ki ne izpolnjujejo ciljev.

»Člani evropskega parlamenta zavestno ignorirajo dejstvo, da so zmogljivosti elektrifikacije tovornjakov občutno manjše kot pri avtomobilih zaradi izjemno visokih začetnih stroškov, omejenega dosega vozil, nezadostne infrastrukture, zlasti na avtocestah, in nenaklonjenosti strank tej tehnologiji,« pravi Erik Jonnaert, glavni tajnik ACEA. »Zavzemamo se za uravnoteženo ureditev, ki bo pripomogla in pospešila tehnološki premik proti vozilom z majhnimi in ničelnimi izpusti, brez ogrožanja konkurenčnosti industrije.«

Takšni strogi standardi bi lahko ogrozili evropsko proizvodnjo tovornjakov, ki je brez konkurence vodilna na svetu po varnostnih in ekoloških standardih (ne glede na to, da »strokovnjaki« iz organizacije Transport & Environment trdijo drugače). Ne dvomimo o dobrih namenih poslancev evropskega parlamenta, vendar večina med njimi ni dovolj usposobljena, da bi odločila o teh vprašanjih. Na koncu bi debelejši konec potegnili kupci vozil, ki bi morali plačati ogromne stroške razvoja, in končno uporabniki zaradi neizogibno dražjega prevoza.

Večkrat smo poudarili, da teh ciljev ni mogoče izpolniti brez uvedbe alternativnih goriv, saj se porabe goriva (ali s tem povezanega izpusta ogljikovega dioksida) ne da toliko zmanjšati (ne glede na to, kaj trdijo različni okoljski "strokovnjaki"), tudi z uporabo hibridnih pogonov ali "waste heat management tehnology'' (izkoriščanje toplote izpušnih plinov in podobne rešitve). Termodinamični potencial dizelskega procesa preprosto ni neomejen (ravno nasprotno). Danes ostaja glavno vprašanje, katere alternativne tehnologije so uporabne in za katere je zagotovljena infrastruktura.

Alternativne rešitve

Na tej točki ima samo plin (nekakšno) infrastrukturo, ki lahko zagotovi nemoten transport, ter dovolj razvito in dostopno tehnologijo. Težava je v tem, da se lahko s plinskim pogonom izpusti ogljikovega dioksida zmanjšajo za največ 20 odstotkov (ker je zemeljski plin tudi ogljikovodik in tekoče gorivo).

Predstavili smo že primerjavo energetskih potreb tovornjaka na 800 kilometrov dolgi poti: klasični tovornjak potrebuje približno 224 litrov dizelskega goriva, ki tehta 186 kilogramov in je v rezervoarju, ki tehta 17 kilogramov. Ta količina dizelskega goriva ima energetski potencial 2.192 kilovatnih ur. Po drugi strani pa za isto razdaljo potrebuje električni tovornjak akumulatorje s skupno maso osem ton ali zmogljivostjo tisoč kilovatnih ur. Ker je električni pogon precej učinkovitejši (tu ne govorimo o učinkovitosti proizvodnje električne energije), potrebujemo manj moči, vendar je energijska gostota baterije bistveno manjša.

Če na tej točki ne upoštevamo potrebe po prostoru za namestitev take baterije, poglejmo čas, potreben za polnjenje. S 500-kilovatnim polnilnikom potrebujemo dve uri in s 350-kilovatnim okoli tri ure, kar ni slabo. Edina težava je, da v Evropi ni polnilnikov moči, večjih od 150 kilovatov, ki bi bili prilagojeni tovornjakom, in ocenjuje se, da bi za izpolnitev postavljenih ciljev med letoma 2025 in 2030 potrebovali približno 20 tisoč priključkov moči od 150 do 500 kilovatov. Prav tako bi v istem obdobju potrebovali približno šest tisoč priključkov za polnjenje do moči 500 (ali več) kilovatov, v tem trenutku (uganili ste) pa ni niti enega.

Razmere so nekoliko boljše pri vodiku, ker za 800 kilometrov potrebujemo 830-litrski rezervoar z 58 kilogrami utekočinjenega vodika, pri čemer je skupna masa rezervoarjev in goriva manjša od dveh ton. Tudi če bi imeli dovolj vodika (ki ga nimamo) in tovornjakov, ki ga uporabljajo (ki jih tudi nimamo), bi za oskrbo teh vozil morali imeti vsaj 500 polnilnic z utekočinjenim vodikom in še 500 s stisnjenim vodikom, v tem trenutku pa imamo le nekaj polnilnic s stisnjenim vodikom in nič z utekočinjenim. Dodatna težava je proizvodnja vodika, ki mora biti iz obnovljivih virov (dejansko gre za proizvodnjo električne energije in njeno uporabo za elektrolizo vode). Letne potrebe po prometu na svetu znašajo okoli 210 milijonov ton vodika, trenutna letna proizvodnja pa je približno 30 milijonov ton, imamo pa težavo s prometom, saj ni veliko transportnih zmogljivosti ali tankerjev, ki bi prevažali ves ta vodik.

Kaj nas čaka?

Evropski proizvajalci ocenjujejo, da bi s povečanjem proizvodnje električnih vozil do leta 2030 število električnih tovornjakov z največjo dovoljeno maso nad 16 ton znašalo osem odstotkov, delež vozil pod 16 ton pa približno 15 odstotkov. Skupno število električnih tovornjakov v EU bi bilo tako okoli 110 tisoč.

Proizvajalci poudarjajo, da bi za tako veliko število električnih tovornjakov (z možnostjo nadaljnje rasti) potrebovali vsakih 100 kilometrov polnilnice z močjo do 500 kilovatov in vsakih 50 kilometrov polnilnice moči od 150 do 500 kilovatov, pri čemer bi vsaka polnilnica imela osem priključnih mest. Upoštevati je treba tudi, da bi v tem primeru morala imeti vsaka 500-kilovatna polnilnica priključno moč najmanj šest megavatov, šibkejše polnilnice do tri megavate, kar je velik izziv. Če vemo, da trenutno nimamo niti dovolj parkirnih mest za tovornjake, je veliko vprašanje, kako zgraditi take polnilne zmogljivosti.

Ko se vse skupaj sešteje, se bodo cene tovornjakov morale občutno zvišati, ker ta tehnologija stane. Dobra novica je, da 30 odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida pomeni prav tolikšno zmanjšanje porabe goriva, kar so ogromni prihranki pri stroških, zato nekatere ocene kažejo, da bi bili prihranki lahko višji od stroškov. Bomo videli.

Astronomska cena okoljskih predpisov za tovorni promet: od 20 do 50 tisoč evrov na tovornjak
Foto: Shutterstock
Predajte tehnologijo ali pa vas ne bo: tak je vsakdan evropskih podjetij na Kitajskem 3
2 uri
Kitajska tveganja za evropski denar v petih slikah
Na članek...

Medtem ko je Kitajska še leta 2017 po svetu investirala za 280 milijard dolarjev, so leta 2018 investicije bolj podobne ravni iz leta 2014. Kitajska je lani tako po svetu investirala za 179 milijard dolarjev. V Evropo je šlo po podatkih ameriškega inštituta za podjetništvo AEI 47 milijard dolarjev, v ZDA 10 in Avstralijo pet milijard dolarjev kitajskih naložb. Podjetja iz EU so na Kitajsko leta 2018 vložila le šest milijard evrov.

To so podatki iz najnovejše ankete o zaupanju evropskih podjetij na Kitajskem, ki jo je objavila Evropska gospodarska zbornica v Pekingu v sodelovanju s svetovalno hišo Roland Berger. Kljub tem številkam, kljub povečanim globalnim tveganjem, kljub velikim kitajskim obljubam – pa v resnici počasnemu odpravljanju ovir za tuja podjetja – se evropski posel Kitajski ne namerava zlahka odreči. Trg, prihodki in dobički so dovolj dobri, da se splača vztrajati. Posebej se je lani kitajski trg odprl za kozmetiko, finančne storitve in turizem. Ne gre za to, da se podatki o enaki obravnavi kitajskih in podjetij s tujim kapitalom na Kitajskem ne izboljšujejo, gre za to, da je trend počasen. Da so besede večje od dejanj.

1. Skrb zbujajoče nepoštene zahteve za prenos tehnologij

V dveh letih se je število primerov, ko so bila podjetja prisiljena prenesti tehnologijo ali poslovne skrivnosti, da bi ohranila dostop do trga, podvojilo. Leta 2019 je kar 20 odstotkov vprašanih povedalo, da so bili prisiljeni v takšne posle, leta 2017 je bilo takšnih le deset odstotkov. Včasih podjetja svojo tehnologijo prenesejo prostovoljno, posebej, kadar želijo svoje dobavitelje narediti bolj zanesljive. Prenos tehnologije pod prisilo je, denimo, neprostovoljna ustanovitev družbe s skupnimi vlaganji, na katero je treba prenesti podatke, ali pa družbe ne bo. Prisilni prenosi tehnologij niso enakomerno razporejeni, posebej imajo s tem težave v kemični in naftni industriji, pri medicinski opremi, s težavami pa se srečujejo tudi farmacevti in avtomobilski proizvajalci. Nespodbuden je tudi podatek, da je kar 63 odstotkov vprašanih povedalo, da se prisilni prenosi dogajajo pravkar ali pa so se zgodili v zadnjih dveh letih.

2. Kitajska pravila o zbiranju in shranjevanju podatkov so visoko varnostno tveganje

Kitajska pravila za kibernetsko varnost že od leta 2016 določajo, da se morajo vsi pomembni poslovni in osebni podatki, ki so zbrani ali obdelani na Kitajskem, hraniti v okviru kitajskih meja. To določilo skrbi evropska podjetja v vseh sektorjih, tako pri telekomunikacijah, v zdravstvu kot denimo pri letalskih prevoznikih. Kar 24 odstotkov vprašanih pravila motijo z vidika varnosti, potem jim zvišujejo stroške, moti pa jih tudi nejasnost teh pravil.

Sploh so blokiran internet, slabe povezave, nestabilnost sistema še vedno velike ovire za posel na Kitajskem. Dobra polovica vprašanih ima zaradi tega težave pri izmenjavi dokumentov tako s podjetji na tujem kot pri izmenjavi med zaposlenimi in s kupci. Skoraj polovica vprašanih ima zaradi tega manjšo produktivnost.

3. Za večino je O. K., a še vedno se 45 odstotkov podjetij počuti neenakopravne

Čeprav se delež evropskih podjetij, ki opozarjajo na neenakost, zmanjšuje, je delež tistih, ki se izrekajo za diskriminirane, še vedno velik. Posebej zato, ker kitajska vlada nenehno govori o zmanjševanju neenakosti in ukrepih, ki bi odpravili diskriminacijo. Neenakopravnost se kaže pri dostopu do trga, administrativnih ovirah in pri komunikaciji z vlado. Za registracijo podjetja na Kitajskem je po poročilu »Doing business« potrebnih devet dni. Iz aktualne ankete pa je razvidno, da je le 11 odstotkov vprašanih podjetje ustanovilo v manj kot 15 dneh, večina je potrebovala več kot mesec, tretjina celo več kot tri mesece.

Še vedno tudi 31 odstotkov vprašanih podjetij meni, da na Kitajskem nikoli ne bo enakopravnosti med domačimi in tujimi podjetji.

Pri tem zbornica v Pekingu opozarja, da v Evropi za kitajska podjetja veljajo enaka pravila kot za domača in da je skrajni čas, da se to zgodi tudi na Kitajskem. Evropa je sicer letos spomladi sprejela – do uveljavitve je še dobro leto – sklop novih pravil, s katerimi bo mogoče zaradi varnosti ali javnega reda temeljiteje pregledovati neposredne naložbe iz tretjih držav. Čeprav se nikjer ne omenja le Kitajska, torej pravila niso diskriminatorna, so bila sprejeta ravno zaradi kitajske »nevarnosti«.

4. Reforme stagnirajo, pa še se bo poslabšalo

Reforme na Kitajskem, ki bi morale povečati enakopravnost tujih podjetij, ne dajejo sijočih rezultatov. Omembe vreden je tako podatek, da je na vprašanje, ali ste zamudili poslovno priložnost na Kitajskem zaradi omejevanja dostopa na trg in drugih ovir, kar 43 odstotkov podjetij odgovorilo z da. V petih letih je to sicer izboljšanje, a za sedem odstotnih točk, kar pri zbornici ocenjujejo kot malo. Dobrih deset odstotkov podjetij, ki so zamudila poslovno priložnost zaradi neenakih pravil, tudi pravi, da je šlo za posel, ki je bil večji od četrtine njihovega letnega prihodka na Kitajskem.

Tudi pri pričakovanjih o administrativnih ovirah za naprej je bolje, a ne veliko bolje. Skoraj polovica vprašanih namreč še vedno verjame, da se bodo ovire za evropska in tuja podjetja nasploh v prihodnjih petih letih povečale, 25 odstotkov pa jih meni, da bodo tam, kjer so zdaj. Večina torej misli, da bo slabše ali enako. Se je pa v primerjavi z lani za sedem odstotnih točk povečal delež tistih, ki napovedujejo, da bo ovir manj. A optimisti so še vedno v manjšini.

5. Največja nevarnost za prihodnost je kitajska gospodarska rast, pa tudi stroški dela – hud upad je pri optimizmu za prihodnji dve leti

Ko so podjetja vprašali, kateri so trije dejavniki z največjim vplivom na njihov prihodnji posel na Kitajskem, Trumpova trgovinska vojna ni bila neposredno prva. Posredno pa ima pomembno zvezo. Največ jih je na prvo mesto postavilo gospodarsko upočasnjevanje na Kitajskem, MDS je Kitajski za letos napovedal 6,2-odstotno rast. Na drugem mestu je globalno upočasnjevanje. Šele potem so trgovinska vojna in stroški dela.

Dodajmo še en podatek, le 45 odstotkov vprašanih je v letošnji anketi dejalo, da so optimistični pri rasti za svoj sektor za prihodnji dve leti, kar je 17 odstotkov manj v primerjavi z lansko anketo.

Predajte tehnologijo ali pa vas ne bo: tak je vsakdan evropskih podjetij na Kitajskem
Foto: Shutterstock
Kje v Ljubljani bodo na voljo nove hotelske sobe
3 ure

Na vse večjo zasedenost hotelskih sob v Ljubljani je odgovorila tudi stran ponudbe. V gradnji je kar nekaj novih hotelov, delujoči hoteli pa povečujejo svoje zmogljivosti. V nekaj letih bo Ljubljana dobila več kot tisoč novih hotelskih sob.

Zlatarna Celje na Bavarskem dvoru že gradi hotel s 300 sobami, podjetje Brtprule, v ozadju katerega so ljubljanski podjetnik Sandi Jeram, Gašper Koren iz Zemante ter soustanovitelja Iconomija Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec, vlaga v hotel na lokaciji nekdanjega Šumija s 160 sobami, na Kolodvorski ulici v središču Ljubljane pa bo hotel Neuhaus s približno 55 sobami.

Tudi obstoječi hotelirji se širijo

Hotela Slon v središču Ljubljane in Four Points by Sheraton Mons na obrobju mesta bosta s prenovo zmogljivosti povečala za skupno 200 sob, so za Manager povedali v Turizmu Ljubljana. Tudi hotel Lev bo skozi več faz prenove pridobil okoli 50 sob, že prenovljen in na novo odprt hotel Central skupine Union Hoteli pa jih je dodal še 15.

Do leta 2022 naj bi bil obnovljen tudi hotel Bellevue s približno sto sobami – lastnik Izet Rastoder je povedal, da imajo vse pripravljeno, čakajo pa še gradbeno dovoljenje.

Družba Clipplus v lasti Iztoka Lampiča in Petra Cesarja (prvi vodi geodetsko, drugi pa arhitekturno podjetje) bo predvidoma še pred poletjem ob Kolodvorski ulici, poleg poslopja Televizije Slovenija, začela graditi objekt Neuhaus Kolodvorska, v katerem bo 49 hotelskih sob in sedem luksuznih stanovanj. Vrednost projekta je ocenjena na osem milijonov evrov. Objekt bo gradil Kolektor Koling, cilj pa je gradnjo končati konec leta 2020. Po oceni Petra Cesarja iz arhitekturnega biroja Arhitektura 2211, ki je skupaj z birojem Kosi in partnerji projektant objekta, je vrednost investicije osem milijonov evrov. Hotel bodo snovalci projekta upravljali sami s pomočjo strokovnega kadra.

Šumi: 150 sob

Na območju nekdanjega Šumija družba Šumijev kvart poleg stanovanj ter gostinske in trgovske dejavnosti načrtuje tudi hotel. Tega bo financirala družba Brtprule, v ozadju katere so po poročanju Financ ljubljanski podjetnik Sandi Jeram, Gašper Koren iz Zemante ter soustanovitelja Iconomija Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Hotel naj bi imel okoli 150 sob, svetovalci investitorjev naj bi trenutno iskali upravljavca. Pogovarjajo se z mednarodno hotelsko verigo.

Atower, Bavarski dvor: 350 sob

Zlatarna Celje se na Bavarskem dvoru nasproti hotela Intercontinental že pripravlja na gradnjo stolpnice Atower. V objektu bo tudi hotel, več o načrtih pa še ni znano. Zlatarna ima že hotel Plaza v BTC, ki pa ga je oddala v upravljanje verigi Radisson Blu. Ali bodo v upravljanje oddali tudi hotel v središču, ni znano. V Zlatarni Celje na naša vprašanja o poteku projekta niso odgovorili.

Bellevue: 100 sob

Družba Rastoder je pripravljena na 20 milijonov evrov ocenjeno rušitev in rekonstrukcijo dotrajanega glavnega objekta nekdanjega hotela Bellevue ter gradnjo novega dela in prizidka. Čakajo le še gradbeno dovoljenje. Novi hotel z depandanso naj bi ponujal sto sob in štiri apartmaje. Rastoder je hotel kupil konec leta 2017 od jordanskega nepremičninskega sklada Mawared, ki je leta 2009 razpadajoč Bellevue kupil od Študentskega servisa Maribor, a sedem let pozneje obupal in začel iskati kupca. Upravljavec hotela Intercontinental na bavarskem dvoru in srbska Delta pa načrtujeta še eno naložbo v prestolnici, kjer naj bi prav tako zrasel hotel. Podrobnosti za zdaj niso znane.

Kje v Ljubljani bodo na voljo nove hotelske sobe
Foto: Aleš Beno
(časovnica) Korak za korakom od novega parlamenta do nove evropske komisije
3 ure

Kaj sledi, ko bodo še v zadnjih članicah EU v nedeljo, 26. maja, evropski državljani izbrali, kdo jih bo prihodnjih pet let zastopal v evropskem parlamentu? Dogodki si bodo vse do jeseni sledili po bolj ali manj jasnem urniku, vse od volilnega dne pa do ustanovne seje novega sklica evropskega parlamenta ter umestitve evropske komisije.

Ker brexita (še) ni, bodo državljani EU na tokratnih evropskih volitvah znova volili 751 poslancev v evropski parlament, med njimi bo 8 evroposlancev iz Slovenije. Po anketi Vox populi, ki jo je na vzorcu 700 oseb med 14. in 16. majem za časnika Dnevnik in Večer ter RTV Slovenija izvedla agencija Ninamedia, bi ob upoštevanju le tistih vprašanih, ki nameravajo oditi na volitve in so navedli, koga bodo obkrožili, skupna lista SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom dobila 22,7 odstotka glasov, lista SD z nosilko Tanjo Fajon 21,7 odstotka glasov, lista LMŠ z nosilko Ireno Jovevo pa 20,3 odstotka glasov. Kot navajajo pri Dnevniku, se tem trem listam nakazujeta po dva evropska poslanca, možnost za enega poslanca pa se po tokratnem merjenju kaže NSi z nosilko liste Ljudmilo Novak (9,1 odstotka opredeljenih anketirancev) in Desus z nosilcem liste Igorjem Šoltesom (8,2 odstotka).Od 23. do 26. maja: V članicah EU bodo potekale volitve v evropski parlament, v Sloveniji bodo v nedeljo, 26. maja.

Od 27. maja do vključno junija: Novoizvoljeni evroposlanci bodo takoj po volitvah začeli pogajanja za oblikovanje političnih skupin. Pogajanja bodo sicer večinoma tekla v juniju. Po pravilih evropskega parlamenta se mora za oblikovanje politične skupine zbrati najmanj 25 evroposlancev, ki morajo prihajati iz vsaj četrtine različnih članic (v primeru EU-28 gre za sedem članic).

2. julija: Novoizvoljeni poslanci se bodo sešli na ustanovnem zasedanju v Strasbourgu. Tako bo steklo delo novega sklica evropskega parlamenta, ki se bo začelo s formalnimi opravili, kot je izvolitev predsednika evropskega parlamenta, 14 podpredsednikov in pet kvestorjev, ter odločanje o sestavi parlamentarnih odborov. V evropskem parlamentu sicer deluje 20 specializiranih stalnih odborov, vsak pa ima od 25 do 73 polnopravnih članov in prav toliko nadomestnih.

15. do 18. julij: Predvidoma v tem času se bodo novoizvoljeni poslanci sešli na drugem plenarnem zasedanju, na njem pa bodo predvidoma izvolili predsednika nove evropske komisije. Skladno s postopkom vodilnih kandidatov bi morali pri tem upoštevati izide evropskih volitev.

Realne možnosti, da postaneta predsednik nove komisije, imata po projekcijah vodilna kandidata obeh glavnih političnih skupin v EP, ki bosta predvidoma ostali največji: gre za desnosredinsko politično skupino EPP ter levosredinsko politično skupino S & D. Za zdaj velja, da naj vodilni položaj v novi evropski komisiji pripade kandidatu tiste politične skupine, ki je na volitvah dobila največ podpore.

Proceduralno je kandidat za novega predsednika evropske komisije lahko potrjen, če dobi absolutno večino glasov (ker ima evropski parlament 751 članov, absolutno večino sestavlja 376 glasov).

Od septembra do oktobra: Ko bo potrjen predsednik nove evropske komisije, mora dobiti svojo ekipo ... in v naslednjem koraku bodo poslanci evropskega parlamenta zaslišali kandidate, ki jih bodo članice predlagale za komisarje.

Prejšnjič so zaslišanja trajala po tri ure, kandidati odgovarjajo na vprašanja članov enega pa vse do štirih parlamentarnih odborov, pristojnih za področje dela v evropski komisiji, ki ga želi opravljati kandidat. Večinoma kandidate v odborih podprejo. Posamičnega komisarskega kandidata evroposlanci ne morejo zavrniti. Ker lahko zavrnejo komisijo kot celoto, pa grožnja s čim takim pomeni politični pritisk, ki je v preteklosti pripeljal do tega, da so kandidati odstopili ali je bila njihova kandidatura umaknjena. Spomnimo, po negativni oceni na podlagi zaslišanja je nekdanja premierka Alenka Bratušek sama odstopila kot komisarska kandidatka. Kandidaturo Italijana Roccoja Buttiglioneja, ki je bil komisarski kandidat za področje pravosodja, svobode in varnosti, a je dobil negativno oceno zaradi svojih skrajnih stališč do homoseksualcev in žensk, je umaknil tedanji italijanski premier Berlusconi.

V zadnjem koraku bodo evroposlanci, predvidoma oktobra na plenarnem zasedanju, glasovali o podpori celotni novi evropski komisiji.

(časovnica) Korak za korakom od novega parlamenta do nove evropske komisije
Foto: Shutterstock
Deset najzanimivejših dražb poslovnih prostorov
4 ure

Tokrat smo pogledali, katere poslovne prostore boste lahko kupili na javnih dražbah v prihodnjih tednih, in izbrali nekaj najzanimivejših. Izbirali smo med največjimi poslovnimi kompleksi, ki jih je trenutno možno kupiti na trgu, pa tudi med manjšimi poslovnimi prostori, ki so na zanimivih lokacijah. Najcenejša poslovna prostora, prodajalni, v Ljubljani se prodajata za dobrih 130 tisoč evrov, najdražja poslovna stavba v prestolnici, v kateri so pisarne, pa za 1,9 milijona evrov.

Precej poslovnih prostorov in objektov je naprodaj tudi zunaj prestolnice. Med drugim je naprodaj večji Primorjev poslovni kompleks v Postojni in večji poslovno-skladiščni objekt v Šentjurju pri Celju. Podrobnosti o dražbah dobite na povezavah pod vsako od nepremičnin.

Deset najzanimivejših dražb poslovnih prostorov
WSJ: Ford odpušča 7.000 ljudi 15
4 ure
Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford bo odpustil sedem tisoč zaposlenih oziroma 10 odstotkov vseh zaposlenih, poroča Wall Street Journal. Kot je v pismu, ki ga je mogoče prebrati na Axiosu,
Več ▼

Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford bo odpustil sedem tisoč zaposlenih oziroma 10 odstotkov vseh zaposlenih, poroča Wall Street Journal. Kot je v pismu, ki ga je mogoče prebrati na Axiosu, napisal predsednik uprave Jim Hackett, to pomeni tudi zmanjšanje menedžerske strukture za petino. S tem bodo letno prihranili 600 milijonov dolarjev.

WSJ: Ford odpušča 7.000 ljudi
Foto: Matej Kačič
Dodatnih 180 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo? 2
4 ure
Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi vlada po scenariju ministrstva za zdravje vložila v parlamentarni postopek novembra, dokončno sprejet pa naj bi bil najpozneje aprila prihodnje leto. To je dejal
Več ▼

Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi vlada po scenariju ministrstva za zdravje vložila v parlamentarni postopek novembra, dokončno sprejet pa naj bi bil najpozneje aprila prihodnje leto. To je dejal premier Marjan Šarec v odgovoru na poslansko vprašanje Matjaža Hana (SD).

Po sedanjih ocenah bo za uresničitev predvidenih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe potrebnih dodatnih 180 milijonov evrov, je dejal Šarec. To po njegovem prinaša vprašanje, kje vzeti sredstva za to. Postavil je vprašanje, ali bi se kot družba ali za začetek vsaj v državnem zboru strinjali z uvedbo obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. In, ali bi našli konsenz za preoblikovanje in nadgradnjo zdravstvene zavarovalnice, kar piše v koalicijskem sporazumu, je vprašal Šarec.

Spomnimo, nazadnje je bil zakon o dolgotrajni oskrbi predlagan oktobra 2017, takrat je bilo govora o potrebnih dodatnih 100 milijonih evrov; rešitve so bile takrat deležne veliko kritik in niso dobile epiloga. Za te storitve v Sloveniji nimamo posebnega zavarovanja, ampak se zdaj stroški krijejo večinoma iz obveznega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter iz žepa. Po zadnjih podatkih statističnega urada je šlo v letu 2016 za dolgotrajno oskrbo 499 milijonov evrov ali 1,24 odstotka BDP, od tega tri četrtine iz javnih virov (večinoma prispevki in davki), 26,3 odstotka pa iz zasebnih virov.

Pahor ponavlja razpis za namestnika predsednika KPK 1
5 ur
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes podpisal tretji javni poziv za zbiranje kandidatur za namestnico oziroma namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK),
Več ▼

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes podpisal tretji javni poziv za zbiranje kandidatur za namestnico oziroma namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK), sporočajo iz njegovega kabineta. Javni poziv bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije v sredo, 22. maja 2019.

Na drugem javnem pozivu sta se prijavila Zoran Dimović in Rajko Gerič, vendar pa se Pahor po posvetu z izbirno komisijo ni odločil za nikogar od njiju. "Tako se je odločil, ker se želi prepričati, da bo izbrani kandidat med prijavljenimi resnično najboljši in bo tako prepričana tudi večina javnosti. O tej možnosti se je pogovarjal tudi z izbirno komisijo in obema kandidatoma, ki ju je izbirna komisija ocenila kot primerna. Predsednik Pahor ocenjuje, da so razumeli njegovo željo, dati še eno možnost za zbiranje kandidatur, pri čemer je obema kandidatoma, ki sta bila tokrat ocenjena za primerna predlagal, da se vnovič prijavita," pišejo Pahorjevi.

Novi namestnik predsednika KPK bo imenovan za petletni mandat.

Trumpova trgovinska vojna s Kitajsko – spopad družbenih ureditev? 1
5 ur

Kiron Skinner, direktorica načrtovanja politik na ameriškem zunanjem ministrstvu, je prejšnji mesec v Washingtonu na forumu o varnosti označila kitajsko-ameriški konflikt kot “spopad, v katerem so se Združene države doslej prvič znašle pred nasprotnikom s popolnoma različno družbeno ureditvijo in drugačno ideologijo”.

Njen poskus opredelitve spopada Trumpove administracije s Kitajsko ni bil deležen odobravanja, četudi je prišel iz pozicije, ki so jo pred njo zasedale korifeje, kot so George Kennan, Paul Nitze, Richard N. Haass in Anne-Marie Slaughter, saj ni niti originalen niti točen. Kajti koncept je pred več kot četrt stoletja razvil že politični znanstvenik Samuel P. Huntington, kitajska komunistična partija kot institucija pa je ideološko že zdavnaj propadla.

Še huje – Skinnerjeva je delila tudi rasistične insinuacije. V nasprotju z ameriško tekmo s Sovjetsko zvezo, ki jo je opisala kot “spopad znotraj zahodne družine” naj bi se Združene države v boju za prevlado s Kitajsko “prvič soočile z nasprotnikom, ki ni bele rase” – ne glede na dejstvo, da so se Združene države med drugo svetovno vojno bojevale proti Japonski.

Lahko samo upamo, da je razprava Skinnerjeve o spopadu med belo in nebelimi civilizacijami samo neljub lapsus linguae. Kajti namensko vključevanje rasizma v uradna stališča lahko pripelje ne samo do tega, da bo ena izmed strani iz konflikta izšla gospodarsko in vojaško poražena, temveč je s tem lahko ogrožena tudi njena družbena ureditev. Okvir, v katerega bodo določevalci politik umestili kitajsko-ameriški konflikt, bo imel dolgosežne posledice in Združene države morajo, če si želijo zagotoviti široko mednarodno podporo, pokazati, da njihova politika temelji na moralno vzdržnih predpostavkah.

Za večino komentatorjev je kitajsko-ameriški konflikt boj za oblast med ustaljeno velesilo in njenim najnevarnejšim izzivalcem. Zdi pa se, da se državi ne bosta zmogli izogniti Tukididovi pasti – samo sebe uresničujoči prerokbi, ki napoveduje, da bo obvladujoča sila v strahu pred izgubo oblasti sprožila vojno za ohranitev svetovne prevlade.

Ne glede na možnost, da je gonilna sila današnjega konflikta boj za oblast z ničelno vsoto, pa bi morale Združene države vendarle vzeti v obzir tudi nekatere druge dejavnike. Kajti zaradi grožnje propada družbenih ureditev zaradi podnebnih sprememb izpade ravnanje na zgolj ameriške interese osredotočene Trumpove administracije v očeh preostalega sveta sebično in neodgovorno.

Večini tega sveta – ki vključuje tudi dobršen delež Američanov – namreč ni prav nič do tega, da bi se za ohranitev ameriške hegemonije zapletla v novo hladno vojno. Ameriška administracija si mednarodno podporo pri preprečevanju vzpona kitajske moči in vpliva lahko pridobi le s prepričljivim argumentom.

Ki pa je že na dlani, saj vzpon Kitajske kot enopartijske diktature ogroža ne samo ameriško prevlado, temveč tudi na naboru uveljavljenih pravil temelječo mednarodno ureditev. Namesto da spor označujejo kot boj med različnimi rasami, bi se Združene države morale osredotočiti na dejstvo, da Kitajska ogroža obstoj mednarodnih institucij, kar posredno ogroža tudi razvoj in stabilnost mnogih drugih držav.

Tem namreč zdajšnja mednarodna ureditev – z vsemi prednostmi in slabostmi ameriškega vodenja – zagotavlja precej več koristi kot katerakoli druga alternativna ureditev. In Združene države so si med hladno vojno s Sovjetsko zvezo pridobile tako široko mednarodno podporo zaveznikov prav zaradi tega, ker so se bojevale za ohranitev te ureditve. Po koncu hladne vojne pa se je večina sveta – ob predpostavki, da bodo Združene države še naprej ohranjale liberalni okvir – z večjim ali manjšim odobravanjem pač sprijaznila z ameriško prevlado.

Žal pa predpostavka ne drži več. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s svojo “najprej Amerika” zunanjepolitično usmeritvijo obrnila hrbet dosedanjim zaveznikom in s svojimi ozkimi političnimi interesi močno razburila preostali svet. Prav nič pretirana ni ugotovitev, da Trumpove zgrešene politike ogrožajo liberalno mednarodno ureditev vsaj toliko, če ne še bolj, kot jo ogroža Kitajska.

Vsekakor se Trumpova administracija lahko še naprej zanaša na prepričanje, da bodo Združene države lahko Kitajsko premagale same, brez pomoči drugih. A stroški bodo zelo visoki, verjetnost zmage pa precej manjša, kot če bi se Združene države naslonile na pomoč svojih prijateljev in zaveznikov.

Če v spor vpleteni strani ne bosta dosegli dogovora, bo kitajsko-ameriška hladna vojna zagotovo eskalirala v naslednjo fazo. Prej ali slej pa bo Trumpova administracija spoznala, da za prevlado nad Kitajsko nujno potrebuje tudi podporo svojih zaveznikov. In takrat bi bilo zelo koristno, če jih na svojo stran ne bo vabila, da se udeležijo rasističnega konflikta ali pa spopada med različnimi družbenimi ureditvami, temveč bi za nasprotovanje Kitajski uporabila moralno ustreznejše razloge. Ne nazadnje so Združene države zgodovinski branitelj liberalnega reda in čas bi že bil, da končno začnejo temu ustrezno tudi ravnati.

Copyright: Project Syndicate, 2019.

www.project-syndicate.org

Eko sklad: nove spodbude za e-avte, znižanje pri priključnih hibridih
5 ur

Eko sklad je objavil nova poziva za električna in priključno-hibridna vozila za občane in podjetja. Ohranili so visoke spodbude za električna vozila, znižali pa spodbude za priključne hibride.

Nova javna poziva za dodeljevanje spodbud za električna in priključno-hibridna vozila za občane in podjetja prinašata več novosti:

● omejitev emisij ogljikovega dioksida za priključno hibridno vozilo (plug-in) ali vozilo na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender) so znižali z 80 gramov ogljikovega dioksida na kilometer na 50 gramov,

● višino spodbude pri kategoriji vozil L7e ("štirikolesa razen lahkih štirikoles") so znižali od 4.500 evrov na dva tisoč evrov,

● višino spodbude pri priključnem (plug-in) hibridnem vozilu ali vozilu na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender) so znižali s 4.500 evrov na dva tisoč evrov,

● višina spodbude pri vozilih kategorije L6e ("lahka štirikolesa") so znižali s tri tisoč evrov na 1.500 evrov.

Pri javnem pozivu za občane so spremenili tudi pogoje za uveljavljanje subvencije za testna vozila, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Eko sklad: nove spodbude za e-avte, znižanje pri priključnih hibridih
Foto: Jure Makovec
(graf) Koliko subvencij damo za zeleno energijo in koliko elektrike za to dobimo? 4
5 ur
V slovenske obnovljive vire energije se je lani steklo za 135 milijonov evrov subvencij, kar je šest odstotkov manj kot leta 2017. Koliko elektrike smo za ta denar dobili? Po podatkih ministrstva za
Več ▼

V slovenske obnovljive vire energije se je lani steklo za 135 milijonov evrov subvencij, kar je šest odstotkov manj kot leta 2017. Koliko elektrike smo za ta denar dobili? Po podatkih ministrstva za infrastrukturo 937,9 gigavatnih ur elektrike. Je to veliko ali malo? Glede na podatke Sursa smo v Sloveniji lani proizvedli 16.300 gigavatnih ur elektrike, največ, več kot pet tisoč gigavatnih ur, v nuklearki. Dodajmo, da so nas subvencije obnovljivih virov energije doslej stale že krepko prek milijardo evrov, več spodaj.

(graf) Koliko subvencij damo za zeleno energijo in koliko elektrike za to dobimo?
Bencin bo cenejši, dizel za malenkost dražji
5 ur
Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo pocenil za dva centa na 1,335 evra za liter, dizel pa podražil za 0,1 centa na 1,293 evra za
Več ▼

Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo pocenil za dva centa na 1,335 evra za liter, dizel pa podražil za 0,1 centa na 1,293 evra za liter, je objavilo ministrstvo za gospodarstvo.

Gre za prvo letošnjo pocenitev bencina, napovedali smo jo že v članku Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?

Bencin bo cenejši, dizel za malenkost dražji
Foto: Shutterstock
Tretji aneks za Kolektor Koling pri dispečerskem centru ljubljanske urgence: 10-odstotna podražitev 1
5 ur
Pri tem poslu se je glede na prvotno pogodbo spremenilo že vse: vodji del, rok izvedbe in zdaj še cena
Na članek...

Aneks oziroma »dodatek k pogodbi« o izvedbi GOI del (to so gradbeno-obrtniška-inštalacijska dela) za dispečerski center zdravstva Ljubljana, ki je del nove urgence, je težak 219 tisoč evrov z DDV.

Z 2,2 na 2,4 milijona evrov

Ministrstvo za zdravje kot naročnik, UKC Ljubljana kot uporabnik in Kolektor Koling kot izvajalec so aneks, že tretji po vrsti za ta posel, podpisali 7. maja.

Po prvotni pogodbi je bila vrednost posla 2,18 milijona evrov z DDV, skupaj z aneksom pa znaša 2,4 milijona evrov, torej za 10 odstotkov več.

Razlog za podražitev? Nepredvidena dela

Kot izhaja iz aneksa, objavljenega na portalu javnih naročil, je razlog za podražitev: »ker je potrebno izvesti dodatna, nepredvidena dela, vezana na zatečeno stanje na objektu, v povezavi z odpravo reklamacij iz 1. faze projekta, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti, vezana pa so tudi na novo oziroma po sklenitvi te pogodbe spremenjeno tehnologijo izvajanja službe Dispečerskega centra zdravstva«.

Doslej že dva aneksa

V prvem aneksu k pogodbi decembra lani so zamenjali dve vodji del (za gradnje, gradbeništvo in strojništvo). V drugem aneksu, ki je bil podpisan februarja letos, pa so podaljšali tudi rok za dokončanje posla. Prvotni rok je bil 180 dni od podpisa pogodbe julija lani, z aneksom je bil podaljšan za polovico oziroma za 90 dni – na 10. maj.

Spomnimo, v zvezi s Kolektor Kolingom smo pisali že o aneksih in podražitvah pri dveh drugih poslih: pri gradnji kočevske proge in izvlečnega tira.

Tretji aneks za Kolektor Koling pri dispečerskem centru ljubljanske urgence: 10-odstotna podražitev
Foto: Jure Makovec
V prihodnjih 20 letih se bo trg robotov pošesteril
6 ur

Vrednost svetovnega trga robotov bo z 59 milijard evrov, kolikor je znašala lani, do leta 2028 zrasla na 187 milijard, do leta 2038 pa na 350 milijard evrov, v pred kratkim objavljeni študiji »Nova robotika in letalniki 2018–2038« ugotavlja globalno podjetje za tržne raziskave IDTechEx. Roboti bodo v tem obdobju postajali čedalje pametnejši, sodelujoči, mobilni in spretni. Iz proizvodnih linij se bodo preselili tudi v druge dele industrije, pomembno vlogo pa bodo igrali tudi v našem vsakdanjem življenju.

Po lanski oceni Mednarodne zveze za robotiko (IFR), v katero je včlanjenih 57 podjetij, je bil svetovni trg storitvenih robotov leta 2017 vreden 4,5 milijarde evrov, kar je 12 odstotkov več kot leta 2016, v obdobju 2018–2020 pa bo vsako leto zrasel za dodatnih 20 do 25 odstotkov. Stalno raste tudi trg industrijskih robotov. IFR v aprilski napovedi prihajajočega poročila za leto 2018 ocenjuje, da je bilo lani prodanih rekordnih 384 tisoč industrijskih robotskih enot, pri čemer je prodaja rasla že šesto leto zapored, čeprav lani samo za odstotek. Največ industrijskih robotov je bilo prodanih na Kitajskem (133 tisoč), Japonskem (52 tisoč), v ZDA (38 tisoč), Južni Koreji (37.600) in Nemčiji (28 tisoč).

Robotsko varovanje in kmetovanje

Vse več je tudi robotov, ki v trgovinah opravljajo dela, ki se jih da avtomatizirati. Med njimi so tudi roboti za samodejno zbiranje podatkov, recimo o izdelkih na policah. Zadnje čase se razvijajo različni roboti, ki samodejno opravljajo naloge, povezane z varnostjo. Svetovni trg robotov za nadzor v obdobju 2017–2021 vsako leto v povprečju zraste za 12,31 odstotka, predvsem zaradi njihove večje uporabe za pomoč varnostnikom pri pokrivanju velikih ali nevarnih območij. Trg mobilnih robotov in letalnikov na področju logistike bo leta 2027 vreden 66,8 milijarde evrov. Tu je že danes vse več robotov za pobiranje in za samodejno prevažanje, ki se pogosto kombinirajo z robotskimi manipulatorji.

Vrednost prodaje robotov in letalnikov na področju kmetijstva bo leta 2038 skupaj vredna 31,2 milijarde evrov. Med drugim bodo razvili povsem avtonomne traktorje brez kabine za voznika, čeprav bodo večinoma v uporabi traktorji z nižjo ravnijo samostojnosti. Že danes je dokaj razširjena uporaba manjših avtonomnih robotov za odstranjevanje plevela in škropljenje nasadov. Vse več podjetij takšne robote ponuja kot storitev (RaaS).

Pohod mobilnih robotov IDTechEx ocenjuje, da bo trg mobilnih robotov za ravnanje z materiali in logistiko do leta 2027 dosegel vrednost 66,8 milijarde evrov, v prihodnjih desetih letih pa se bo še podvojil. Trg avtomatsko vodenih vozil (AGV) je zadnja leta pod vse večjim pritiskom avtonomnih (tudi avtomatiziranih) mobilnih robotov (AMR), ki so neodvisni od infrastrukture, hitreje se nameščajo in zagotavljajo večjo prilagodljivost. Mobilni roboti so zaradi nezadostnega zaupanja v njihovo varnost še vedno omejeni na lažje do srednje težke tovore. Njihov trg še vedno sestav­lja le manjši del trga AGV in tudi stopnja rasti je nekoliko nižja. V prihodnjem letu lahko pričakujemo pospeševanje rasti AMR po stopnji, ki bo končno presegla tisto pri AGV.

Analitska podjetja napovedujejo, da bo približno v desetletju trg mobilnih robotov presegel trg avtomatsko vodenih vozil. V Amazonu, na primer, ki ima v ZDA 110 skladišč, 45 središč za razvrščanje in približno 50 distribucijskih postaj s skupaj več kot 125 tisoč zaposlenimi, za zdaj dela malo robotov in pri redkih opravilih, kot sta pakiranje in notranja dostava. Stičišče AI-znanja Cognitive World napoveduje, da bo trg mobilnih robotov zrasel s 16,7 milijarde evrov v letu 2018 na 48,2 milijarde v letu 2023, povprečna letna rast pa bo 23,71-odstotna.

Kmalu povsem avtomatizirani centri v Amazonu

Zahvaljujoč prevzemu podjetja Kiva in vse večji uporabi umetne inteligence (AI), posebej na področju računalniškega vida in upravljanja motorjev, Amazon intenzivno razvija nove robote za prijemanje in prenašanje paketov ter mobilne robote za zunanjo dostavo, ki jih poskusno že uporablja. Amazon pričakuje prve povsem avtomatizirane centre v nekaj več kot desetih letih. Podoben razvoj poteka v številnih podjetjih na Kitajskem, v Indiji in drugih državah.

V Estoniji, na primer, podjetje Starship Technolo­gies pre­iskuje lastni AMR za zunanjo dostavo na ciljnem območju (na zadnji milji). Avtonomna mobilnost bo prinesla spremembe tudi na področju industrijskih vozil in vozil za ravnanje z materiali. IDTechEx napoveduje, da bo v letu 2038 avtonomno delovalo že več kot 70 odstotkov viličarjev. Večja rast ponudbe in uvajanje naj bi se začela v letih 2023 in 2024. Strokovnjaki pričakujejo hitrejši razvoj sposobnosti robotov za prijemanje in spuščanje predmetov, posebej tistih z nepravilno obliko ter v različnih okoljih. Danes je z uporabo globokega učenja mogoče doseči že 93-odstotno uspešnost prijetja predmeta.

Avtonomni tovornjaki in droni

Dostava je kritičen del logistike in njena avtomatizacija zadeva vse logistične faze. Celoten sistem je posebej odvisen od avtomatskega transporta. Podjetja že testirajo avtonomne tovornjake. Ideja je, da bi bila vožnja samodejna na dolgih odsekih avtocest, vozniki pa bi prevzeli nadzor na mestnih obrobjih in v mestnih središčih. IDTechEx napoveduje začetek komercializacije avtonomnih tovornjakov z nekoliko manjšo avtonomnostjo (četrta raven) že v letu 2022, uvajanje tistih s polno avtonomnostjo (peta raven) pa v letu 2027. Približno od leta 2032 bi uporaba avtonomnih vozil pete ravni lahko presegla uporabo tistih s četrte ravni.

Dostava z letalniki, ki jo analitiki navadno pridružijo analizam dostave z avtonomnimi sredstvi, je vprašanje druge vrste. Strojna oprema je že utečena, vendar uporabo omejujeta nezadosten čas in nezadostna nosilnost. Predpisi dodatno omejujejo uporabo do meje »vidno polje«, kar ponavadi velja tudi za tehnologije avtonomne mobilnosti, v obeh primerih zaradi varnosti.

Analitska podjetja zato ne napovedujejo večje uporabe dronov za dostavo, ki bo najbrž omejena na izročanje pomembnih predmetov med kritičnimi ustanovami, kot so bolnišnice, ali pa na oddaljenih območjih. Tisoče robotov v skladiščih Analitsko podjetje ABI Re­search ocenjuje, da bo leta 2025 več kot 50 tisoč skladišč opremljenih s skupaj več kot štirimi milijoni komercialnih robotov, kar je tisočkrat več kot v letu 2018, ko jih je bilo nekaj manj kot štiri tisoč. Hitro uvajanje robotov spodbuja potreba po prilagodljivem, učinkovitem in avtomatiziranem izpolnjevanju e-naročil v enem dnevu, kar bo postala norma. H globalni širitvi skladiščne robotike bosta pripomogli tudi dostopnost robotov in visoka donosnost naložb (ROI), ker so roboti privlačna in vsestranska alternativa tradicionalni mehanski avtomatizaciji in ročnim operacijam.

S 5G do inteligence iz oblaka

Zdajšnji komercialni in industrijski roboti so pogosto povsem avtonomne naprave z lastno inteligenco. Omrežja 5G bodo kmalu omogočala njihovo posodabljanje, saj bo mogoče dosedanje sposobnosti, kot so odkrivanje objektov in ljudi, načrtovanje poti ali optimizacija, prenesti na oblak, da bi se lahko uporabljali bogatejši viri podatkov. Robotski sistemi bodo tako imeli dostop do sposobnosti, kakšnih prej ni bilo mogoče umestiti v zdajšnje sisteme, ugotavlja podjetje ABI Research.

Danes je v središču daljinski nadzor, s 5G pa bosta v ospredje prišli konverzacijska umetna inteligenca in inteligenca roja, razlagajo v ABI Researchu. Tehnologija 5G bo omogočila dobaviteljem robotov razširitev vgrajene inteligence ali celo prenašanje njenih delov v oblak, da bi omogočili nove sposobnosti zdajšnje robotske opreme. Podjetja bodo pridobila možnost povezovanja skupin zunanjih robotov v oblak, s čimer bodo lahko izkoristili zmogljivosti, skalabilnost in prilagodljivost inteligence v oblaku.

V prihodnjih 20 letih se bo trg robotov pošesteril
Domel do prvega milijona na Japonskem, tudi zaradi baterij za Teslo in Panasonic
6 ur
Zanima jih vstop v dobaviteljsko verigo Yaskawe
Na članek...

»Japonski trg je zelo zahteven, za nas celo bolj kot ameriški, prodajamo pa tam enega izmed naših izdelkov, v katerega je vloženega največ znanja in s katerim dosegamo daleč nadpovprečno dodano vrednost. To so deli sistemov za čiščenje zraka, ki se uporabljajo pri različnih proizvodnih procesih, tudi pri izdelavi baterij za Teslo in Panasonic,« je povedal Lojze Demšar, direktor Domelove poslovne enote industrijskih puhal.

V Domelu so lani ustvarili skoraj 152 milijonov evrov prihodkov, a milijon, ki so ga lani po štirih letih truda prvič ustvarili na Japonskem, je zelo pomemben. »Ne samo, kot sem že dejal, zaradi visoke dodane vrednosti, ki nam jo prinaša, temveč ker je prodaja na Japonskem odlična referenca za vse azijske trge, denimo Južno Korejo. Tretji razlog pa je, da nas zahtevnost japonskih kupcev sili k osvajanju novih kompetenc, kar s pridom izkoriščamo tudi na drugih trgih,« pojasnjuje Lojze Demšar in dodaja, da si nov skok prodaje obetajo, ker bodo optimirali in zahtevam japonskih kupcev prilagodili dva dodatna izdelka.

Z boljšo rešitvijo izpodrinili ameriškega tekmeca

Domel na Japonskem prodaja elektronsko komutirana puhala z vgrajeno programsko opremo, ki jo prilagodijo vsakemu kupcu. »Prvi milijon evrov prodaje smo ustvarili iz več razlogov. V že utečenem poslu nam je uspelo izpodriniti ameriškega tekmeca. Kupcu smo ponudili tehnično boljši izdelek, ki ima vse potrebne certifikate. Naša komercialno tehnična podpora je bila po japonskih merilih izvrstna. Naše dobave so točne, dobavni roki sprejemljivi,« pojasnjuje Lojze Demšar.

V deželi vzhajajočega sonca imajo trenutno sicer pet kupcev, enega večjega in štiri manjše.

Nujen lokalni distributer

Za uspeh na tem trgu je nujen lokalni distributer, saj želijo Japonci kupovati lokalno oziroma iz skladišča na Japonskem. Lokalnega distributerja potrebujejo tudi, ker v tamkajšnjih podjetjih malo ljudi govori angleško in je zato z njimi treba komunicirati v njihovem domačem jeziku. »Japonci zelo cenijo tehnično dovršenost, ki mora biti ustrezno predstavljena. O izdelkih in vseh obrobnih stvareh želijo vedeti precej več informacij, kot jih tisti hip potrebujejo. Tako je povsem običajno, da pri večini odgovorov, ki jih dobijo, postavljajo podvprašanja. Pomembno je tudi, da kupce osebno obiskujemo in da se v Tokiu vsako leto predstavimo na specializiranem sejmu Internepcon,« razloge za uspeh na tem trgu poudarja sogovornik.

Prepričali so jih z razvojnimi kompetencami

»Pri pridobitvi večjih naročil nam je zelo pomagalo še, da smo jim predstavili svoje razvojne kompetence oziroma novo razvite izdelke, pa čeprav jih trenutno še ne potrebujejo. Navdušilo jih je naše puhalo, ki je povezljivo s pametnimi napravami, pridobljeni podatki o delovanju pa se shranjujejo v oblaku. Tako puhalo omogoča krmiljenje na daljavo in nadzor nad podatki,« dodaja Lojze Demšar.

Zanima jih vstop v Yaskawo

Japonska Yaskawa je v Ribnici aprila uradno odprla tovarno industrijskih robotov, pričakuje se, da bodo v prihodnjih letih tam postavili še tovarno, v kateri bodo izdelovali motorje za robote. Se bo Domel s svojimi izkušnjami z japonskega trga potegoval za njenega dobavitelja? »Da, prav gotovo nas zanima vključitev v Yaskawino dobaviteljsko verigo. Menimo, da imamo razvite potrebne kompetence za izdelavo elektronsko komutiranih motorjev oziroma njihovih sestavnih delov,« odgovarja Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela Holdinga.

Lani z manjšim dobičkom

V Domelu so lani prihodke povečali na skoraj 152 milijonov evrov, čisti dobiček pa je bil manjši kot predlanskim in ga je bilo za 5,6 milijona evrov, dodana vrednost na zaposlenega je bila 40.852 evrov. Upad dobička so sicer načrtovali, a ne tolikšnega. »Kot smo napovedovali, smo manjši dobiček ustvarili zaradi uvajanja novih izdelkov v proizvodnjo, pri čemer potrebujemo leto ali dve, da proces toliko izpilimo, da postanejo zares dobičkonosni. Spoprijemali smo se tudi z višjimi stroški dela, predvsem pa višjimi stroški surovin, kjer smo se soočali tudi z njihovim pomanjkanjem,« pojasnjuje Matjaž Čemažar.

Kako kaže letos? »Pričakujemo, da bomo dosegli rezultat na ravni minulega leta, in to tako pri prihodkih kot pri dobičku. Upad naročil imamo pri avtomobilskem delu, s katerim ustvarimo že tretjino prihodkov. Prodaja pri sesalnih enotah je stabilna, zlasti tam, kjer gre za profesionalno uporabo, povečujemo pa jo pri elektronsko komutiranih motorjih, tako na trgu prezračevalne tehnike, baterijske vrtne opreme in v industrijskih aplikacijah, kot so denimo puhala, ki jih prodajamo na Japonsko,« pravi Matjaž Čemažar.

Domel do prvega milijona na Japonskem, tudi zaradi baterij za Teslo in Panasonic
Foto: Domel
Infrastrukturno ministrstvo pojasnjuje, kdo je kriv za najslabši energetski načrt v EU 1
6 ur

Slovenski Nacionalni in energetski načrt (NEPN) je dobil najnižjo oceno med 28 evropskimi NEPN, smo poročali v petek. Z ministrstva za infrastrukturo so danes poslali obrazložitev ocene.

Zaradi nedejavnosti in nesprejemanja odločitev ministrstev za infrastrukturo in okolje v času prejšnje vlade se je Slovenija lani jeseni je soočila z resno zamudo pri pripravi osnutka NEPN, so začeli na infrastrukturnem ministrstvu.

Oktobra 2017 je bila imenovana medresorska delovna skupina za pripravo NEPN. Na infrastrukturnem ministrstvu so pripravili razpis za izvajalca strokovnih podlag, vendar je prejšnje vodstvo ministrstva objavilo razpis šele 29. avgusta 2018, tik pred koncem mandata.

Novo vodstvo ministrstva je jeseni pospešilo aktivnosti, saj se je, kot so zapisali, »zavedalo resnosti posledic, če Slovenija do konca decembra 2018 evropski komisiji ne predloži osnutka NEPN«.

Slovenija bi bila edina država članica EU, ki osnutka ne bi predložila, izgubila pa bi tudi možnost črpanja 460 tisoč evrov nepovratnih sredstev programa Strategic Reform Support Programme. Črpanje je namreč neposredno povezano s predložitvijo osnutka NEPN.

Osnutek NEPN, poslan evropski komisiji decembra 2018, je bil v časovni stiski in pomanjkanju strokovnih podlag pripravljen kot skupek že sprejetih vladnih odločitev in veljavne EU zakonodaje.

»Gre dobesedno za kopiranje veljavnih in od strani vlade RS sprejetih dokumentov, na primer Strategije razvoja Slovenije, predloga resolucije Energetskega koncepta Slovenije (na vladi je bil sprejet marca 2018), Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 in uredbe EU o delitvi bremen v zvezi s cilji 2030 pri tako imenovanih netrgovalnih emisijah, kjer je določen je slovenski prispevek v višini minus 15 odstotkov.«

Na infrastrukturnem ministrstvu so oktobra in novembra začeli v okviru medresorske delovne skupine usklajevati pripravo osnutka NEPN. Novembra so izbrali izvajalca strokovnih podlag za NEPN, Institut Jožef Stefan, ki vodi konzorcij desetih nacionalnih inštitucij. Konzorcij mora do konca maja 2019 pripraviti osvežitev osnutka NEPN in prve strokovne podlage.

»Ministrstvo za okolje je na politični ravni zaradi deklarirane želje po večji ambicioznosti pri določitvi ciljev konec decembra 2018 nasprotovalo odločitvi, da se osnutek pošlje evropski komisiji, čeprav so predstavniki ministrstva za okolje pri pripravi osnutka sodelovali,« so zapisali v sporočilu ministrstva za infrastrukturo.

Kljub temu so z ministrstva za infrastrukturo osnutek evropski komisiji poslali, tudi zato, da se Slovenija izogne finančnim sankcijam in drugim posledicam: »Pomembna okoliščina pri odločitvi je bilo tudi dejstvo, da imamo v končni verziji NEPN, ki mora biti sprejeta do konca leta 2019, možnost povečati cilje in izkazati ustrezno ambicioznost.«

Kaj načrtujejo zdaj?

Institut Jožef Stefan bo 29. maja predložil osvežen osnutek NEPN. Sledila bo celovita presoja vplivov na okolje, ki bo pokazala, kaj je okoljsko sprejemljivo.

Pri pripravi priprave NEPN bodo uporabili vse strokovno znanje v Sloveniji, zato tudi sodelujejo s konzorcijem desetih ustanov. Sodelujeta pa lahko tudi stroka in druga zainteresirana javnost, zagotavljajo na ministrstvu za infrastrukturo.

Infrastrukturno ministrstvo pojasnjuje, kdo je kriv za najslabši energetski načrt v EU
Foto: Jure Makovec
(evropske volitve) Kako je s predčasnim glasovanjem, glasovanjem na domu ali zunaj okraja stalnega prebivališča
7 ur

V Sloveniji bodo evropske volitve potekale v nedeljo, 26. maja. Ponavadi večina volivcev glasuje na dan volitev, na volišču v okraju stalnega prebivališča, tudi tokrat pa so omogočeni nekateri drugi načini glasovanja:

** Predčasno glasovanje: ni vam treba čakati na nedeljo, glasujete lahko tudi prej. Za to obliko glasovanja se ni treba prijaviti. Predčasno glasovanje za volitve v evropski parlament se bo začelo v torek, 21. maja, trajalo pa bo do četrtka, 23. maja, med 7. in 19. uro. Predčasnega glasovanja se lahko udeležite samo na okrajni volilni komisiji, kjer ste vpisani v volilni imenik (na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče), navajajo pri državni volilni komisiji DVK.

** Glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča: za to obliko glasovanja se morate prijaviti. Če želite v nedeljo glasovati zunaj svojega okraja, morate o tem obvestiti volilno komisijo, na območju katere imate stalno prebivališče. Pristojna okrajna volilna komisija mora obvestilo prejeti najpozneje do srede, 22. maja, do 24. ure. Prijavo je mogoče opraviti tudi po spletu:

** Glasovanje na domu: za to obliko glasovanja, ki je namenjena volivcem, ki zaradi bolezni ne morejo osebno na volišče, se je treba prijaviti. V tem primeru volivci glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. Kdor želi glasovati po tej poti, mora svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere ima stalno prebivališče. Pristojna okrajna volilna komisija mora obvestilo prejeti najpozneje do srede, 22. maja, do 24. ure. Tudi za to obliko glasovanja je prijavo mogoče opraviti po spletu:

Pa še dve informaciji, ki so ju pri državni volilni komisiji uvrstili med tiste, po katerih se velikokrat sprašuje:

  • Za glasovanje vam ni treba s sabo imeti obvestila, zadošča, da na volišče prinesete osebni dokument. Tako pri DVK odgovarjajo na vprašanje, ali lahko volivec glasuje tudi, če ni prejel obvestila oziroma vabila.
  • Za glasovanje obvezno potrebujete osebni dokument. Kaj pa, če tik pred zdajci ugotovite, da vam je veljavnost dokumenta, na primer osebne, potekla? Kot navajajo pri DVK, lahko še vedno glasujete, pomembno je, da se vidijo vaši podatki in vaša fotografija.

(evropske volitve) Kako je s predčasnim glasovanjem, glasovanjem na domu ali zunaj okraja stalnega prebivališča
Je Alenka Bratušek zamenjala Bojana Žlendra? Ne, reorganizirala ga je
7 ur
Bojan Žlender je bil vodja Službe za trajnostno mobilnost, zdaj te službe ni več. Ustanovili so Direktorat za trajnostno mobilnost, ki ga vodi Darko Trojanov
Na članek...

Bojan Žlender ni bi razrešen, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. So pa 1. maja reorganizirali ministrstvo in od takrat Službe za trajnostno mobilnost, ki jo je prej vodil Bojan Žlender, ni več. Ustanovili so Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki ga kot vodi v. d. Darko Trojanov. Znotraj Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko so trije sektorji, eden izmed teh je sektor za javni potniški promet, ki ga vodi Matjaž Vrčko. Bojan Žlender je še vedno v službi v sektorju za javni potniški promet in še vedno dela na projektu enotne vozovnice.

Ko smo spraševali, komu naj pošljemo vprašanja v zvezi z enotno vozovnico, kjer se ravno pripravljajo na velike spremembe, so nas usmerili na Bojana Žlendra.

Slovenija z visokimi stroški za mobilnost

Uvedba enotne vozovnice je sicer pomemben projekt, pri katerem močno zamujamo. Z učinkovitim javnim potniškim prometom bi lahko izboljšali mobilnost in dostopnost, znižali stroške uporabnikov in upravljavcev ter zmanjšali okoljske obremenitve zaradi prometa. Ciljev za zdaj nismo dosegli - Slovenija je pri stroških gospodinjstev za mobilnost na prvem mestu v EU. O uvedbi enotne vozovnice se sicer govori približno deset let. Prvi del projekta je bil uvedba enotne vozovnice za dijake in študente septembra 2016, od takrat bi že zdavnaj morali uvesti vrsto nadgradenj, ki se še niso zgodile.

Zadrege s pripravo razpisa

Ministrstvo za infrastrukturo bi sicer po naših informacijah utegnilo imeti težave z Evropsko komisijo, ker niso pravočasno objavili mednarodnega razpisa za izvajalce storitev v javnem potniškem prometu. Sedanji izvajalci so bili namreč izbrani na podlagi linij, ki so jih izvajali v prometnem letu 2004 (tudi takrat brez razpisa). Leta 2010 je bil sicer objavljen razpis, a je bil razveljavljen - napisan je bil menda tako, da sploh ne bi omogočal uvedbe integriranega prometa, ker je bila Slovenija razdeljena na več koncesijskih območij. Sedanje pogodbe izvajalcem so že nekajkrat podaljšali, potekle bodo 1. decembra letos. Razpis bi moral biti objavljen približno leto dni pred potekom pogodb. Za razpis so se pred časom zanimali tudi pri Flixbusu.

V javnem prometu je 120 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja

V sistemu javnega potniškega prometa država vsako leto razdeli približno 120 milijonov evrov. Od tega 48 milijonov evrov dobi -Potniški promet, približno 46 milijonov evrov gre za subvencionirane vozovnice dijakom in študentom, približno 23 milijonov pa dobijo avtobusni prevozniki za izvajanje javnih gospodarskih služb.

Bojan Žlender se je sicer vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja ukvarjal predvsem s prometno varnostjo. Leta 2013 je odstopil s funkcije predsednika sveta javne Agencije za varnost v prometu in s funkcije v. d. direktorja direktorata za promet. Takrat je namreč policija razkrinkala mrežo ponarejevalcev vozniških dovoljenj. Ko je bil predsednik Agencije za varnost v prometu, je po cestah vozilo približno 150 ljudi s ponarejeno vozniško.

Je Alenka Bratušek zamenjala Bojana Žlendra? Ne, reorganizirala ga je
Foto: Jure Makovec