Manager
Kitajska februarja še znižala trgovinski presežek z ZDA
08.03.2018 11:28
Kitajska je februarja še drugi zaporedni mesec zabeležila padec trgovinskega presežka z ZDA. Ta se je znižal na 21 milijard dolarjev (16,9 milijarde evrov). Trgovinski presežek s svetom je
Več ▼

Kitajska je februarja še drugi zaporedni mesec zabeležila padec trgovinskega presežka z ZDA. Ta se je znižal na 21 milijard dolarjev (16,9 milijarde evrov). Trgovinski presežek s svetom je medtem Kitajska februarja na letni ravni povečala za 44,5 odstotka.

Kitajska trgovinski presežek z ZDA zmanjšuje že od začetka leta. Medtem ko so ga decembra lani zabeležili v višini 25,6 milijarde dolarjev, je bil januarja 3,7 milijarde dolarjev nižji. Kljub padcu je bil po podatkih kitajske carinske uprave trgovinski presežek Kitajske februarja letos še enkrat večji kot v drugem mesecu lani.

Kljub padcu presežka v blagovni menjavi z ZDA je presežek Kitajske z ostalim svetom februarja na letni ravni poskočil za 44,5 odstotka. (STA)

 

Kitajska februarja še znižala trgovinski presežek z ZDA
(intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja?
3 ure
V elektroenergetiki govorijo o sistemu poštne znamke. Preprosto povedano to pomeni, da plačata enako omrežnino prebivalec A, ki uporablja samo pralni stroj in televizor, in prebivalec B, ki tudi polni električni avto in se greje na elektriko.
Na članek...

Dodajmo še eno poenostavitev in recimo, da bo transformatorska postaja v nekem naselju zadoščala, dokler si eden od prebivalcev ne bo omislil Porschejev električni avto taycan in ga polnil s 350 kilovati. Elektro podjetje bo moralo zato nadgraditi transformatorsko postajo. Kdo naj plača takšen poseg? Lastnik taycana ali elektro podjetje, kar pomeni porabo omrežnine, ki so jo prispevali vsi odjemalci?

Vprašanja smo zastavili predsedniku uprave Elektra Ljubljana Andreju Ribiču.

Je sistem poštne znamke v elektroenergetiki preživel?

Je. Definitivno. Na to opozarjamo že dolgo časa. Čakajo nas novi načini spodbujanja in destimuliranja, ki bodo zaradi razvoja informacijske tehnologije kmalu na voljo. Kmalu jih bomo začeli tudi uporabljati, sicer bolj trgovci kot distributerji.

Kje bo začel sistem poštne znamke najprej odmirati?

Najbolj bodo to občutili odjemalci naj najbolj oddaljenih krajih, kjer je omrežje najšibkejše. Tam bo treba vlagati največ.

Ali to pomeni, da bi odjemalcem zaračunali stroške nadgradnje transformatorske postaje, ki bi jo bilo treba okrepiti?

Seveda. Drugače ne bo šlo. Velika razlika je med gosto naseljenimi območji in kraji, kjer je poselitev bolj redka. Na območju Elektra Ljubljana je redko poseljena Kočevska, oskrbovati pa moramo praktično vsakega prebivalca. Vsaka želja posameznikov, ki bodo hoteli graditi, bo stala. Tega ne bomo mogli več urejati s sistemom, kakršnega imamo zdaj. Razen, če ne bo država spodbujala posegov na drugačen način.

Kako pa? Iz proračunskih sredstev?

Nisem pravi naslov za to vprašanje. Potrebno pa bo namenjati posebna dodatna sredstva za izgradnjo in ojačitev električnega omrežja.

V Ilirski Bistrici je pred kratkim zasebni investitor postavil ultra hitro e-polnilnico pa tudi transformatorsko postajo in priključek. Odjemalcev ni obremenil. Je to lahko model za prihodnje krepitve sistema?

To je ena pot. Investitor v opisanem primeru si je to lahko privoščil, ker je imel v soseščini močno transformatorsko postajo z veliko energije. Imamo pa območja, kjer so visokonapetostne transformatorske postaje povsem obremenjene. Tu, kjer sva zdaj, v centru Ljubljane, je transformatorska postaja na robu zmogljivosti. Tu ni več mogoče dodati take ultra hitre polnilnice. V bližini zato gradimo dve novi transformatorski postaji, ki bosta razbremenili obstoječo.

Bi lahko takšnemu investitorju zaračunali stroške novih transformatorskih postaj?

Za zdaj se na srednjenapetostni ravni nekaj plača, v prihodnje pa bo treba najti nove načine. Nočem napovedovati, kaj se lahko zgodi. Najti moramo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse. Tu je tudi možnost samooskrbe, občani lahko postavijo svoje naprave in se napajajo z energijo sonca. Pri vetrnih elektrarnah ni narejeno praktično nič. Pri malih hidroelektrarnah trajajo postopki deset let in več. Treba je sprostiti predpise in omogočiti hitrejše pridobivanje dovoljenj. Tudi tako bi si lahko pomagali.

Je mogoče investitorju zaračunati nadgradnjo razdelilne transformatorske postaje?

Ne.

Zakaj ne?

Zakonodaja je taka. Vemo, kakšni so postopki in kdo lahko gradi.

Gradili bi vi, stroške pa bi plačal tisti, ki potrebuje tako postajo.

Takih investitorjev je zelo malo. Zaenkrat jih še nimamo. Ko bodo investitorji izračunali, da se jim to splača, pa bodo verjetno šli v to smer.

(intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja?
Foto: Jure Makovec
(intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri
4 ure
Tehnologija vetrnih elektrarn je danes do okolja bistveno bolj prijazna kot pred leti, ko so zasnovali (kasneje neuspešno) vetrno elektrarno na Volovji rebri. Je sodobna tehnologija sprejemljiva za največjo okoljevarstveno organizacijo pri nas?
Na članek...

V Elektru Primorska še niso povsem opustili zamisli o postavitvi vetrne elektrarne na Volovji rebri, je v ponedeljek povedal Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, na konferenci o potencialih vetrne energije v Sloveniji.

Spomnimo, projekt je bil ustavljen leta 2013, ko je Arso izdal odločbo, s katero je odpravil okoljevarstveno soglasje iz leta 2006. Tehnologija vetrnih elektrarn je od zasnove projekta Volovja reber pomembno napredovala in je danes bistveno bolj prijazna do okolja.

O morebitnem vnovičnem razmisleku o elektrarni na Volovji rebri smo govorili z Damijanom Denacem, direktorjem Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), največje nevladne organizacije za varstvo narave v Sloveniji.

DOPPS je bil član Koalicije za Volovjo reber, skupine organizacij, ki je preprečila postavitev elektrarne.

Bi danes soglašali s postavitvijo vetrne elektrarne na Volovji rebri, če bi investitor uporabil najsodobnejše naprave?

Negativni vplivi vetrnih elektrarn so trki in motenja. Ko bo obstajala zanesljiva tehnologija, ki bo lahko z zelo, zelo veliko verjetnostjo zmanjšala negativne vplive, kot jih poznamo zdaj, ne bo razloga za nasprotovanje njeni uporabi.

Take zaključke sprejemajo in si želimo, da bi pridobili čim več energije iz obnovljivih virov in zmanjšali negativne vplive podnebnih sprememb. Rešitve moramo iskati, žal pa jih želijo nekateri umestiti na hitro in brez nacionalnega konsenza.

Danes se OVE uporablja vse več. To je pozitivno. Vendar pa ne za vsako ceno, kjerkoli in tako, da pozabimo na pravni red. Lahko namreč zakoljemo kokoš, ki nosi zlata jajca. Tu gre za preudarnost, nacionalno politiko in nacionalno odgovornost do tega, kakšne koristi prinesejo projekti in kakšno škodo povzročajo. Potrebno je tehtanje: če z objektom degradiramo neko območje, kaj to pomeni za ljudi, razvoj in gospodarsko dejavnost na drugem področju.

Je torej sodobna tehnologija vetrnih elektrarn dovolj razvita, da bi jo sprejeli na Volovji rebri?

Ta trenutek tega ne morem reči. Tehnologija napreduje, v zadnjih desetih letih je pomembno napredovala. Razvija se v smeri detekcije ptic in zaustavljanja vetrnic v primeru nevarnosti trka. Ko bo tehnologija dovolj razvita, da bo delovala, bo to rešitev.

Kaj pa tehnologija za plašenje ptic? Jo poznate? Je učinkovita?

Delno jo poznam. Na letališčih uporabljajo laserske puške in plašijo ptice z laserskimi žarki. To je zagotovo manj ugodno za ptice, še zlasti za tiste, ki gnezdijo na tej lokaciji. Ptice lahko tako preženemo, vendar pa tega ne bi smeli početi na območju, ki je namenjeno varovanju ptic.

Kaj pa tehnologije, ki ne uporabljajo laserja, ampak oddajajo signale?

Princip je podoben: plašenje in vznemirjanje ptic in onemogočanje njihove rabe prostora. To je lahko delikatno. Metode, ki detektirajo ptice in zmanjšajo nevarnost, so boljše kot metode, ki neko območje sterilizirajo in preprečijo prisotnost ptic na njem.

Kaj bi moral narediti investitor, če bi želel vnovič poskusiti s postavitvijo elektrarn na Volovji rebri?

Na to vprašanje si mora investitor odgovoriti sam in ob pogojih, ki izhajajo iz stroke, prostora in prava. Ko bo imel odgovore, ne bo razloga, da ne bi našel načina.

Ste spremljali razvoj tehnologije, da boste pripravljeni, če bi spet prišlo do tega vprašanja?

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar smo pokazali v številnih primerih. Nekaterih področij ne spremljamo zelo intenzivno, smo pa na tekočem z dogajanjem. Projekt ni naš, da bi morali mi iskati rešitve. Če pa bo investitor imel rešitve, jih bomo pogledali.

(intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri
Foto: Borut Hočevar
Rok Čeferin izvoljen za novega ustavnega sodnika
4 ure
Poslanke in poslanci so danes na tajnem glasovanju z 49 glasovi za in 32 proti za novega ustavnega sodnika izvolili odvetnika Roka Čeferina. Ta bo na ustavnem sodišču nadomestil ustavno sodnico
Več ▼

Poslanke in poslanci so danes na tajnem glasovanju z 49 glasovi za in 32 proti za novega ustavnega sodnika izvolili odvetnika Roka Čeferina. Ta bo na ustavnem sodišču nadomestil ustavno sodnico Etelko Korpič-Horvat, ki ji devetletni mandat poteče 27. septembra. (STA)

Kje si boste lahko ogledali energetske intervjuje
4 ure
En-lite, društvo za spodbujanje energetske pismenosti, in globalna platforma VideoLectures.NET sta v okviru evropskega tedna trajnostne energije napovedala partnersko iniciativo iEnergija videointervjuji.
Na članek...

En-lite in VideoLectures.NET sta objavila prvega v seriji videointervjujev, in sicer z intervjuvancem Iztokom Tisljem z Instituta Jožef Stefan (IJS) o oskrbi z energijo. Naslov pogovora je Energija v vsakdanjem življenju.

Tiselj v intervjuju poljudno in s pomočjo konkretnih primerov razloži, koliko energije porabi povprečen prebivalec Slovenije vsak dan in iz katerih virov to energijo pridobimo.

Za pripravo videovsebin so se v En-lite odločili ob lanskem zagonu digitalne izobraževalno-ozaveščevalne platforme iEnergija. »Uporabnikom, med katerimi je veliko mladih, želimo približati spoznavanje širokega področja energetike prek prosto dostopnih digitalnih videovsebin. Izhajamo iz uveljavljenih načel energetske pismenosti, zato pri videointervjujih sodelujemo z multidisciplinarno skupino naravoslovnih in družboslovnih strokovnjakov,« je razložila Mojca Drevenšek, predsednica društva En-lite.

»Obljubljamo kratke, kompaktne videovsebine, ki spletnim gledalcem ne bodo vzele več kot 15 minut, zagotovile pa jim bodo strokovno kredibilno, vendar laikom razumljivo predstavitev raznolikih aktualnih tem o zanesljivi in prožni oskrbi odjemalcev z nizkoogljično energijo,« je dodala Drevenškova.

Platforma VideoLectures.NET z več kot pet tisoč obiskovalci dnevno dosega širok krog zainteresirane javnosti. »Med več kot 20 tisoč videopredavanj in razprav na našo platformo z veseljem vključujemo tudi iEnergija videointervjuje. Umeščemo jih bomo v vsebinski kategoriji 'Energy',« pa je pojasnila Mihajela Črnko, vodja platforme VideoLectures.NET na IJS, in dodala, da bo VideoLectures.NET, ki deluje kot odprt izobraževalni vir, s svojim sistemom avtomatskih transkripcij poskrbel za podnaslovitev in prevod vsakega intervjuja v tri svetovne jezike. To bo bistveno okrepilo doseg energetskih izobraževalno-ozaveščevalnih aktivnosti in jih razširilo preko meja Slovenije.

Naslednji intervju bo z Einarijem Kiselom iz Svetovnega energetskega sveta (World Energy Council) na temo Energetika: stanje in izzivi. Intervjuje bodo od torka, 18. junija, redno dodajali na spletnih mestih videolectures.net in i-energija.si.

Kje si boste lahko ogledali energetske intervjuje
Nove Finance že v aplikaciji
5 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Novela energetskega zakona sprejeta
6 ur
Poslanci Državnega zbora so z 49 glasovi za in 17 proti sprejeli novelo energetskega zakona, ki prinaša številne spremembe. Med drugim v slovenski pravni red prenaša določila evropskih direktiv o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb, zaradi katerih je Slovenija že dobila opomin evropske komisije.
Na članek...

Slovenija doslej ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu.

Novela bo poleg tega skladno z odločbo ustavnega sodišča na novo uredila postopek plačila denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture.

Spremembe bodo Agenciji za energijo olajšale primerjavo cenikov ponudnikov, preprečile naj bi nepoštene načine prodaje elektrike in zemeljskega plina prek akviziterjev ter uredile obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja in tako omogočile izkoriščanje prednosti, ki jih omogočajo pametni števci.

Novela bolj jasno opredeljuje skupnostno samooskrbo z električno energijo - povezavo na primer stanovalcev večstanovanjskih stavb ali odjemalcev, ki so vezani na isto transformatorsko postajo in se povežejo v skupnosti energije iz obnovljivih virov.

Poleg tega bo državi omogočila, da bo v primeru, če ne bo dosegala ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, te obveznosti statistično izpolnila s plačili za obnovljive vire energije v drugih državah EU. Sredstva bosta namenili ministrstvi, pristojni za energijo in za okolje.

Zakon bo po novem določal, da je za izvrševanje pravic države iz kapitalskih naložb v sistemskem operaterju za prenos zemeljskega plina, v sistemskem operaterju in distribucijskem operaterju električne energije ter v operaterju trga z elektriko pristojna vlada. Te naložbe bo spremljalo ministrstvo, pristojno za energetiko.

Novela energetskega zakona sprejeta
Foto: Matija Sušnik/DZ
BMW F 750 GS & F 850 GS: herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi
6 ur
BMW srednji razred enduro motociklov F 750 GS in F 850 GS ponujata odlično združitev tehnike, vsakodnevne uporabnosti in sodobnih rešitev. Razlika med njima pa je večja, kot se morda zdi, tudi cenovno. Primerjava skoraj popolnih bavarcev.
Na članek...

Morda, vsaj zame, najtežje pričakovana motocikla leta. Srednji razred lahkih do srednje težkih endurov F 750 in F 850 GS je porajal zanimiva razmišljanja. Mali bo super kot vstopni model, za cestne izlete in lažje makadamske avanture. Pa za dekleta, saj ima nižji sedež visok 815 milimetrov. Veliki GS 850 pa bo pravi za vse potrebe. Obenem pa manj zajeten, manj okoren in precej cenejši kot R 1250 GS.

Motocikel za življenje izkušenega, a umirjenega motorista, ki išče vsakodnevnega sopotnika. Kompaktni SUV na dveh kolesih in še kaj ...?

Ja, pa ni bilo čisto tako. No, vsaj malo drugače. Začnimo z manjšim F 750 GS. S ceno 10.074 evrov za osnovni stroj pa približno dvema tisočakoma doplačila za dinamični paket ESA – nastavitev vzmetenja, odzivanje plina … – prednjimi LED-lučmi, stranskimi kovčki in še kakšno malenkostjo je mali GS postavljen na cesto in se zdi ena najboljših kombinacij ta hip.

Dodajam še odgovornost bavarske znamke, ki je obema vgradila eCall – inteligentni klic v sili, ki ga sprožiš s pritiskom na gumb ali pa se sproži sam, ko gre res vse narobe. Gume brez zračnice, brezkontaktni ključ, ki ga pospraviš v jakno in ga tam pozabiš. Motor zaženeš le s pritiskom na gumb pod armaturo in na krmilu.

Tako pravi teorija, praksa tudi. Za sicer krepkih 12 tisočakov pri japoncih dobiš več prostornine in moči. A znova trdim, da je pri motociklu pomembna usklajenost, harmonija vseh mehanskih delov, mer, ergonomije, tudi izdelave in tehnike. In mali GS ta del opravi z odliko, zato se rade volje odpove kakšni dodatni konjski moči in kubičnemu centimetru prostornine.

Po lanski prenovi je bolj lično oblikovan, mladosten in manj strog – herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi. Ker je 750 mali, ima spredaj 19-palčno kolo, 151-milimetrski hod prednje vilice in 177-milimetrskega zadaj. Sedež višine 815 milimetrov je prijazen tudi za nižjerasle, za dekleta. Prednji vetrobran je nižji kot pri večjem, krmilo nekoliko ožje, drugih razlik pa vsaj v teoriji ne opazim.

Gremo za krmilo! Mali GS je pravi BMW. Kakovosten, robusten in tisti pravi, torej ne kaže na varčevanje z materiali. Pušča zelo soliden občutek in tudi na tehtnici pokaže kar konkretnih 224 kilogramov (s tekočinami in gorivom). Dvovaljni vrstni stroj je pravzaprav enako velik kot pri 850 – ima 853 kubikov, a manj moči – 56 kilovatov oziroma 77 konjskih moči.

Prijazen in prijeten stroj je umirjen, ravno prav tih in ima krivuljo navora podobno električnemu stroju. Ko prebrodi krizo okoli dveh tisočakov, se gladko zavrti do dobrih sedmih tisočakov, nikoli ne straši voznika s sunki, ampak vseeno zadovolji z iskrimi pospeški. Stroj za začetnike in izkušene, nekakšna prava mera, če ne razumete. Stroj je tiste vrste, da odpiraš in zapiraš plin in o njem ne razmišljaš več, ampak se prepustiš vožnji.

Medtem se poigram še s stikali – tipkami in vrtljivim obročem, zavitim okoli ročice. BMW je tu naredil dodaten korak naprej – na 6,5-palčnem (doplačljivem) TFT-zaslonu z ličnimi ikonami in odlično ločljivostjo si nastaviš skoraj vse. Delovanje vzmetenja in plina, pregledaš tlak v gumah, se sprehodiš med podatki potovalnega računalnika. Prednji vetrobran je nizek, komaj prekriva merilnike, zato ne mara avtocest. A nekje do 130 na uro potuješ dolgo in neutrujajoče. A avtocesta kljub stabilnosti ni poligon za mali GS.

Najbolje se počuti skoraj povsod. Na utrjenih ali razritih makadamskih poteh, na mestnih ulicah, v zavojih, kratkih ali dolgih, kjer ponuja igrivo lahkotno prestavljanje. Zavore so pojem natančnega odmerjanja in učinkovitosti. Vzmetenje, nastavljivo, ima primerne hode od 15 do slabih 18 centimetrov (zadaj), krepko ali mehko blaži in zaradi klasične zasnove (večji GS ima sredinski blažilnik in je zato mirnejši) ne zmore povsem izničiti posedanja ob ostrih zaviranjih.

Poraba stroja je med štirimi in 5,5 litra. Razumno in pričakovano. Posoda za gorivo pa je dokaj skromna, 15-litrska. To zagato reši paket adventure, a prinese tudi nekaj drugih lastnosti, ki vsaj manjšim ne bodo všeč.

Sedež je ravno prav oblazinjen in obenem širok, drža na motociklu udobna in neutrujajoča, vožnja pa tako enostavna, da po nekaj dneh začneš iskati izzive, brezpotja ali hudo vijugaste ceste proti Jezerskemu, Črnivcu in še kje, da si popestriš vsakdan.

Motocikel za življenje? Vsekakor. Razen za tiste, ki bi radi nekaj več, a se ne vidijo na največjem R 1250 GS. Tudi zato, ker jih je na cestah skoraj toliko kot cliov in golfov.

In že smo pri F 850 GS – teoretičnem odgovoru na zgornje želje. Ne znam in nočem drugače kot začeti s ceno. Veliki oziroma večji stane 12.890 evrov, z ESA-paketom, 6,5-palčnim zaslonom in še nekaj dodatki, ki so sicer zapakirani v nekaj ugodnejše pakete, kot če bi jih dodajal posamezno, pridem na ceno prek 17 tisočakov – v oblačku pa se mi že prikaže ultimativni S 1000 XR s 165 konji. A je preveč ekstremen za vsakodnevnega sopotnika, zato se vrnem k F 850 GS.

Oblikovno podoben, kar enak manjšemu, sicer kaže vidna odstopanja pri velikosti prednjega kolesa (21 palcev) in širšega prednjega krmila. Velikostno mi je, priznam, bolj po godu. Dodatnih pet kilogramov v primerjavi s 750 pa ni ne vidnih ne občutnih. Tudi 860-milimetrska višina sedeža je tista prava, nižje nasajeni sodelavec Gorazd je na njem cepetal in živčno iskal tla pod nogami.

Stroj zapoje v enakem tonu, se enako odziva, šele pri polnem plinu – tam nekje nad petimi tisočaki pa pokaže dodatno energijo 70 kilovatov (95 konjskih moči), ki pri pospeševanjih in, denimo, prehitevanjih na avtocesti naredijo krepko razliko. Pri porabi pa skoraj nobene, deciliter ali dva navzgor.

V eno se zlijeva še na brezpotjih, kjer od pet do šest centimetrov daljši hodi vzmetenja poskrbijo za prijetnejšo izkušnjo – še bolj učinkovito blaženje lukenj, neravnin in drugih cestnih napak, ki se v sedlu velikega F GS zdijo kot darilo motoristu.

Čeprav si vseskozi prigovarjam, da je mali GS pač dovolj, predvsem pa je precej cenejši. Sklenem, da je vsaj zame pravi F 850 GS. Pa ne gre le za tistih 18 konjičev, ampak cel paket, pol številke večjo velikost s prednjim kolesom, vzmetenje, krmilom in samo podobo vred.

Ne smem pozabiti stranskih kovčkov. Lično vgrajenih in raztegljivih v slogu luksuznih avtodomov, kjer kuhinjo potegneš za meter ali dva izven linije zunanjih sten. Levi z lahkoto pogoltne Samsonitov nahrbtnik s prenosnim računalnikom, kopico revij, kablov in še polprofesionalni fotoaparat. Desni, malo manjši zaradi izpuha, pa pogoltne še garderobo za vikend.

Foto: Miloš Milač in Klemen Jeram

BMW F 750 GS & F 850 GS: herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi
Foto: Milos Milac
(dopolnjeno) Tako so odgovorili nevladniki na Šarčev poziv po prevetritvi NVO 9
18.06.2019 02:45

Premier Marjan Šarec je pozval ministrstvo za okolje, da začne s pripravo zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. "Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu," je povedal Šarec v Državnem zboru v odgovoru na poslansko vprašanje.

Šestim nevladnim organizacijam smo zastavili dve vprašanji:

● Ali podpirate takšen poziv predsednika vlade in takšno prevetritev nevladnih organizacij?

● Zakaj poziv in/ali prevetritev podpirate oziroma ju ne podpirate?

Prvotni članek smo dopolnili z odgovorom društva Ekologi brez meja, na odgovor Eko kroga še čakamo, odgovore drugih objavljamo v vrstnem redu, kot smo jih dobili.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Karel Lipič:

»Na zastavljeno vprašanje ni možno na kratko odgovoriti z DA ali NE. Vsak odgovor zajema še ozadja in dodatne obrazložitve tega poziva predsednika vlade, ki ne pozna sektorja NVO na področju varstva okolja. Tu prevladuje Plan B, kjer so vsi sofinancirani od strani vlade. Mislim, da ni bil taktičen in slepo sledi različnim političnim in kapitalnim interesom, tako kot odločitev vlade in desnega kmečkega lobija, da bomo postrelili 200 medvedov in 11 volkov zaradi pomanjkanja medvedjega mesa in profitabilnih trofej.«

Umanotera, Andrej Gnezda:

»Za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu je potrebno izpolnjevati vrsto zahtevnih pogojev. Kot so nedavno pojasnili v CNVOS, morajo organizacije, da bi pridobile status poleg rednega izvajanja aktivnosti, ki so v javnem interesu, 'dosegati pomembnejše, izstopajoče dosežke. Pri čemer o svoji strokovnosti in tem, koliko so v njihove aktivnosti pomembne in v javnem interesu, seveda ne odločajo same, temveč edino in izključno okoljsko ministrstvo'. Organizacije so zavezane oddati letna poročila o izvedenih aktivnosti, torej vsebinsko in finančno poročilo, ter predložiti tudi načrt dela za prihodnje obdobje. Organizacije, ki tega ne storijo ali pa ne dosegajo ostalih predpisanih zahtev ter potrebne kakovosti in strokovnosti dela, status delovanja v javnem interesu izgubijo.

Zakonodaja tako že danes nalaga vrsto obveznosti in zahtev, izpolnjevanje katerih redno preverja ministrstvo za okolje in prostor.«

Alpe Adria Green, Vojko Bernard:

»Status organizacije, ki deluje v javnem interesu, podeljuje MOP. V kolikor je bilo kateri organizaciji podeljen ta status, je krivda izključno na strani MOP, kar dokazuje tudi njihovo obvestilo za javnost.

Je pa narobe to, da več kot izvedeš akcij in drugega dela, več moraš predložiti dokazov. Poročilo AAG je letos obsegalo več kot 300 strani v tiskani obliki brez uporabe sodobne tehnike, kot nam očita predsednik vlade!«

Društvo za proučevanje rib Slovenije, Andreja Slameršek:

»Omenjene izjave in konteksta, v katerem jo je premier podal, ne poznamo in je zato ne moremo komentirati. Je pa jasno, da se v družbi - zlasti s strani dela politike, dela medijev in tudi lobijev v energetiki - v zadnjem času širi nestrpnost, usmerjena proti nevladnim organizacijam na splošno. Na okoljskem področju, kjer deluje tudi DPRS, opravljamo nevladne organizacije zelo pomembno vlogo, saj smo pogosto edini braniki našega skupnega okolja in dobrobiti ljudi, živali in narave. To so nam v več primerih potrdila tudi sodišča, ki so na podlagi postopkov, ki smo jih sprožili, ugotovila nezakonito delovanje državnih služb, denimo Arsa.

Mi nimamo nič proti preverjanju izpolnjevanja pogojev za določene statuse, ker smo to dolžni početi vsako leto oziroma od letos naprej na dve leti. Premier pa zagotovo išče krivca oziroma vzrok za probleme na napačnem mestu. Problem so investitorji, ki se poskušajo izogniti izpolnjevanju zakonskih pogojev in, ki pogosto pritiskajo na državne institucije. Tudi zato je danes toliko nesreč z hudimi vplivi na okolje, zaradi nezaupanja pa toliko novih civilnih iniciativ. Sodelovanje javnosti jasno nalaga Aarhuška konvencija in Slovenija ni pri tem nikakršna izjema. V posredovanem članku Šarec predlaga, da bi morda vsem v Sloveniji za en teden odvzeli elektriko 'in bi se kdo zamislil'. Predsednik vlade si take izjave ne bi smel dopustiti. Ali si bi upal narediti poskus, da vsem odklopi za en teden pitno vodo?«

Društvo Ekologi brez meja, Jaka Kranjc

»Poziv razumemo kot floskulo in nepoznavanje zakonodaje, saj so za pridobitev tega statusa s pravilnikom že določeni strogi kriteriji, za vsako leto pa je treba za ohranitev statusa ministrstvu dokazovati učinke dela, finančno poslovanje in načrte. Torej ministrstvo tudi v obstoječi ureditvi redno izvaja nadzor nad kakovostjo, nadgradnja zahtev glede poročanja pa je bila sprejeta lani v parlamentu (ZNVO). Še strožji kriteriji za pridobitev statusa ne bi imeli veliko rezultatov, saj bi kvečjemu izpadla kakšna manjša organizacija, kot je ZEG.

V resnici pa ne gre za prevetritev, ampak za poskus odvzema legitimnega mehanizma vključevanja javnosti v nekatere postopke. Organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, ne glede na področje dela, imajo z vlado eno skupno lastnost — oboji morajo že po definiciji delovati v javnem interesu. Če se zaradi tega kdaj postopki podaljšajo, da sodišče dobi kak podatek več, ni sporno. Pa če je za podaljšanje kriva javna uprava, stranski udeleženci ali pobudnik postopka sam (ponavadi zaradi nepopolne dokumentacije).«

(dopolnjeno) Tako so odgovorili nevladniki na Šarčev poziv po prevetritvi NVO
Foto: Aleš Beno
Sto let francoskega kruha in iger ter zaključek v stari Ljubljani
7 ur
Citroën je svojo stoletnico praznoval tudi v Ljubljani, z razstavo več kot 30 klasikov dolge in bogate zgodovine znamke.
Na članek...

Leta 1919 se je rodil prvi citroën type A. Ustanovitelj znamke Andre Citroën je z njim uresničil idejo o poceni avtomobilu s skromnimi stroški vzdrževanja, ki bo vseeno inovativen in praktičen. Type A je denimo imel odstranljive in po dolžini nastavljive prednje sedeže. Tega po 100 letih v citroënih denimo ni več. Leta 1934 je bil predstavljen traction avant.

Štirikolesni revolucionar, prvi množični avto s prednjim pogonom in šasijo. Leto 1947 je bilo leto pujsa oziroma typa H, ki je vztrajal do leta 1981. Sledili so prelomni avtomobili sodobne zgodovine – 2CV, DS, mehari, CX … GS, BX do današnjih modelov, med katerimi je morda še najbolj prelomen berlingo. Potniški dostavnik s tako dobro zasnovo, da mu z njo uspe premagovati staranje in z vsakim letom povečevati prodajo. Nekaj podobnega je uspelo tudi xsari picasso. Njen sodobni naslednik se je ravno otresel imena picasso – zdaj se imenuje C4 spacetourer.

Med vsemi temi, verjamemo da večini znanimi imeni, se je Citroën spreminal, prilagajal, pa zavil na stranpoti in se znova našel. V zadnjem času z jasno in enotno oblikovno identiteto, pa z obujanjem udobja in norčavimi oblikovnimi potezami. Tudi inovacijami, dostopnimi množicam.

Stoletnico znamke so zaznamovali tudi pri slovenskem distributerju znamke – C Automobil Import v lasti švicarskega Emila Freya. Z razstavo Citroënovih starodobnikov v središču Ljubljane, na Stritarjevi ulici ter Mestnem trgu, kjer je bila v sodelovanju s člani Citroën kluba Slovenije predstavljena pisana zbirka avtomobilov, na ogled jih je bilo prek 30, ki so zaznamovali minulo stoletje.

Z znamko še bolj povezani pa so dolgoletni lastniki avtomobilov. To strast smo zaznali v besedah Aleša Kranjčana, predsednika Citroën Kluba Slovenije, s prek 600 člani je največji avtomobilski klub, na tiskovni konferenci ob obletnici. Kranjčan že od majhnih nog diha in živi s to znamko in si ne predstavlja, da bi vozil katero drugo. S svojimi citroëni je prepotoval že mnogo držav, prav zaradi te znamke pa je v njegovo življenje prišlo veliko ljudi, ki jim danes z veseljem reče prijatelji.

Podrobneje smo se z njim pogovarjali lansko jesen, ko je pred dvorcem Lambergh ukradel predstavo novemu berlingu in nas pritegnil s starodobnimi dostavniki; akadiano, AK400, C15 in drugimi.

Moj spomin na Citroën se nanaša predvsem na berlinga, saj nam je delal družbo kar osem let. Prišel je zaradi prvorojenke, saj je kot edini brez težav pogoltnil predimenzioniran otroški voziček. Novi berlingo nam je za ceno rabljenega enoprostorca leta 2008 ponudil največ prostora in udobja, v tem času pa se ni pokvaril niti enkrat. Zahteval je le redno vzdrževanje in kar precejšen požirek bencina – 8,4 litra na 100 km.

Drugi spomin pa me veže na Sadka Mezgeca, ki je Citroën zapustil lani. Bil je eden prvih predstavnikov znamk, s katerim sem stopil v stik že daljnjega leta 1996. Redno sva sodelovala zadnjih 20 let.

Oglaševanje je naslednje področje, na katerem je Citroën preizkušal kreativno svobodo. Ena izmed najbolj znamenitih oglaševalskih akcij se je zgodila leta 1925, ko se je ime Citroën izpisalo na enem izmed najbolj prepoznavnih francoskih simbolov – Eifflovem stolpu, kjer je ostalo celo desetletje.

Da se javnost ne bi začela dolgočasiti, so bili na stolpu zatem prikazani še številni drugi motivi, na primer svetlobna projekcija leta 1926, leto zatem pa še animacija v obliki strel. Leta 1928 pa je v Parizu začela kazati čas največja Citroënova ura na svetu. Vsako leto zatem so v tisku odzvanjale znamkine oglasne inovacije, ena bolj neverjetna od druge.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Iz novodobne zgodovine se marsikdo najbrž spomni Claudie Schiffer v avtomobilskem oglasu. Takrat še rosno mlada manekenka začne odmetavati krpice, zadnjo pa odvrže v dobro zaprti kabini citroëna xsare coupe.

V Sloveniji pa je Janez Hočevar Rifle v oddaji Podarim dobim podarjal citroën AX in še kakšen drugi model. Bojan Križaj pa se je leta 1986 z viso podal na reli Saturnus.

Sto let francoskega kruha in iger ter zaključek v stari Ljubljani
Foto: Žiga Intihar
Najbolj brani članki danes
8 ur
1. Adria Airways propada? Kaj se dogaja in temelji superhikovske ekonomije 2. Dražbe od Istre do Dalmacije: 30 apartmajev in hiš, ki jih lahko kupite na hrvaški obali 3. MF pripravil davčne
Več ▼

1. Adria Airways propada? Kaj se dogaja in temelji superhikovske ekonomije

2. Dražbe od Istre do Dalmacije: 30 apartmajev in hiš, ki jih lahko kupite na hrvaški obali

3. MF pripravil davčne predloge: kapitalski dobički bodo obdavčeni po 27,5-odstotni stopnji, dodatnih olajšav na božičnice ne bo!

4. Zakaj je »stari« clio tako zelo zanimiv?

5. Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij

6. Lekcije propada nacionalnih letalskih družb Malev in Estonian Air

7. Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo

8. Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov

9. Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral

10. Najvrednejše znamke na svetu: premoč Toyote in bledenje drugih avtomobilistov

Gradbeniki izglasovali začetek postopkov za odcepitev od Inženirske zbornice Slovenije 1
8 ur
Pravna mnenja o tem, ali so sklepi pravno veljavni ali ne, so nasprotujoča
Na članek...

Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) je okoli 350 gradbenih inženirjev kljub nekaterim pomislekom izglasovalo, da začnejo postopke za razdružitev z IZS. Prevladalo je namreč mnenje, da so izčrpali vsa pravna in druga sredstva, da bi lahko gradbeniki v tej instituciji uveljavili svoje interese.

Gradbena sekcija, zbora se je udeležila okoli desetina vseh članov, očita vodstvu IZS dve stvari. Prva se nanaša na spremembe, ki jih želijo uvesti v inženirsko zbornico. Gradbeniki predstavljajo nekaj manj kot polovico članstva, vendar imajo šestino vseh glasovalnih pravic v upravnem odboru IZS. Tako so bili neuspešni pri predlogu, da se položaj predsednika, to je zdaj Črtomir Remec, omeji na največ dva mandata. Ta problematika se vleče že dlje časa.

Za še večje nezadovoljstvo, ki je sodu izbilo dno, pa je poskrbelo dogajanje, povezano z novim gradbenim zakonom. Gradbeniki vodstvu IZS očitajo, da pri pripravi zakona ni dovolj zastopalo interesov gradbenih inženirjev. Zaradi novega zakona, še bolj pa zaradi tolmačenja ministrtva za okolje in prostor, so gradbeni inženirji izgubili več pristojnosti, ki so jih imeli pred spremembo gradbene zakonodaje. Kot smo že pisali, ministrstvo za okolje in prostor razlaga novo zakonodajo tako, da lahko kot vodja projektov za stavbe nastopa le pooblaščeni arhitekt, ne pa tudi pooblaščeni gradbeni inženir. Veliko pristojnosti so izgubili tudi na področju nadzora gradnje in vodenja gradbišč.

Prijava na KPK o združljivosti funkcij vodstva

Sprejeli to tudi predlog člana gradbene sekcije Aleša Hojsa, da se komisiji za preprečevanje korupcije pošlje vprašanje, ali je mesto predsednika Inženirske zbornice Slovenije združljivo z vodenjem gospodarskih družb, tudi tistih v državni lasti. Predlog je sledil besednemu dvoboju med nekdanjim predsednikom matične gradbene sekcije pri IZS Samom Petrom Medvedom in predsednikom IZS Črtomirjem Remcem, ki je tudi direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Medved je Remcu očital, da ga je po nastopu podžupanske funkcije v mestni občini Maribor prijavil omenjeni komisiji, kar pa je Črtomir Remec zanikal.

Gradbeniki izglasovali začetek postopkov za odcepitev od Inženirske zbornice Slovenije
Foto: Jure Makovec
Vprašanje za KPK: »Ali je vodenje IZS združljivo z direktorovanjem v državnih družbah?«
8 ur
Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), kjer so gradbeni inženirji razpravljali o izstopu iz te krovne organizacije, je član gradbene sekcije Aleš
Več ▼

Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), kjer so gradbeni inženirji razpravljali o izstopu iz te krovne organizacije, je član gradbene sekcije Aleš Hojs predlagal, da se Komisiji za preprečevanje korupcije vloži prijava, ali je mesto predsednika Inženirske zbornice Slovenije združljivo s poslovodenjem gospodarskih družb, tudi tistih v državni lasti. Predlog je sledil besednemu dvoboju med nekdanjim predsednikom matične gradbene sekcije pri IZS Samom Petrom Medvedom in predsednikom IZS Črtomirjem Remcem, ki je tudi direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Medved je Remcu očital, da ga je po nastopu podžupanske funkcije v mestni občini Maribor prijavil omenjeni komisiji, kar pa je Črtomir Remec zanikal.

Top službe - služba za finančnika v Bratislavi, priložnosti še v Siemensu, Atlantic Grupi, Comtradeu, Medisu, BSi ...
9 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

FARMACIJA

DZ informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik podelil nov mandat
9 ur
Državni zbor je s 45 glasovi za in šestimi proti Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat ji bo začel teči 17. julija. Predsednik republike Borut Pahor je
Več ▼

Državni zbor je s 45 glasovi za in šestimi proti Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat ji bo začel teči 17. julija. Predsednik republike Borut Pahor je javni poziv za kandidature za mesto informacijskega pooblaščenca objavil marca, nanj pa sta prispeli dve prijavi - poleg Prelesnikove še prijava novinarja Rajka Geriča, ki pa je sredi maja od kandidature odstopil.

SIJ lani z zdesetkanim dobičkom
9 ur
V letnem poročilu razkrito tudi revizorjevo mnenje s pridržkom
Na članek...

Skupina SIJ je v letu 2018 povečala prihodke od prodaje za 6,8 odstotka, na 1,07 milijarde evrov prihodkov. Čisti poslovni izid pa ji je upadel za 66 odstotkov in je znašal 4,9 milijona evrov. Prav tako jim je upadel dobiček iz poslovanja (EBIT), in sicer s 34,9 milijona evrov v letu 2017 na 18,4 milijona evrov v letu 2018. Čisti prihodki od prodaje metalurške dejavnosti so 802,8 milijona evrov oziroma 6,3 odstotka več kot leto prej. Ostale prihodke je skupina zaslužila s prehrambno dejavnostjo Perutnine Ptuj, ki pa jo je letos prodala ukrajinski živilsko-predelovalni skupini MHP.

»Kazalniki dobičkonosnosti poslovanja so za leto 2018 nižji predvsem zaradi izrednih dogodkov, ki so povzročali večje motnje v proizvodnem procesu, in višjih stroškov energentov. Brez vplivov naštetih enkratnih in izrednih dogodkov bi bilo poslovanje skupine SIJ v letu 2018 primerljivo s poslovanjem v predhodnem letu," so v SIJ zapisali v letnem poročilu. poudarili so, da sta na poslovanje močno vplivala predvsem dva enkratna negativna dogodka: tehnični okvari na jeklarskem poslovnem področju sta povzročili daljši ustavitvi posameznih proizvodnih procesov in s tem manjšo proizvodnjo od načrtovane.

Skupina SIJ tudi zmanjšuje dolg. Leta 2016 je neto finančni dolg skupine znašal 368 milijonov evrov, lani pa 355 milijonov.

Število zaposlenih v skupini se povečuje. Konec leta 2016 so v metalurški dejavnosti zaposlovali 3.552 ljudi, konec leta 2018 pa 3.922. Skupina SIJ je lani dosegala 84,6 odstotka izvoza. Glavna trga za slovenske jeklarje ostajajta Nemčija in Italija. Ali carine, ki so jih ZDA uvedle na uvoz jekla škodujejo SIJ? »V letu negotovih trgovinskih razmer na trgu, med katerimi izstopajo predvsem protekcionizem ZDA in uvedene 25-odstotne dajatve na uvoz jekla, nam je v skupini SIJ z različnimi aktivnostmi izvoz na ameriški trg uspelo zadržati na približno enaki ravni kot leto prej,« so pojasnili v poročilu.

Naložbeni cikel se je v minulem letu umiril. Za naložbe so namenili 37 milijonov evrov, večinoma za večanje zmogljivosti. Zagnali so še linijo za toplotno obdelavo jekla na Ravnah, kar jim omogoča večjo proizvodnjo orodnih jekel.

Kako so poslovale posamezne družbe

Acroni Jesenice je ena izmed največjih družb v okviru SIJ, ki pa je lani imela 7,8 milijona evrov izgube. Družba Metal Ravne je poslovala z 1,5 milijona evrov dobička, Ravne Systems pa 2,3 milijona evrov izgube. Z dobičkom je poslovala tudi družba Ravne Steel Center, in sicer v višini slabih dveh milijonov evrov.

Poročilu mnenje s pridržkom

Revizijska hiša KPMG je izdala mnenje s pridržkom. Po njihovem mnenju uprava podjetja ni ustrezno izvedla slabitev odvisnih podjetji. Slabitve bi po mnenju revizorja morali izvesti, ker so ta podjetja poslovala slabše od načrtov, prav tako pa naj bi nekatera imela likvidnostne težave. Za katera odvisna podjetja gre, revizorji niso zapisali.

»V skupini SIJ smo slabili tako imenovane steel centre (Griffon & Romano, Sidertoce in Niro Wenden), torej naše distribucijske družbe, ki poslujejo v Italiji in Nemčiji. Gre za manjše slabitve, in sicer skladno z makroekonomskimi napovedmi o upočasnjeni gospodarski rasti na teh dveh pomembnih trgih. Uprava skupine SIJ in odvisne družbe niso prepoznale slabitev za druge družbe, svoje stališče pa podprle z notranjimi in zunanjimi neodvisnimi cenitvami. V drugih družbah tako slabitev nismo opravljali, posebno pa ne v družbah v Sloveniji, ki so jedro poslovanja in prispevajo največji delež k rezultatom poslovanja skupine ter poslujejo stabilno,« so nam pojasnili iz skupine SIJ.

Plače v družbi SIJ med najvišjimi v Sloveniji

Po letnem poročilu SIJ je bila za leto 2018 povprečna bruto plača v družbi 7.477 evrov. Družba SIJ bi se s to povprečno bruto plačo uvrstila na četrto mesto na lestvici podjetji, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene. Na prvem mestu že več let kraljuje Microsoft s povprečno plačo dobrih devet tisoč evrov bruto na mesec. Celotno lestvico si lahko ogledate tukaj. Opozarjamo, da gre za holdinško družbo, v kateri je zaposleni 101 človek, in ne za celotno skupino.

SIJ lani z zdesetkanim dobičkom
Foto: Jure Makovec
Država začela prodajati še 10 odstotkov NLB 2
10 ur
Republika Slovenija, ki jo zastopa Slovenski državni holding, je začela postopek nameravane prodaje do 1.999.999 navadnih delnic NLB, ki pomenijo 10 odstotkov osnovnega kapitala banke minus eno
Več ▼

Republika Slovenija, ki jo zastopa Slovenski državni holding, je začela postopek nameravane prodaje do 1.999.999 navadnih delnic NLB, ki pomenijo 10 odstotkov osnovnega kapitala banke minus eno delnico. Gre za prodajo v obliki pospešenega zbiranja potencialnih nakupnih naročil dobro poučenih vlagateljev (tako imenovani accelerated bookbuild) za nakup delnic ali globalnih potrdil o lastništvu, ki predstavljajo delnice, sporoča SDH.

Kj to pomeni in kako bo tekla prodaja smo pisali v članku Še desetina NLB pred prodajo: boste lahko kupovali delnice?

Država začela prodajati še 10 odstotkov NLB
Foto: Jure Makovec
Je bila prodaja Adrie napaka? 3
10 ur
Lekcija pri Adrii ni, da jo je država prodala, temveč da jo je prodala prepozno.
Na članek...

V zadnjem času, ko se težave Adrie Airways s čisto osnovno dejavnostjo – letenjem – stopnjujejo, vse več ljudi meni, da je bila prodaja slovenskega letalskega prevoznika napaka. Novi lastnik, nemški sklad 4K Invest, se žal res ni izkazal kot dober lastnik. Vendar pa to ne pomeni, da je bila prodaja Adrie napaka, temveč da je Slovenija – ne prvič, seveda – zamudila priložnost, da bi prevoznika prodala pametno.

Letalski prevozi so panoga, kjer velike ribe žrejo majhne in v kateri mala riba, kot je Adria, pač težko preživi. V majhnih državah brez velikih prestolnic oziroma pomembnih mest letalski prevoznik težko ohrani profitabilnost. Lahko se na glavo postavimo, a Ljubljana pač ne more pritegniti toliko ljudi kot Frankfurt, London, Dunaj, Praga, Varšava … In Slovenija ne bi bila prva država, ki bi izgubila »nacionalnega« prevoznika, če bi propadla Adria Airways. Pred leti je propadel celo madžarski letalski prevoznik Malev, čeprav je Madžarska precej večja od Slovenije in Budimpešta precej večja od Ljubljane. Kot pišemo, se je število potnikov v Budimpešti od takrat celo povečalo. Proti trendom v zračnem prevozu pa niso odporne niti veliko večje države. Celo nizozemski KLM, kraljeva letalska družba, ena najstarejših letalskih družb, ki leti z enega najpomembnejših vozlišč na svetu, se je po prelomu tisočletja združila z Air France. Danci, Norvežani in Švedi pa imajo že desetletja skupno letalsko družbo – SAS Airlines.

Da bi torej mala Adria lahko preživela sama, je malo verjetno – letalske družbe imajo ogromne fiksne stroške, ki jih lahko vzdržujejo samo z ekonomijo obsega.

Če obstaja torej lekcija pri prodaji Adrie, ta ni, da je bila prodaja napaka, saj Adria že v času državnega lastništva ni mogla preživeti brez državnih pomoči – in glede na poslovanje letalskih družb tudi v zadnjih letih ne bi mogla, država pa ji niti več ne bi smela pomagati. Lekcija pri prodaji Adrie je, da je prišla prepozno. Adrio smo prodali tako rekoč za simbolično ceno 100 tisočakov, še prej pa jo je bilo treba dokapitalizirati z nekaj milijoni evrov. Torej je država plačala, da so jo vzeli.

Tudi pod temi pogoji je ni hotela kupiti nobena resna letalska družba, ampak jo je kupil le sklad 4K Invest. Najlažje je seveda biti pameten za nazaj, a zavlačevanje s prodajo Adrie kaže na kratkovidnost slovenskih politikov, ki so verjeli, da je lastništvo letalske družbe nacionalni interes ali pa celo nacionalni ponos. In da bi ob prodaji Slovenci izgubili možnost letenja. Zelo verjetno bi bilo obratno: ob prodaji resni letalski družbi, obstajala je resna možnost, da bi jo kupil Qatar Airways, bi Slovenci dobili več denarja in več možnosti za letenje. Poglejte, koliko več možnosti za letenje imajo Srbi, odkar je v lastništvo Air Serbia vstopila družba Etihad.

Ob prodaji iz nuje, torej ko je bilo prepozno, pa smo Slovenci zares izgubili možnost za zanesljivo letenje s slovensko letalsko družbo. Podobno lekcijo smo dobili tudi pri prodaji Mercatorja. Toliko časa smo čakali, da je bil na voljo samo še slab kupec.

Ali bi bili ob propadu Adrie Slovenci odrezani od sveta? Izkušnje od drugod kažejo, da ne. Niti Madžari, niti Estonci, niti Slovaki niso odrezani od sveta. Dokler bo povpraševanje za letenje iz Slovenije in v njo, bo tudi ponudba. Da pa bi ljubljansko letališče postalo regionalno vozlišče, od koder bi imeli možnost dolgih direktnih poletov, bržkone nikoli ni bilo priložnosti, ne glede na to, kdo je lastnik letališča in glavnega prevoznika.

Muževičev sindikat Praktik.um toži zdravstvene domove 5
10 ur
Družinski zdravniki grizejo roko, ki jih hrani, pri ministru Šabedru pa napovedujejo spremembo mreže nujne medicinske pomoči - bo ta manj dostopna pacientom?
Na članek...

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zasuto s kolektivnimi delovnimi spori, ki jih zoper menda 15 zdravstvenih domov sproža sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um pod vodstvom Igorja Muževiča. A zahtev po takojšnji ločitvi delovišč zdravnikov, torej v ambulantah in v nujni medicinski pomoči (NMP), povsod ni mogoče uresničiti zlasti zaradi pomanjkanja zdravnikov. Bodo pacienti – po tem, ko jih lahko skoraj vsi družinski zdravniki po novem odklanjajo – spet prizadeti, tokrat zaradi manj dostopne NMP?

Na ministrstvu za zdravje Aleša Šabedra napovedujejo, da »bo treba v zelo kratkem času izvesti temeljito prenovo mreže enot NMP«, torej je pričakovati manj lokacij za nujno medicinsko pomoč zunaj urgentnih centrov. Več o tem v nadaljevanju.

Uvedeni številni kolektivni delovni spori zdravnikov

V uradnem listu se zadnje tedne pojavljajo objave o uvedbi več kolektivnih delovnih sporov Praktik.uma, torej družinskih zdravnikov, proti zdravstvenim domovom Ajdovščina, Lenart, Trebnje, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Grosuplje, Piran, Ptuj. Pričakovati je še objave sporov proti zdravstvenim domovom Maribor, Gornja Radgona, Šmarje pri Jelšah, Ivančna Gorica, Nazarje, Sevnica, Tolmin. Prvi naroki za glavne obravnave so na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani razpisani za ves september.

Takojšnja ločitev dvojnih delovišč neuresničljiva

Zakaj Praktik.um toži zdravstvene domove in kaj želi doseči, nam družinski zdravnik in predsednik sindikata Igor Muževič ni želel odgovoriti.

V objavah piše le, da gre za spore »zaradi neskladnosti splošnega akta z zakonom«. V zdravstvenih domovih pa pojasnjujejo, da Praktik.um s tožbami zahteva ločitev tako imenovanih dvojnih delovišč zdravnikov. Gre za to, da so ponekod družinski zdravniki še vedno hkrati razpisani na dveh deloviščih: primarno v ambulanti, če se kaj zgodi, pa morajo tudi na teren v okviru nujne medicinske pomoči (NMP) ali na mrliške oglede. V ZD pravijo, da bi težavo radi rešili in to tudi poskušajo, a povsod ne gre, ker zdravnikov ni dovolj. Zahteve Praktik.uma ocenjujejo kot neuresničljive, pričakujejo pomoč ministrstva za zdravje.

Kaj še ugotavljajo v treh zdravstvenih domovih

  • Direktorica ZD Grosuplje Štefka Zaviršek, sicer splošna zdravnica, pravi, da imajo trenutno 10 zdravnikov, od katerih dva ne opravljata nujne medicinske pomoči. »Za dosledno ločitev delovišč bi potrebovali še od tri do štiri zdravnike. A jih ne dobimo, na razpise se ne prijavi nihče.« V NMP vključujejo tudi specializante, a gre zdaj vseh pet hkrati na kroženje v bolnišnice. Za skupno organizacijo NMP se dogovarjajo z občinama Ivančna Gorica in Dobrepolje, a je to težavno in dogovora še ni, našteva težave Zavirškova.
  • Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik pravi, da tožbi Praktik.uma nasprotujejo in da zanjo ni pravne podlage. Poudarja, da se trudijo, a vendar v manjših zdravstvenih domovih na območjih, kjer ni urgentnih centrov in kjer imajo le nekaj zdravnikov, dela trenutno ni mogoče organizirati tako, da bi bila delovišča povsod ločena.
  • V zdravstvenem domu Maribor, ki ga vodi pediater Jernej Završnik, pa pravijo, da pri njih »zdravniki niso razpisani hkrati na dveh deloviščih«. Zakaj potem Praktik.um tudi njih toži? Očitek v tožbi se »nanaša na opredeljevanje novih pacientov ter na upoštevanje normativov zaposlenih zdravnikov«, pravijo v ZD, a da to že rešujejo, saj so vključno z lanskim letom zaposlili osem specialistov družinske medicine, enega bodo s koncem junija, specializacijo pa bosta letos končala še dva specializanta. »Zahteve zdravnikov se nam zdijo upravičene iz razloga podpisane pogodbe med sindikatom Fides in vlado, vendar glede na trenutno kadrovsko stanje neuresničljive, problematiko pa na nacionalni ravni rešuje pristojno ministrstvo,« še pravijo v ZD Maribor.

Šabedrovi kritični do sindikata, ZD in občin

O aktivnostih Praktik.uma na ministrstvu za zdravje Aleša Šabedra pravijo, da kolektivni delovni spori ne pripomorejo k reševanju sistemskih težav in ovirajo napore za ureditev sistema tako, da bo po eni strani zagotovil nujno medicinsko pomoč vsem državljanom po enakih merilih, po drugi strani pa zagotavljal pogoje za vzdržne obremenitve izvajalcev.

Spomnili so, da je v preteklih letih ministrstvo skupaj z ZZZS namenilo zavodom dodaten denar za ločevanje dela med NMP, delom v ambulantah družinske medicine, izvajanjem hišnih obiskov in mrliškopregledne službe.

Dodali so, da se vključujejo v reševanje težav na terenu, vendar zdravstveni domovi in njihovi ustanovitelji »pogosto ne želijo težav reševati na regijskem principu delovanja NMP in velikokrat pričakujejo od ministrstva za zdravje rešitve samo za svoje področje, kar pa ob pomanjkanju izvajalcev ni možno«.

Obeta se temeljita prenova mreže nujne medicinske pomoči

Res so zdravstveni domovi v lasti občin, vseeno pa je problem očitno sistemski in presega občinsko raven, zato nas je zanimalo, kako MZ, ki je odgovorno za sistem zdravstvenega varstva, vidi zdajšnje težave?

Na ministrstvu poudarjajo, da so že leta 2015 – takrat je bil sprejet novi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči – opozorili na težave in pripravili določene popravke mreže enot NMP, »vendar je bila tako zdravniška stroka kot tudi lokalna politika jasno proti! Na podlagi sedanjega stanja in težav z zagotavljanjem zdravnikov za izvajanje NMP bo treba v zelo kratkem času izvesti temeljito prenovo mreže enot NMP in določiti strateške točke, kjer se bo NMP izvajal neprekinjeno«.

Po novem za paciente manj, ne več 54 lokacij?

Kot še pravijo na MZ, imamo v državi neprekinjeno odprtih kar 54 lokacij, kjer se izvaja NMP na terenu in v ambulanti, v nekaterih okoljih pa več ne morejo zagotavljati zdravnika za to. Ker je položaj v sosednjih zavodih praviloma podobno kritičen, ti ne morejo kar tako prevzeti organizacije NMP v smislu zagotavljanja zdravnikov pri drugem izvajalcu, zato so denimo v ZD Nazarje že nekoliko spremenili način zagotavljanja NMP s pomočjo ekipe NMP iz ZD Velenje.

Koliko manj bi bilo po novem na ravni vse države lokacij za NMP, na MZ še niso povedali.

Dodali so, da se zavedajo, da spremenjen način razpisov za specializacije zdravnikov kratkoročno ne bo rešil težav, še posebej pa se jim zdijo skrb zbujajoče »preobremenitve tako specialistov urgentne medicine, ki jih je v sistemu v tem trenutku premalo, kot tudi zdravnikov družinske medicine, ki imajo prevelike obveznosti v rednem delu in so se po zakonodaji dolžni vključevati v sistem izvajanja NMP na svojem območju«.

Kdaj bodo rešitve? Najprej analiza in pilotni projekt

Pri Šabedru še pravijo, da bo prenova mreže enot NMP morala potekati na osnovi jasnih meril in v soglasju z medicinsko stroko. Trenutno izvajajo »temeljito analizo zdravniškega kadra, ki bi se lahko, v skladu z zakonodajo še naprej vključeval v sistem NMP, pripravljamo izhodišča za jasna merila dostopnosti prebivalstva do zdravnika in dopustne čase za dostopnost NMP na terenu«.

Napovedujejo, da bodo skupaj z zdravniško zbornico, ki je že pred časom imela predloge glede prenove mreže, in drugimi sodelujočimi, izdelali predlog pilotnega projekta, kar bo osnova za predlog nove mreže NMP. Kdaj bo kaj uresničeno, pa niso povedali.

Grizejo roko, ki jih hrani

Spomnimo, sindikat Praktik.um je zadnje mesece zelo glasen s pritožbami o preobremenjenosti družinskih zdravnikov in tudi z zahtevami. Tožbe proti zdravstvenim domovom so samo pika na i. Družinski zdravniki so v začetku leta najprej naredili akcijski načrt – razkrili smo ga marca v članku »Čas je, da šokiramo tako plačnika kot MZ«. Nato so začeli vlagati odpovedi delovnih razmerij v zdravstvenih domovih, čemur je novi minister za zdravje Aleš Šabeder hitro popustil, tako da jim je vlada sredi maja ugodila in znižala normativ na 1.895 glavarinskih količnikov. Temu je neuspešno nasprotoval ZZZS, ki je opozarjal na neizvedljivost v praksi, saj v sistemu ni dovolj zdravnikov. Že letošnji normativ bi zahteval dodatnih 292 zdravnikov oziroma ambulant, nadaljnje zniževanje do leta 2023 (na 1.200 pacientov oziroma 1.500 glavarinskih količnikov na tim) pa celo dodatnih 674 zdravnikov.

Tiste paciente, ki zamenjajo osebnega zdravnika ali ga prvič izberejo (takih je okoli 160 tisoč na leto) zaradi poteze vlade čakajo težave, kako sploh najti drugega zdravnika: na ravni vse države namreč nove paciente lahko odklanja prek 80 odstotkov družinskih zdravnikov, v ZD Ljubljana pa celo prav vsi.

Svoje paciente bodo sicer družinski zdravniki obdržali, tudi "presežne", a hkrati pričakujejo, da jim jih bo zdravstvena blagajna dodatno plačala. Koliko, še ni jasno, saj so še v teku pogajanja o aneksu dva k splošnemu dogovoru, doslej znane zahteve pa znašajo, kot smo pisali, od 32 do kar 90 milijonov evrov na leto več kot zdaj.

Muževičev sindikat Praktik.um toži zdravstvene domove
Nova kljubovanja Italije: bodo sledile sankcije ali še en odpustek? 3
10 ur
Italija je pred novim sporom z EU zaradi prezadolženosti začela groziti z izdajo tiskanih miniobveznic, ki bi močno »smrdele« po vzporedni valuti, z nasprotne strani pa ji evropski odločevalci, bonitetne hiše in svetovni finančni mediji žugajo z negativnimi odzivi trgov. A kaže, da to žuganje, ki je imelo še pred nekaj leti zelo močne »disciplinirajoče« učinke, ne deluje več, saj so zahtevani donosi na italijanske državne obveznice še naprej v upadanju in najnižje v zadnjem letu dni. To pa pomeni, da bo tokrat evropska komisija bodisi morala »disciplinirati« Italijo z dejanskimi sankcijami bodisi – spet! – pogledati vstran.
Na članek...

Pred letom in pol sem tu opisoval, kako so v Zimbabveju, kjer so po 89.700.000.000.000.000.000.000-odstotni inflaciji v letu 2008 domačo valuto nadomestili z ameriškimi dolarji, pomanjkanje teh »rešili« z izdajo bolarjev (bond note dollars) – materializiranih obveznic, ki so na papirju obljubljale prinosniku zamenjavo v prave dolarje, v praksi pa ne, zaradi česar je bilo za bolarje že po nekaj tednih mogoče iztržiti le še delček njihove nominalne vrednosti.

Pred tremi tedni je pravni akt, ki tudi tam pripravlja temelje za nekaj podobnega, sprejela Italija. Natančneje 28. maja so ga izglasovali – in to soglasno! – italijanski poslanci.

Vsaj opozicijski so se potem branili, češ da v dikciji, da država »mora sprostiti plačevanje zapadlih obveznosti proračuna do gospodarstva in podjetnikov (...) tudi skozi instrumente državnih obveznic nizke denominacije«, niso prepoznali nastavka za izpolnitev predvolilne zaveze vladajoče Lige in njenega voditelja Mattea Salvinija o uvedbi tiskanih »miniobveznic« kot vzporednega plačilnega sredstva. Koliko poslancev je bilo zares naivnih, koliko pa jih je za svoj oddani glas zgolj iskalo izgovor pred evropskimi odločevalci, je težko oceniti; je pa bila Liga v tej svoji zavezi tako konkretna, da je v predstavitveni brošuri, objavljeni pred lanskimi volitvami, prikazala tudi oblikovne osnutke miniobveznic z enakimi denominacijami in celo barvami (!) kot pri evrskih bankovcih.

Zapadle obveznosti italijanskega proračuna do gospodarstva in podjetnikov znašajo približno 53 milijard evrov, in če bi se italijanska vlada odločila povsem slediti zgornjim napotkom poslancev, pa pri tem še zanemariti, da so napisali »tudi skozi instrumente« in ne le »skozi instrumente«, bi torej morala kar takoj natisniti za 53 milijard evrov miniobveznic, pozneje pa jih dotiskavati, ko/če bi se proračunu spet začele nabirati zapadle obveznosti.

Nekaj dni je bila razprava o tiskanih miniobveznicah povečini omejena na italijanski medijski prostor, nato pa so vprašanje glede dopustnosti njihove uvedbe italijanski novinarji 6. junija postavili svojemu rojaku Mariu Draghiju, predsedniku ECB, ki je odgovoril:

»To bi pomenilo bodisi denar bodisi dolg, tretje možnosti ni. Če bo to denar, bo to protizakonito, če bo dolg, pa bo povečalo obseg zadolženosti. Tu bom nehal. A odziv trgov na napoved miniobveznic se ne zdi prav pozitiven.«

Kaj je želel Draghi povedati s svojim zadnjim stavkom o odzivu trgov, ni povsem jasno. Bržkone najrelevantnejši kazalnik nezaupanja trgov bi bila rast zahtevanih donosov na italijanske državne obveznice, pa je ta donos pri desetletnih 27. maja znašal 2,66 odstotka, na dan glasovanja 28. maja 2,69 odstotka, 29. maja 2,65 odstotka, 30. maja 2,65 odstotka, na dan Draghijeve zgoraj citirane izjave 6. junija pa le še 2,49 odstotka. In četudi bi Draghi ciljal na delniške trge, je osrednji italijanski borzni indeks FTSE MIB ob koncu trgovanja 27. maja znašal 20.363 točk, na dan glasovanja 28. maja 20.261 točk, 29. maja 20.000 točk, 30. maja pa 19.948 točk, a je bil ob Draghijevi zgoraj citirani izjavi 6. junija že spet pri 20.178 točkah.

Kljub temu pa je Draghijeva izjava italijansko pripravljanje pravne podlage za uvedbo tiskanih miniobveznic potisnila pod žaromete svetovnih finančnih medijev. »Izdajo takšnih miniobveznic bi šteli za prvi korak k vzpostavitvi vzporedne valute in pripravo na izstop Italije iz evrskega območja,« so še istega dne sporočili iz bonitetne agencije Moody’s in pripisali, da zato odslej obete za bonitetno oceno Italije obravnavajo kot negativne. »Karkoli že bo iz te zamisli, je ena stvar gotova: trgom ni všeč,« so štiri dni pozneje zapisali pri Bloombergu, čeravno je bil takrat zahtevani letni donos na italijanske desetletne državne obveznice le še pri 2,35 odstotka (in s tem najnižje v zadnjem letu), FTSE MIB pa pri 20.485 točkah (in s tem 122 točk višje kot dan pred izglasovanjem akta o miniobveznicah).

»Časi obupa privedejo do monetarnih ukrepov iz obupa,« so dan zatem komentirali pri Financial Timesu in primerjali italijanske načrte z uvedbo papirnatih asignatov kot nadomestka za zlatnike in srebrnike med francosko revolucijo. »Ta zamisel je povzročila sveže strahove, da bo Italija razstrelila celotno evrsko območje,« so v četrtek zapisali pri New York Timesu in citirali ekonomista Riccarda Puglisija z univerze v Pavii, da »gre za prvi korak priprav na izstop iz evra«.

Večina je sicer kje pripisala, da je pravni akt, ki so ga izglasovali italijanski poslanci, nezavezujoč in je zato do dejanskega tiskanja miniobveznic še dolga pot, nekateri pa so tudi ugibali, ali gre predvsem za »rožljanje« Italije pred njenim novim sporom z evropsko komisijo zaradi prezadolženosti, ki ga bo slednja začela obravnavati prav te dni, pa jo bo morda Italija – spet! – odnesla brez sankcij, če se bo le zavezala k netiskanju miniobveznic.

Kakorkoli že, če Italija grozi z miniobveznicami, ji z nasprotne strani evropski odločevalci, bonitetne hiše in svetovni finančni mediji, kot sem povzel zgoraj, žugajo z negativnimi odzivi trgov.

A kaže, da tovrstno žuganje, ki je imelo še pred nekaj leti – spomnite se 12-odstotnih zahtevanih donosov na irske državne obveznice julija 2011, pa 14-odstotnih na portugalske januarja 2012, pa 29-odstotnih na grške mesec zatem, pa ne nazadnje 6,6-odstotnih na slovenske julija 2013 – zelo močne učinke, zdaj ne deluje več. Zahtevani letni donos na italijanske desetletne državne obveznice namreč drsi iz dneva v dan in je včeraj upadel pod 2,08 odstotka, kar je, kot prikazuje današnji grafikon, nova najnižja vrednost v zadnjem letu.

Če bo ostalo tako, se evropski odločevalci tokrat ne bodo mogli opreti na učinek »discipliniranja«, ki ga je imela v minulih letih samoizpolnjujoča se narava njihovih napovedi o negativnih odzivih trgov – tudi pri Italiji, kjer so take napovedi v treh mesecih od 11. avgusta do 11. novembra 2011 povzročile rast zahtevanega letnega donosa desetletnih državnih obveznic s 4,9 na 7,1 odstotka in 12. novembra 2011 prisilile Silvia Berlusconija k odstopu.

To pa pomeni, da bo tokrat evropska komisija bodisi morala »disciplinirati« Italijo z dejanskimi sankcijami bodisi – spet! – pogledati vstran. Pri Nemčiji in Franciji je to storila že tolikokrat, da bo to pomenilo zgolj, da zdaj še Italija dokončno postaja »prvorazredna« oziroma »sistemska« članica vse bolj orwellovske in neenakopravne EU.

Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika? 4
11 ur
Je propad letalskega prevoznika politična zagata? Je. Bi morala država zato kupiti letalskega prevoznika? Ne!
Na članek...

V dneh, ko potniki letalskega prevoznika Adria Airways doživljajo množične odpovedi letov, smo preverili, kaj bi se zgodilo, če bi ta izgubil licenco za letenje. Bi se, kot so nam nekateri grozili že pri prodaji brniškega letališča, do »Frankfurta« vozili z avtobusi? Bi Slovenija ostala brez letalskih povezav s svetom? Mora zato država spet reševati Adrio? Kdo bi – in kako hitro – prevzel Adrijine povezave, kam res ne bi več leteli z Brnika? Razkrivamo načrt B.

Adria Airways zdaj leti na 16 destinacij – če opravi lete. Letalski prevoznik v zadnjih mesecih, tednih, dneh množično odpoveduje lete, uradno zaradi tehničnih težav, zaposleni in partnerji pravijo, da tudi zaradi slabega upravljanja posla.

V vodstvu Adrie, je za Siol povedal prvi sindikalist pilotov Luka Radovic, so se zakalkulirali pri oddaji posadk drugim letalskim družbam, s preveč napovedanimi leti, prevzemanjem čarterskih poletov (ki so donosnejši od bolj praznih lastnih linij). Vse to pa ne dopušča še morebitnih tehničnih okvar letal ali drugih organizacijskih sprememb v procesu dela, saj letal ne morejo nadomestiti. Sploh ne, ker se je že začela turistična sezona in imajo vse letalske družbe povečanje povpraševanja.

Kaj pomeni Adria za brniško letališče?

Adria Airways opravi na brniškem letališču Jožeta Pučnika približno polovico prometa, družba Fraport Slovenija, ki upravlja letališče, pa pri Adrii ustvari nekaj manj kot 40 odstotkov prihodkov iz prodaje. Oba deleža se v zadnjih letih zmanjšujeta – še pred 10 leti je Adria opravila 80 odstotkov od vseh poletov z Brnika. Prav tako se zmanjšuje število čarterskih letov z brniškega letališča – medtem ko jih je bilo v poletni sezoni pred leti okoli tretjino vseh opravljenih letov v takem obdobju, jih je zdaj okoli 10 odstotkov.

Kljub temu se število potnikov, ki letijo prek brniškega letališča, povečuje. Lani se je skozi tesno avlo letališča, ki bo v prihodnjem letu in pol dobilo nov potniški terminal, sprehodilo 1,8 milijona potnikov. To je rekordno število v vsem obstoju ljubljanskega letališča (in Adrie) od leta 1963, osem odstotkov več kot leta 2017 in za četrtino več kot leta 2015, ko je država skladu 4k Invest plačala, da je prevzel Adrio Airways. Fraport je nedavno napovedal tudi nekaj novih destinacij in novega prevoznika British Airways.

Z Brnika lahko danes letite na 27 letališč, polete opravlja 12 rednih letalskih prevoznikov. Tu so, kot rečeno, še sezonske destinacije in čarterski leti turističnih agencij. Zakaj je čarterjev zdaj manj kot pred leti? Za upad je »krivih« več dejavnikov, med drugim tudi to, da je nekoč ena vodilnih turističnih agencij Globtour prav na zahtevo Adrie Airways šla v stečaj, največja, Kompas, pa se je močno oslabila. Tema dvema agencijama je bilo namreč bistveno, da imata v ponudbi lete iz Ljubljane. Zdaj so potniki veliko bolj cenovno občutljivi, zato agencije izbirajo cenovno ugodnejša izhodišča, v zadnjih letih veliko Zagreb ali München. »Adria ni več primarna izbira za čarterje, že zato, ker ni več cenovno najugodnejša. Najemamo pri različnih prevoznikih, od bolj znanih do povsem lokalnih in manj znanih,« so nam povedali v eni od večjih turističnih agencij, navesti se niso pustili.

V poletni sezoni je Adria iz Ljubljane prijavila neposredne lete v Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Köbenhavn, Frankfurt, Manchester, München, Pariz, Podgorico, Prago, Prištino, Sarajevo, Skopje, Sofijo, Tirano in Zürich. Na teden bi morala skupaj opraviti 194 poletov. Samo minulo soboto je Adria odpovedala 10 letov iz Ljubljane ali v Ljubljano.

Razkrivamo plan B: kam bi leteli in s kom, če Adrie ne bi bilo več

Najprej, glede na številne odpovedi letov in združevanje povezav, ki vzamejo veliko več časa, je vprašanje, ali Adria Airways sploh še leti. Približno polovica potnikov na Brniku je poslovnih. Čas je denar, poleg tega je v poslu zagotovilo, da boš prišel na sestanek, ključno. Dodajmo, da je ena najpomembnejših Adrijinih povezav Ljubljana–Bruselj–Ljubljana. Zakaj najpomembnejša? Ker ima Adria z državo sklenjeno pogodbo za lete javnih uslužbencev. Ti leti so praviloma tudi manjkrat odpovedani.

Enako velja za še nekaj drugih najpomembnejših Adrijinih povezav, recimo za Zürich. Več povezav je Adria že opustila, saj na njih ni bila konkurenčna – denimo Moskvo, kjer so se potniki raje odločali za Aeroflot, ali Beograd, kjer je bil ugodnejši Air Serbia. To letalsko družbo je Adria nedavno prijavila evropski komisiji zaradi prejemanja domnevno nezakonite državne pomoči.

»V Fraportu Slovenija imamo pripravljen načrt nadomeščanja povezav ob morebitni izgubi največjega poslovnega partnerja. V dani situaciji ne moremo biti konkretni z odgovori, lahko pa povemo, da so pričakovanja, da bi bile v nekaj mesecih vnovič vzpostavljene povezave vsaj z zahodnoevropskimi destinacijami, realna,« pravijo v upravljavcu brniškega letališča, kjer dodajajo, da so »informacije, ki so bile objavljene v zadnjih dneh, skrb zbujajoče, vendar situacijo spremljamo in upamo, da jo bo Adria Airways sanirala«.

Kakšen je načrt B? Neuradno gre tako: približno mesec, največ tri – če ne bi bil ravno vrhunec poletne sezone – bi trajalo, da drugi letalski prevozniki prevzamejo Adrijine najboljše povezave. Med prevozniki ni zanimanja za prevzem povezav po Balkanu, te bi verjetno odpadle, na tistih, ki bi ostale, bi bilo verjetno na kakšni tudi nekaj manj letov – na srednji rok pa je pričakovati vsaj enak obseg letov. Na prevzem najpomembnejših povezav pa so že pripravljeni. Bruselj bi prevzel Brussels Airlines, ki je v Ljubljano pred leti že letel, München in Frankfurt bi prevzela Lufthansa, Dunaj Austrian Airlines, Amsterdam KLM, Zürich pa Swissair. Večinoma bi Adrijine povezave prevzele družbe iz združenja Star Alliance, katerega del je tudi Adria. Dodajmo, da je Air France nedavno napovedal povečanje števila letov v Pariz, kamor sicer leti tudi Adria, njeni potniki pa so pred dobrim tednom ves dan ostali na tamkajšnjem letališču zaradi »tehničnih težav«.

V Fraportu dodajajo: »Ne glede na situacijo, v kateri je naš največji partner, si nenehno prizadevamo za širitev mreže poletov z našega letališča. Trenutno smo v pogovorih s približno 15 prevozniki. Smo sredi velikega investicijskega cikla, ki zajema cestno omrežje, logistične objekte, informacijski sistem, letalsko akademijo, smo tik pred podpisom pogodbe za nov terminal. Če lastnik ne bi verjel v rast slovenskega letalskega trga, ne bi vlagal v njegov razvoj.«

Kdaj bi bila Adria ob licenco za letenje

Adria Airways lahko leti, dokler ima operativno licenco. To podeljuje agencija za civilno letalstvo (CAA), ki tudi skrbi, da letalski prevozniki, ki licenco dobijo, izpolnjujejo pogoje zanjo. Če posplošimo, ima lahko operativno licenco vsak, ki dokaže, da je finančno zmožen opravljati dejavnost v prihodnjih 12 mesecih, in ki ima varna letala, s katerimi izvaja svojo dejavnost. Odpovedani najavljeni leti na licenco ne vplivajo, težave potnikov pri komuniciranju z letalsko družbo tudi ne, prav tako ne težave potnikov pri uveljavljanju odškodnine za odpovedane lete.

V CAA zagotavljajo, da Adrio nenehno preverjajo, ali izpolnjuje vse pogoje za licenco. Varnost letal je sploh pod temeljitim nadzorom, na papirju je družba solventna. Kot smo razkrili v začetku aprila, pa je bilanca Adrie Airways pod lupo agencije za javni nadzor nad revidiranjem, saj je CAA zmanjkalo načinov za preverjanje finančne vzdržnosti letalske družbe.

Tudi evropsko komisijo so, nam je povedal direktor CAA Rok Marolt, prosili za tolmačenje uredbe o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov. Ta namreč govori tudi o tem, da lahko regulator, torej CAA, sam izvede presojo finančne trdnosti prevoznika. »Odgovorili so nam v smislu, da je to povezano z zagotavljanjem varnosti letenja. Po podatkih, bilancah, ki smo jih prejeli od Adrie, a jih še ni potrdil revizor, so ob koncu leta 2018 izkazovali solventnost. Smo pa agencijo za nadzor nad revidiranjem prosili za mnenje o pravilnosti bilanc, drugega ne moremo narediti,« pravi Marolt.

Če bi Adria sama razglasila insolventnost, bi licenco izgubila. Verjetnosti, da bi jo dobila nazaj, tako rekoč ni, družba bi šla v stečaj. Dodajmo, da je Adrijino letno poročilo za prejšnje poslovno leto običajno znano sredi septembra. V Adriji so sicer v prejšnjih dneh zagotovili, da bodo težave odpravili v enem mesecu.

Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika?