Manager
Kitajska za letos načrtuje 6,5-odstotno gospodarsko rast
05.03.2018 08:37
Kitajski premier Li Keqiang je danes ob začetku letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa sporočil, da bo kitajsko gospodarstvo letos zraslo za okoli 6,5 odstotka. To je skladno s
Več ▼

Kitajski premier Li Keqiang je danes ob začetku letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa sporočil, da bo kitajsko gospodarstvo letos zraslo za okoli 6,5 odstotka. To je skladno s pričakovanji, vendar manj kot lani, ko so zabeležili 6,9-odstotno rast.

Medtem ko bo globalno gospodarstvo letos po pričakovanjih še naprej okrevalo, še vedno obstajajo sprožilci nestabilnosti in negotovosti, tudi naraščajoči protekcionizem in geopolitična tveganja, je opozoril Li.

Kitajska sicer v zadnjih letih tudi pospešeno modernizira svoje oborožene sile in povečuje njihove zmogljivosti. Letos bo svoj obrambni proračun povečala za 8,1 odstotka na 173 milijard dolarjev. (STA)

Google bo vložil 600 milijonov evrov v podatkovni center na Finskem
7 min
Ameriški spletni velikan Google je napovedal, da bo vložil 600 milijonov evrov v podatkovni center v Hamini na Finskem, poroča Reuters. V tem kraju blizu ruske meje sicer Google že ima podatkovni
Več ▼

Ameriški spletni velikan Google je napovedal, da bo vložil 600 milijonov evrov v podatkovni center v Hamini na Finskem, poroča Reuters. V tem kraju blizu ruske meje sicer Google že ima podatkovni center - leta 2009 je od podjetja Stora Enso tam odkupil staro papirnico, v obnovo in predelavo stavbe pa je takrat vložil 800 milijonov evrov.

V Googlu, ki ima podatkovne centre v Evropi še na Nizozemskem, Irskem in v Belgiji, so ob tem poudarili, da je center v Hamini eden izmed najbolj naprednih in učinkovitih - za hlajenje denimo uporablja morsko vodo iz Finskega zaliva. Kot pravijo, so se za novo lokacijo odločili zaradi naraščajočega povpraševanju po Googlovih storitvah.

BMW razkriva novo serijo 1 in se poslavlja od zadnjega pogona
11 min
Krajši, višji, s prednjim pogonom in krajšim medosjem. Za marsikoga se sliši kot korak nazaj, v teoriji in številkah pa nova BMW serija 1 prinaša korak naprej.
Na članek...

To je BMW recept za novo serijo 1, ki očitno vozi v množični razred, stran od ekskluzivnosti prvih dveh generacij.

BMW je dolgo napovedoval novo serijo 1, že pred leti je razkril da bo zasnovana na novi osnovi, ki temelji na prednjem pogonu in tako navdušence znamke pripravljal na novo, bolj klasično in konfekcijsko usmeritev znamke.

Nova serija 1 je sedaj tu, obljublja pa natanko tisto, kar smo od nje pričakovali. Preprostejšo zasnovo in že znane učinke osnove s prednjim pogonom, ki prinašajo bolj racionalno zasnovo in več prostora. Seveda pa jemljejo ekskluzivnost po kateri sta prvi generaciji seriji 1 izstopala iz premijskega razreda kompaktnih avtomobilov.

Bistvo nove serije 1 je torej nova zasnova, ki je sedaj popolnoma znana. BMW piše, da so serijo 1 zadnje generacije razvijali kar pet let. V BMW obljubljajo, da nova osnova s prednjim ali doplačljivim štirikolesnim pogonom prinaša nove standarde na področju dinamike. Obenem pa poudarja tiste ključne prednosti – prostornost potniške kabine in prtljažnika.

Kaj pravijo številke? Nova serija 1 je dolga 4,32 metra oziroma pol centimetra manj kot prej. V medosju se je skrčila za dva centimetra na 2,67 metra, kar tudi oblikovno sporoča zasnovo prednjega pogona in obrača smer večnega podaljševanja medosja pri zadaj gnanih BMW. V višino je zrasla za 1,3 centimetre na 1,43 metra, v širino pa za 3,4 centimetra na natanko 1,8 metra.

Rezultat je krajši, višji in bolj družinsko zasnovan in oblikovan BMW, ki po zasnovi sledi najbližjima tekmecema audiju A3 in mercedes-benzu razreda A.

Rezultat bolj družinske zasnove pa so tudi povečane mere v potniški kabini in v prtljažniku, kjer je serija 1 veliko pridobila. Podobno kot zadnja generacija BMW X1 pri preobrazbi iz zadnjega v prednji pogon.

BMW poudarja dodatne 3,3 centimetre za kolena zadaj sedečih potnikov, 1,9 centimetra za njihove glave ter kar 4,2 centimetra za glave prednjih dveh potnikov. Prtljažnik je zrasel za 20 litrov na 380 litrov, odprtina za nalaganje prtljage pa je širša za 6,7 centimetra. Prtljažnik ob podrti zadnji klopi meri 1.200 litrov, enako kot pri predhodniku.

V kabini serija 1 govori nov oblikovalski jezik znan iz nekaterih drugih modelov BMW. Znana je 10,25 palčna digitalna armaturna plošča, v sredinsko konzolo vgrajen multimedijski zaslon, ki za doplačilo v diagonalo meril 9,2 palca.

Motorni del je večinoma znan, a osvežen. Bencinsko osnovo pomeni 118i z 1,5 litrskim trivaljnim turbom s 103 kilovati, dizelsko pa 116d – enako velik trivaljnik s 85 kilovati. Na vrhu ponudbe je model M135i xDrive, ki namesto šestih valjev ponuja le štiri, tudi moč je nekaj skromnejša. Najhitrejšo serijo 1 poganja dvolitrsi turbo z 225 kilovati/306 konjskimi močmi s 450 newtonmetri navora, ki do stotice pospeši v 4,8 sekunde. Povprečna poraba po WLTP merilnem ciklu je med 6,8 in 7,1 litra.

BMW razkriva novo serijo 1 in se poslavlja od zadnjega pogona
Trump: Carine na kitajsko blago se lahko hitro in zelo zvišajo
16 min
ZDA niso pripravljene na trgovinski dogovor s Kitajsko. Tako je dejal predsednik ZDA Donald Trump na obisku na Japonskem, poroča Bloomberg. Dodal je, da se lahko ameriške carine na kitajsko blago
Več ▼

ZDA niso pripravljene na trgovinski dogovor s Kitajsko. Tako je dejal predsednik ZDA Donald Trump na obisku na Japonskem, poroča Bloomberg. Dodal je, da se lahko ameriške carine na kitajsko blago hitro in bistveno povzpnejo. Dodal je, da vendarle pričakuje, da bosta največji svetovni gospodarstvi sčasoma dosegli dogovor.

Kako pa gre ZDA in Japonski? Trump je včeraj v okviru svojega obiska v Tokiu sicer sporočil, da ZDA in Japonska dobro napredujeta v trgovinskih pogajanjih, vendar pa da bo za končni prostotrgovinski sporazum treba počakati na julijske parlamentarne volitve na Japonskem.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
29 min
1. Evropske volitve: SDS+SLS trije mandati, SD in LMŠ po dva mandata, NSi en mandat2. V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil3. Fiat Chrysler in Renault se
Več ▼

1. Evropske volitve: SDS+SLS trije mandati, SD in LMŠ po dva mandata, NSi en mandat

2. V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil

3. Fiat Chrysler in Renault se združujeta, nastaja največji proizvajalec vozil na svetu

4. Škodina admiralska ladja z novimi dobrotami

5. 5 mitov o GDPR: kaj je res in kaj ne

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Danes v avstrijskem parlamentu glasovanje o nezaupnici Kurzevi vladi 1
46 min
V avstrijskem parlamentu bo danes predvidoma potekalo glasovanje o nezaupnici vladi kanclerja Sebastiana Kurza. Izredna seja se začne ob 13. uri. Nezaupnico je po aferi Ibiza (več v nadaljevanju),
Več ▼

V avstrijskem parlamentu bo danes predvidoma potekalo glasovanje o nezaupnici vladi kanclerja Sebastiana Kurza. Izredna seja se začne ob 13. uri. Nezaupnico je po aferi Ibiza (več v nadaljevanju), ki je odnesla podkanclerja in vodjo svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja, vložila manjša opozicijska stranka Jetzt - Liste Pilz (Sedaj - Lista Pilz). Vodja ÖVP Kurz je sicer iskal podporo pri strankah, da bi se mu uspelo obdržati na položaju vsaj do septembrskih predčasnih volitev. Kot poroča Reuters, bodo Svobodnjaki verjetno podprli nezaupnico.

Kaj sledi? Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen ima dve možnosti: odpoklicane ministre, državne sekretarje ali visoke uradnike lahko za nekaj dni pooblasti za tekoče vodenje poslov ali pa takoj imenuje novo vlado.

Spomnimo, politična kriza je v Avstriji izbruhnila, potem ko so nemški mediji sredi meseca objavili videoposnetek, skrivaj posnet pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji leta 2017, v katerem je Strache domnevni ruski bogatašinji v zameno za denarno in politično podporo ponujal pogodbe z državo in izkazal interes za vplivanje na medije.

Pod vprašajem je tako tudi davčna reforma, s katero je Kurz obljubljal višje neto plače.

(foto) Sredi gozda odpadki, ki se nočejo pospraviti 5
2 uri
Neznanci so v gozdu na vzhodu Ljubljane odvrgli večjo količino odpadne embalaže, je prejšnji ponedeljek poročal portal Siol. Preverili smo, ali so odpadki že odstranjeni.
Na članek...

Na poti od Sostrega do Besnice je po naši oceni odvrženih okoli 20 kubičnih metrov odpadkov. Večina jih leži neposredno ob cesti. Še vedno so tam, čeprav je Siol o njih poročal že pred enim tednom.

Kup je razvlečen kot, da so odpadke stresli s tovornjaka, ki se je ob tem premikal.

Manjši kupi pa so nametani v gozdu na opuščenem kolovozu do približno 20 metrov proč od glavnega kupa.

Del odpadkov je bil očitno zapakiran v kocke s stranico dober meter, kar kaže, da jih je nekdo zbiral načrtno.

Večino odpadkov sestavlja odpadna embalaža, kakršno odmetavamo v rumene zabojnike. Odpadki so slabe kakovosti, očitno so nekje stali že nekaj časa.

Med odpadki so tudi tri avtomobilske pnevmatike.

Na več mestih so bili ob robu kupa nemški in italijanski transportni dokumenti. Ob našem prihodu so bili so bolje ohranjeni od večine plastičnih odpadkov in so stali na dobro vidnih mestih.

(foto) Sredi gozda odpadki, ki se nočejo pospraviti
Foto: Borut Hočevar
Za nakup upravne stavbe Aera Celje v stečaju tri veljavne ponudbe
2 uri
Za nakup upravne stavbe Aera Celje v stečaju je stečajna upraviteljica Alenka Gril do roka za oddajo ponudb, ki se je iztekel 6. maja, prejela štiri ponudbe. Tri ponudnike je do konca tedna
Več ▼

Za nakup upravne stavbe Aera Celje v stečaju je stečajna upraviteljica Alenka Gril do roka za oddajo ponudb, ki se je iztekel 6. maja, prejela štiri ponudbe. Tri ponudnike je do konca tedna pozvala k dopolnitvi ponudb, enega pa je obvestila, da je njegova ponudba neveljavna, je za STA povedala Grilova.

Ponudbo so oddali ljubljanski Kaldor, ki je za upravno stavbo in opremo ponudil nekaj manj kot 46.000 evrov, celjski AC FRI-Mobil, ki je ponudil 660.000 evrov, ter podjetje FIŠ z Gomilskega, ki je ponudil 265.000 evrov. Ponudbo je oddalo tudi podjetje Ekosan iz Poljčan, ki je ponudbo oddalo za dve posamezni parceli in ne za celotno premoženje, zato je njegova ponudba neveljavna, še piše tiskovna agencija.

Fiat Chrysler in Renault se združujeta, nastaja največji proizvajalec vozil na svetu
2 uri
V skupnem podjetju na Nizozemskem bosta Renault in FCA - torej Fiat - vsak lastnik polovice, Renaultovim delničarjem desetodstotna premija, menda ne bo zapiranja tovarn, obe delnici danes navzgor
Na članek...

Avtomobilska velikana Fiat Chrysler (FCA) in Renault se pogajata o združitvi, so danes v sporočilu za javnost potrdili pri FCA. Delnici obeh družb sta danes pridobili skoraj 20 odstotkov.

Nekaj glavnih poudarkov združitve

- FCA s sedežem na Nizozemskem in francoski Renault bosta ustvarila skupno podjetje.

- Skupna družba bo - glede na lanske številke - letno proizvedla 8,7 milijona vozil, navajajo v sporočilu FCA.

- Po plačilu dividend v višini 2,5 milijarde evrov delničarjem FCA si bosta podjetji lastili po 50 odstotkov delnic.

- Skupna družba bo letno ustvarila okoli 170 milijard evrov prihodkov in osem milijard čistega dobička.

- FCA in Renault bosta vsak po 50-odstotni lastnik nove skupne družbe.

- Posel naj bi prinesel sinergije v vrednosti pet milijard evrov. V sporočilu FCA zapišejo, da ne načrtujejo zaprtja nobenih tovarn.

- Pri FCA so zapisali, da naj bi skupna družba partnerjema omogočila več prožnosti v naložbah ter robustno dividendno politiko.

- Skupna družba bo na Nizozemskem, delnice bodo kotirale na borzah v Milanu, Parizu in New Yorku.

- Združitev FCA in Renaulta ne vključuje Renaultovega dolgoletnega partnerja Nissana in Mitsubishija, čeprav bosta po združitvi oba japonska proizvajalca, v katerih ima Renault neposreden (Nissan) in posreden (Mitsubishi) delež, povezana z novim podjetjem.

- Skupna tržna kapitalizacija FCA in Renaulta bo - glede na trenutne podatke - znašala okoli 36,2 milijarde evrov.

Kdo je v proizvodnji največji zdaj, kdo bi bil po novem

Bloomberg poroča, da bo Renault prek Fiata dobil dostop do severnoameriškega trga, na drugi strani pa se bodo Fiatu odprla vrata v Rusijo, kjer so Francozi prisotni prek Avtovaza.

Po podatkih ACEA, evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev, sta bili lani skupini Renault in FCA (torej Fiat in drugi) na tretjem in četrtem mestu po na novo registriranih osebnih avtomobilih. Renault je 2018 v primerjavi z letom 2017 zabeležil rast za 0,8 odstotka, in sicer je bilo njihovih na novo registriranih avtomobilov 1,5 milijona. Fiat pa je lani v primerjavi s predlani zabeležil za 2,3 odstotni upad, še vedno so sicer po na novo registriranih avtomobilih prek milijona.

Kako sta FCA in Renault začela letošnje leto? Slabše kot lani

Skupina Renault je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 12,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja vozil je glede na lani upadla za 5,6 odstotka.

Podobno je posloval tudi FCA – prihodki so mu v prvem četrtletju glede na enako obdobje lani upadli za pet odstotkov na dobrih 24 milijard evrov, prodaja vozil je v tem obdobju upadla za 14 odstotkov.

Fiat Chrysler in Renault se združujeta, nastaja največji proizvajalec vozil na svetu
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih
3 ure
Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih postala butična gastronomska destinacija. Pri tem bodo glavno vlogo seveda igrale najodličnejše restavracije in njihovo uvrščanje v elitne kulinarične vodnike, nič manj pomemben pa ne bo turistični oziroma kulinarični razvoj turističnih kmetij, tradicionalnih gostiln in uličnih festivalov hrane ter sodelovanje pridelovalcev in predelovalcev lokalne, izvirne in naravne hrane.
Na članek...

Na STO ste pripravili Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023. Nam lahko pojasnite bistvo njegove vsebine?

Slovenija se strateško umešča kot država z edinstveno lego med Alpami, Sredozemljem in Panonsko nižino, ki vpliva na izjemno raznolikost tudi v gastronomiji. Na majhni površini obstajajo na primer tri povsem drugačne vinske dežele s povsem različnimi vini, vsa pa se uvrščajo v svetovni vrh. Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023 je nastal za določitev ključnih ukrepov in iniciativ, potrebnih, da se Slovenija v svetu umesti kot edinstvena, butična gastronomska destinacija. V dokumentu smo določili pet strateških področij, ključnih za uspešen razvoj in trženje slovenskega gastronomskega turizma. Ta področja so: zakonodajni okvir, znamke in ocenjevanje kakovosti, spodbujanje dviga kakovosti, izobraževanje in trženje. Vsako od teh strateških področij je predstavljeno s kratko analizo stanja in s seznamom pomembnih ukrepov za ureditev oziroma nadgradnjo trenutnega stanja. Dokument je izhodišče za doseganje treh ključnih ciljev razvoja in trženja gastronomije – ustvarjanja višje dodane vrednosti, zagotavljanja trajnosti in predvsem povečanja mednarodne prepoznavnosti.

Kaj v okviru akcijskega načrta pomeni znamka Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia)?

Vzpostavljena gastronomska znamka Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia), s katero tržimo slovensko gastronomijo, odseva in hkrati komunicira temeljno identiteto in vrednote naše krovne znamke I feel Slovenia, ki ima v svojem jedru zeleno identiteto in je močno vpeta v naše vsakdanje dejavnosti. Znamka te temeljne vrednote še dodatno konkretizira in jim daje vrednost. Gastronomska doživetja bomo ponudili prek zgodbe najbolj zelene destinacije na svetu in gostom predstavili, kako močno je gastronomija prepletena z neokrnjeno naravo, z živili in surovinami, pridelanimi sonaravno, v vrtovih, gozdovih, na travnikih in pašnikih.

V akcijskem načrtu ugotavljate, da turist pri nas v lokalih porabi v povprečju le 15,5 odstotka dnevnega proračuna (v razvitih gastronomsko-turističnih gospodarstvih porabi 30 odstotkov). Kako nameravate to izboljšati v navezi z drugim ciljem, “razvojem ponudbe za zahtevnega turista, ki bo za svoja gastronomska doživetja pripravljen plačati več”?

Prek ciljno usmerjenega oglaševanja in drugih tržno-komunikacijskih dejavnosti želimo nagovarjati segment turistov, ki jim je gastronomija primarni motiv prihoda na destinacijo, ali pa vsaj ena od glavnih aktivnosti na njej. Takšni turisti pričakujejo vrhunsko storitev, vrhunsko kulinariko, želijo pokusiti nekaj novega, izvirno lokalno hrano, ob tem pa izkusiti res posebna doživetja – takšna, ki jih lahko doživijo le v Sloveniji.

Slovenska turistična organizacija (STO) v tem pogledu lahko deluje na več ravneh. S promocijskimi dejavnostmi skrbimo za dvig prepoznavnosti slovenske gastronomije, podpiramo in sodelujemo pa tudi pri projektih, ki so usmerjeni v dvig kakovosti ponudbe. Tu smo skozi svoje delovanje s turističnimi ponudniki in destinacijami usmerjeni v spodbujanje ustvarjanja privlačnih doživetij, ki so v skladu s trendi novega luksuza. Gre za avtentična doživetja, temelječa na lokalnih vsebinah in na identiteti našega prostora, ki niso standardizirana, temveč personalizirana, doživetja višje dodane vrednosti, ki nagovarjajo zahtevnejšega obiskovalca. Eden od projektov, ki to podpira in spodbuja, so petzvezdična doživetja, ki jih tržimo pod znamko Slovenia Unique Experiences – projekt je še v začetni fazi, vendar ugotavljamo, da ponudniki in destinacije vse bolj prepoznavajo priložnosti tudi v gastronomskih doživetjih. Višjo kakovost podpiramo tudi z Zeleno shemo slovenskega turizma. Za dvig kakovosti je zelo pomemben prihod mednarodnih vodnikov, kot je Gaulet & Millau.

Pomembna je tudi promocija poklicev v gostinstvu. Eden od takšnih projektov, ki ga podpiramo, je Znanje pod kapo v organizaciji Gault & Millau Slovenija, namenjen mladim kadrom v gostinstvu, ali pa tekmovanje European Young Chef Award, ki se izvaja v okviru platforme European Region of Gastronomy. Sodelujemo tudi s slovenskim združenjem JRE (Jeunes Restaurateurs), katerega osnovno poslanstvo je razvoj mladih kadrov, ki jih vrhunski chefi vključujejo v svoje kuhinje, jih učijo prevzemanja odgovornosti in skupaj z njimi gradijo novo kulinarično prihodnost Slovenije. Prav tako organiziramo več delavnic za predstavnike ponudnikov in destinacij glede oblikovanja produktov in doživetij višje dodane vrednosti, razmišljamo tudi o organiziranju strokovne konference za področje gastronomije. Pomembno vlogo pa seveda igrajo tudi Turistično gostinska zbornica, obrtna zbornica, izobraževalne institucije in pristojna ministrstva, ki s svojim rednim delovanjem in uresničevanjem ukrepov iz akcijskega načrta pomembno pripomorejo k dvigu kakovosti v gostinstvu.

Ali lahko pojasnite “enačbo” iz akcijskega načrta: izjemni posamezniki + spektakularno okolje + trajnostna pridelava = edinstveno doživetje? Kateri od teh členov je največja neznanka oziroma bo zahteval največ vlaganj in naporov?

Strategija slovenska turizma temelji na usmerjenosti v trajnost in na tem področju uresničevanja trajnostnega turizma je Slovenija pridobila ugled v mednarodni strokovni javnosti in več mednarodnih nagrad, s tem pa tudi dragoceno publiciteto. Če se želimo na evropski oziroma svetovni ravni uspešno pozicionirati, je za razlikovalnost potrebno še nekaj več. Poleg izjemnega ambienta igrajo največjo vlogo prav ljudje. Slovenija zagotovo je dežela izjemnih posameznikov, ki s svojim talentom, ustvarjalnostjo, trdim delom, predvsem pa s srčnostjo, naredijo to razliko. Zato lahko gostu ponudijo nepozabno izkušnjo oziroma doživetje, s katerim uspešno naslavljamo trende novega luksuza. Izjemnim posameznikom je torej treba prisluhniti in jih podpreti v njihovih prizadevanjih, naj gre pri tem za vrhunske kuharske mojstre, pridelovalce hrane in vinarje oziroma za strežno osebje.

“Vrha, ki bi se lahko ob Hiši Franko uvrščal na seznam The World’s 50 Best Restaurants in bi posledično vplival na oblikovanje percepcije gurmanov, da je Slovenija gastronomsko razvita destinacija, sicer ni mogoče zgraditi brez trdne baze ponudnikov, ki bi jo morale sestavljati gostilne s kakovostno lokalno hrano in lokalnimi surovinami ter izbrano karto vrhunskih lokalnih vin. Prav pri gostilnah in turističnih kmetijah je pri nas največ potenciala – in največ pomanjkljivih točk,” ste zapisali v akcijski načrt. Lahko poveste, katere so te pomanjkljive točke oziroma kaj so največje težave?

V akcijskem načrtu smo opredelili devet glavnih gastronomskih produktov. Poleg vrhunskih in kakovostnih restavracij so med njimi tudi tradicionalne gostilne in turistične kmetije. Številčno gledano je vrhunskih restavracij manj, vendar pa njihovi kuharski mojstri izjemno dobro razumejo spremembe v ravnanju porabnikov, smernice, pomembnost uporabe lokalnih surovin, spoštujejo tradicijo, se povezujejo v okolju, obenem pa jim ne manjka sposobnosti inoviranja. Gostiln in turističnih kmetij je precej več, zato je več tudi priložnosti za izboljšave. Danes je sicer zelo težko postaviti ločnice oziroma ponudnike ustrezno klasificirati. Vrhunska kulinarika se ne streže zgolj v najboljših restavracijah, izvrsten krožnik in izkušnjo je mogoče dobiti tudi na turističnih kmetijah, v tradicionalnih slovenskih gostilnah ali na ulici, na primer na festivalu Odprta kuhna. Na tem področju imajo pomembno vlogo destinacijske organizacije, ki gastronomijo prepoznavajo med temeljnimi produkti za izboljšanje konkurenčnosti svoje destinacije in so v podporo temu vzpostavili svoje lokalne gastronomske (in včasih širše) znamke kakovosti oziroma trženjske znamke, kot so Okusi Ljubljane, Okusi Rogle, Bohinjsko in druge. Destinacijske organizacije so v lokalnem okolju ključni razvojniki in pospeševalci kakovosti, saj dobro poznajo svoje okolje in lahko vzpostavljajo tesna partnerstva. Vendar pa gre za razvojne dolgoročne procese, v katerih ni hitrih rezultatov, zato marsikje pogosto zmanjka energije in vztrajnosti, pogosto pa že v izhodišču ni niti jasne vizije in fokusa. V tem procesu smo lahko uspešnejši, če so lokalne zgodbe dobro povezane s krovno strategijo. V zadnjih nekaj letih smo pri tem zelo poenoteni in sinergij je čedalje več.

V kakršni obliki ponujate podporo slovenskim gostincem pri uvrščanju na lestvico The World's 50 Best restaurants?

Za uvrstitev na lestvico The World's 50 Best restaurants je potrebna volja posameznika in prepričljivo znanje ter osebnost kuharskega mojstra. Zagotovo pomaga tudi čedalje večja prepoznavnost Slovenije kot gastronomske destinacije. V STO izvajamo ciljno usmerjene trženjske dejavnosti, obenem pa vsako leto gostimo veliko tujih gastronomskih novinarjev, ki jim omogočimo izkušnjo s slovensko gastronomijo. Poskrbimo, da dobijo celovito izkušnjo, od vrhunske kulinarike do spoznavanja ponudbe na turističnih kmetijah in gastronomskih dogodkih, obvezni sestavni del vsakega obiska je tudi obisk pridelovalcev in vinarjev. Podpiramo projekte, kot je bil letošnji European Food Summit, ki je v Slovenijo privabil vrhunske tuje chefe, strokovnjake in kritike ter novinarje in vplivneže. Slovenijo smo skupaj s kuharskimi mojstri predstavili tudi v prestižni reviji Falstaff. Gastronomijo predstavljamo z vsemi komunikacijskimi orodji, v digitalnih kampanjah, družbenih medijih, na poslovnih borzah in številnih dogodkih v tujini, pogosto skupaj s kuharskimi mojstri, vinarji in pridelovalci.

Kako daleč ste na STO z vpeljavo znamke Michelin Slovenija?

Dejavnosti potekajo, kaj več pa vam zaradi zaveze o nerazkrivanju informacij še ne morem povedati.

Posamezni primeri, tudi turističnih kmetij, so vredni občudovanja, žal pa očitno še ni zadovoljive povezave med pridelovalci in gostinci. Kako boste poskušali bolj konkretno povezati turizem in kmetijstvo?

Drži, povezave med pridelovalci in gostinci še niso zadovoljive, potencial pa je izjemno velik, saj se čedalje bolj uveljavlja trend, da želijo porabniki lokalno, izvirno in naravno. O tem smo se že večkrat pogovarjali z različnimi deležniki in zbornicami. Projekt Evropska astronomska regija 2021, ki ga vodi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je namenjen prav medsektorskemu povezovanju in razvoju ponudbe. STO je primarno usmerjen v promocijo destinacije in ponudbe, imamo pa tudi nekaj vzvodov za povezovanje kmetijstva in turizma prek razvoja gastronomskih destinacijskih znamk. Odličen primer je znamka Okusi Radol'ce, ki je nastal zaradi spodbujanja in ohranjanja lokalnih kmetijskih pridelkov in njihove ponudbe v najboljših radovljiških restavracijah. Gre za lepo zaokroženo zgodbo, ki z istim ciljem povezuje pridelovalce, predelovalce in ponudnike. Takšnih primerov je v Sloveniji še več. Na STO se bomo jeseni lotili priprave modela, kako tovrstne primere dobre prakse razširiti v čim več slovenskih destinacij, ponudnike pa bomo vključili v Zeleno shemo slovenskega turizma.

Bo lahko torej tako kmetijstvo pozitivno izkoristilo priznanje Slovenije kot gastronomske regije?

Da, verjamemo, da tak model lahko pripomore k vzpostavljanju kratkih oziroma zelenih dobavnih verig. Odličen primer uporabe vrhunskih lokalnih surovin je Hiša Franko, ki svojo ponudbo temelji na lokalno pridelanih sestavinah. Namesto pri nekaj velikih dobaviteljih nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih. Podobne zgodbe lahko zasledimo tudi pri drugih vrhunskih restavracijah, pri tem je izjemo aktivno tudi slovensko združenje JRE.

Kako pa boste potencial turističnih kmetij učinkoviteje uvrstili v samo turistično strategijo?

Slovenija kot zelena butična destinacija, kjer si vselej, tudi v urbanih okoljih, blizu narave, je vpeta v naš komunikacijski DNK. Gost lahko, ne glede na to, kateri del Slovenije obišče, izbira med raznolikimi nastanitvenimi možnostmi, saj se v skladu s svetovnimi smernicami poleg klasičnih hotelskih nastanitev širijo manjši zasebni ponudniki sob, penzionov in apartmajev. Še posebej je Slovenija naredila velik napredek pri butičnem glampingu. Turistične kmetije so poseben zaokrožen produkt za obiskovalce, ki ne iščejo le bivanja v lepem naravnem, podeželskem okolju, temveč še posebej pristnost, domačnost, stik z ljudmi in seveda z domačo kuhinjo. Ena od vhodnih točk za še boljšo vpetost v krovno trženjsko strategijo je prav gastronomija, seveda pa tudi tesnejša povezanost med turizmom in kmetijstvom.

Recimo, da pride Slovenija do desetih vrhunskih restavracij in gostiln? Kako boste v ponudbo Taste Slovenia vključili bazo manj elitnih, a še vedno visokokakovostnih restavracij, ki bodo zagotavljale prepričanje o Sloveniji kot gastronomski regiji?

Strategija dviga prepoznavnosti slovenske gastronomije temelji tudi na strategiji soznamčenja, povezovanja slovenske gastronomske znamke (Okusiti Slovenijo) s svetovno znanimi blagovnimi znamkami, zlasti na področju ocenjevanja ponudnikov in destinacijskih gastronomskih znamk. S tem bomo prispevali tudi k dvigu kakovosti ponudbe. Pomemben mejnik se je zgodil novembra lani, ko smo dobili prvo slovensko izdajo vodnika Gault & Millau. Za kuhinjo visoke kakovosti lahko štejemo vse, ki so v vodniku ocenjeni z več kot 15 točkami, teh je pri nas trenutno 31 in so enakomerno razpršeni po vsej Sloveniji. Na STO tudi načrtujemo postavitev samostojne spletne strani, namenjene izključno gastronomiji. Ponudnike, predstavljene na spletni strani, bomo ustrezno klasificirali glede na raven kakovosti ponudbe (ocene po mednarodnih vodnikih), tip ponudbe, sodelovanje z lokalnimi proizvajalci, posebej bomo opozorili tudi na ponudnike z znakom Gostilna Slovenija.

Strategija razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji se po logiki stvari zagotovo nanaša tudi na ekološko pridelano hrano in pijačo. Pripravljate v tem smislu kakšne konkretne poteze oziroma povezave?

Vzvod je spodbujanje razvoja zelenih (ali vsaj kratkih) dobavnih verig in njihovo trženje prek produktnih ter storitvenih znamk na področju gastronomije, kot so omenjeni Okusi Radol'ce, Ljubljana Gourmmmet, Dobrote Dolenjske in drugih. Spodbujanje ekološke pridelave hrane in pijače je sicer v domeni ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na STO to seveda podpiramo, določene spodbude pa bomo proučili tudi v okviru vključevanja ponudnikov v Zeleno shemo slovenskega turizma.

(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih
Foto: Jure Makovec
Kljub varčevanju z energijo in milejši zimi velika poraba plina
3 ure
Vrednost distribucije zemeljskega plina je lani skoraj dosegla rekord iz leta 2017, znašala je namreč 3.523 gigavatnih ur.
Na članek...

Razlogi za povečan odjem plina so dodatne priključitve odjemalcev, so sporočili iz GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in pojasnili, da so bile zunanje temperature v ogrevalni sezoni lani višje kot v letu 2017. Poleg tega porabniki izvajajo ukrepe za učinkovito rabo energije, na primer zamenjajo starejše kotle z novimi, izboljšajo izolacija stavb in drugo.

Gospodinjstva so lani prevzela 1.156 gigavatnih ur zemeljskega plina, industrija in ostali odjemalci pa 2.367 gigavatnih ur.

Povečana je tudi dolžina distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je konec leta 2018 merilo 4.819 kilometrov, kar je za 85 kilometrov več kot leta 2017. Lani so zrasle tudi izvedene priključitve odjemnih mest, na 2.106, kar je za 386 več kot predlani.

Cena zemeljskega plina se je v zadnjih sedmih letih z manjšimi nihanji znižala od 0,0782 evra za kilovatno uro v letu 2011 na 0,0567 evra za kilovatno uro v letu 2018, kar pomeni 27-odstotno znižanje.

Uporaba zemeljskega plina izboljša kakovosti zraka, so nadaljevali v GIZ DZP: »Ogljični odtis plinovodnih omrežij je najnižji od vseh daljnovodnih sistemov (električno omrežje, daljinsko ogrevanje).«

Zemeljski plin je v 83 občinah po Sloveniji, predvidena je širitev na bolj gosto poseljena območja in industrijske cone. Hkrati pa je predvidena tudi širitev plinovodnega omrežja v nove občine, med njimi tudi v občine na območju Obale, so še zapisali v GIZ DZP.

Kljub varčevanju z energijo in milejši zimi velika poraba plina
Foto: Borut Hočevar
Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW
24.05.2019 12:30
Dodana vrednost pri novih izdelkih za električne modele BMW je dva- do trikrat višja kot pri njihovem povprečnem izdelku
Na članek...

Impol, ki ima v Evropi vodilni tržni delež pri aluminijastih palicah za kovaške izdelke v avtomobilski industriji, se z novimi izdelki pomika navzgor po verigi vrednosti. Postal bo neposredni dobavitelj (TIER1) družbi BMW, s katero so sklenili 40 milijonov evrov vreden posel za obdobje petih let, kar pomeni, da bodo od njega dobili v povprečju osem milijonov evrov prihodkov letno. Zanj bodo izdelovali obdelane aluminijaste profile, ki jih bo BMW vgrajeval v karoserije električnih modelov avtomobilov in priključne hibride.

Pri z elektriko gnanih avtomobilih je čim manjša teža še pomembnejša kot pri tistih, gnanih s klasičnim pogonom, saj teža avtomobila še dodatno zmanjšuje doseg baterije. Zato proizvajalci pri električnih avtih uporabljajo lažji aluminij.

Električni SUV in priključni hibridi najvišjega razreda

»Nemški tovarni družbe BMW bomo dobavljali stiskane mehansko in površinsko obdelane profile, ki jih bodo vgrajevali v novi model električnega SUV, ki prihaja na trg leta 2021, in v priključne hibride najvišjega cenovnega razreda BMW. Dodana vrednost pri teh profilih je dva- do trikrat višja kot pri našem povprečnem izdelku,« pojasnjuje Urh Knuplež, direktor družbe Impol Final. Natančnejši pri tem, za katere modele gre, pa zaradi zahtev kupca ni mogel biti.

S tem uresničujejo strategijo Impola, ki namerava nadaljnjo rast dosegati ne s povečanjem količin, temveč z višjo stopnjo obdelave izdelkov, ki bodo čedalje bolj po meri posameznega kupca. »Stroški v Sloveniji so tako visoki, da smo edino pri takih izdelkih konkurenčni in nam prinašajo dovolj dodane vrednosti, da nam omogočajo nujno potrebna nadaljnja vlaganja v širitve in posodobitve procesov,« razlaga sogovornik.

Celotni proces mora Impol obvladovati sam

Pot do dobav za prestižnega nemškega avtomobilista ni bila ne kratka ne enostavna. Prve pogovore z BMW so začeli konec leta 2017, nominacijo pa so prejeli januarja letos oziroma dobri dve leti pozneje.

»BMW se je na nas obrnil, ker želi imeti zanesljivega dobavitelja, ki poslovni proces v celoti obvladuje sam oziroma niti ene faze ne sme oddati poddobavitelju. Drugi pogoj pa je, da smo finančno stabilno podjetje. V svojem povpraševanju nam je BMW poslal grobe načrte želenih profilov, potem pa smo jih v Impolovih družbah Impol Final in Impol PCP podrobno razvili in nove profile pripravili za serijsko proizvodnjo. BMW smo prepričali z odlično tehnološko rešitvijo in našo učinkovitostjo, zaradi katere izdelke lahko ponudimo po sprejemljivi ceni,« opisuje Knuplež ter dodaja, da je prednost Impola tudi njegova bližina Nemčiji in dejstvo, da veliko sodelavcev govori nemški jezik.

Šestmilijonska naložba

Pogodba predvideva dobave za pet let. Da bi jo lahko izpolnili, pa morajo vlagati v nove zmogljivosti. »Na našem sedežu v Slovenski Bistrici bomo zgradili tri tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano. Zdaj smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, graditi se bo začela v drugi polovici leta. To naložbo ocenjujemo na 2,5 milijona evrov. Letos bomo zanjo tudi naročili novo proizvodno opremo, kar nas bo stalo še od 3,5 do štiri milijone evrov. Začetek proizvodnje je predviden konec leta 2020 oziroma v začetku leta 2021,« pravi sogovornik.

Nekaj deset novih delovnih mest

Novi obrat bo imel najsodobnejšo proizvodnjo z visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije. »Kljub temu bomo s poslom za BMW odprli nekaj deset novih delovnih mest v proizvodnji, logistiki in kakovosti,« napoveduje Knuplež.

Proizvodnja bo potekala v treh izmenah oziroma pet dni na teden, tako da je načrtovanih 15 izmen tedensko. Dva dneva morata biti v skladu z zahtevami BMW namenjena vzdrževanju oziroma morebitnim potrebam po do 20-odstotnem povečanju naročil. »Pri tem poslu se od nas pričakuje 20-odstotno fleksibilnost, v plus ali pa tudi v minus,« razlaga sogovornik.

Impol bo edini dobavitelj

Za omenjene profile za BMW-jev električni SUV bo Impol edini dobavitelj. »To nam nalaga še dodatno odgovornost, da bomo zares zanesljivi. Napak si ne moremo privoščiti, ker so zelo drage. Ustrezno bomo morali spremeniti način organizacije dela, da bomo zagotovili tako rekoč stoodstotno kakovost profilov. Velik preskok bomo naredili tudi pri logistiki, saj bo šlo zdaj za dobave po načelu ravno ob pravem času, kose bomo dobavljali neposredno na proizvodne trakove BMW, časovno okno dobav bo zelo kratko,« pravi Knuplež.

Letos v igri še dve nominaciji

V Impolu sicer pričakujejo, da bodo prav kmalu posel za BMW še razširili. »Pri BMW se potegujemo še za dve nominaciji. Odločitve pričakujemo v tretjem četrtletju letos,« razkriva sogovornik.

Dela dovolj, a naročil manj kot lani

Impol iz Slovenske Bistrice je eden od desetih največjih slovenskih izvoznikov. Lani so naredili za 250 tisoč ton aluminijastih izdelkov, poleg profilov še palice, cevi, pločevino, rondele, odkovke, folijo … Njihovi kupci so tako rekoč iz vseh panog, poleg avtomobilske so tu še farmacevti, logisti, gradbeniki, prehrambna industrija … Tovarno pa imajo tudi v Srbiji (Seval Sevojno) in na Hrvaškem (Impol Šibenik).

Za letos skupina Impol načrtuje proizvodnjo v obsegu 262 tisoč ton izdelkov, EBITDA v višini 63,3 milijona evrov, dodano vrednost na zaposlenega v višini 54.500 evrov in 32 milijonov evrov čistega dobička. Bodo načrt uresničili?

»Čuti se rahlo ohlajanje trgov, še zlasti v avtomobilski industriji. Naročil imamo sicer dovolj za normalno proizvodnjo in trenutno poslujemo po načrtu. Je pa stopnja naročil nekaj nižja, kot je bila lani v tem času. Ali bomo načrt dosegli ali ne, bo odvisno od dogajanja v poletnih in jesenskih mesecih,« pravi Jernej Čokl, predsednik upravnega odbora družbe.

Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW
Foto: Jure Makovec
(grafi) Bilance poslovanja z odpadki: v Ljubljani šest milijonov izgube 1
10 ur
Rezultati družb, ki ravnajo z odpadki: Snaga Ljubljana minus šest milijonov evrov, Snaga Maribor (napoved) minus 1,5 milijona, Komunala Velenje minus 0,38 milijona, Komunala Idrija minus 0,29 milijona… So pa tudi pozitivne zgodbe.
Na članek...

Pregledali smo lanske poslovne rezultate nekaterih družb, ki se ukvarjajo z odpadki. Komunalnim podjetjem in centrom za ravnanje z odpadki smo dodali družbi Kostak in Salomon, čeprav njuni rezultati niso povsem primerljivi s »specializiranimi odpadkarji«. V Kostaku se namreč ukvarjajo tudi z gradbeništvom, Salomon pa je po podatkih iz baze Bisnode GVIN tudi lastnik tržiške Lepenke, Eventa 24 in nekaterih medijskih podjetij.

Spomnimo, v Salomonovem obratu v Lenartu so letos že dvakrat zagoreli odpadki, goreli pa so tudi odpadki v Publikusu.

Snaga Ljubljana je globoko v rdečih številkah.

Razloga za visoko izgubo sta predvsem dva, smo februarja citirali sindikat v Snagi: visoki stroški za oddajo goriva iz odpadkov in več let nespremenjen znesek na položnicah. Snago so zato aprila pripojili k javnemu podjetju Vodovod–Kanalizacija.

Lanskih rezultatov Snage Maribor še ni v bazi Bisnode GVIN. Po marčevskih napovedih pa naj bi imela družba približno 1,5 milijona evrov izgube.

Prav tako ni rezultatov centra Ceroz z Dola pri Hrastniku. Predlani je imel Ceroz 630 tisoč evrov izgube, izguba se je po poročanju Dela potem še poglabljala.

Vrhniški Kemis je končal lansko leto s 164 tisoč evri izgube.

Poglejmo še poslovanje družb za ravnanje z odpadno embalažo. Odstopata Dinos in gorenje Surovina, treba pa je dodati, da družb ne moremo primerjati, ker se ne ukvarjajo samo z odpadno embalažo, ampak tudi s številnimi drugimi dejavnostmi.

(grafi) Bilance poslovanja z odpadki: v Ljubljani šest milijonov izgube
Foto: Borut Hočevar
S faktoringom hitro in ugodno do svežega denarnega toka (OGLAS)
10 ur
Merilo uspešnega poslovanja podjetja določa v prvi vrsti denarni tok, ki mu zagotavlja likvidnost in nemoteno obratovanje. V najboljšem primeru so prihodki vedno višji kot odhodki in podjetju ustvarjajo dobiček, v najslabšem pa lahko slab nadzor nad odlivi graf z metrikami poslovanja obrne navzdol.
Na članek...

Do neke mere podjetje sicer zmore samo upravljati razmerje med odhodki in prihodki, če pa se sooča z neplačili svojih strank ali dolgotrajnim, večmesečnim čakanjem na dan zapadlosti računa, vsaj del zagotavljanja prilivov ni več v njegovih rokah. Stroški v podjetju so z opravljanjem storitve že nastali in do poplačila računa ustvarjajo vrzel v njegovem denarnem toku.

Zunanji dejavniki tveganja za poslovanje

Poleg tveganja neplačil in čakanja na datum zapadlosti lahko reden in zagotovljen denarni tok podjetij ogrožajo tudi drugi dejavniki, predvsem makroekonomski, ki jih podjetja ne morejo samostojno krotiti. Kot pravi Nejc Apšner, direktor podjetja Achilles, ki se ukvarja s faktoring financiranjem, se morajo gospodarstveniki temeljito pripraviti na razmere, ki že vplivajo in še bodo vplivale na finančno stanje podjetij.

Na eni strani opažamo povečano pregrevanje trga dela, na drugi pa ohlajanje avtomobilske industrije. Poleg tega padec borznih indeksov in večji donosi pri kratkoročnih kot dolgoročnih obveznicah nakazujejo na spreminjanje krivulje gospodarske rasti na mednarodni ravni.”

Vsi ti dejavniki po njegovem mnenju ne obetajo boljših pogojev poslovanja v naslednjih letih in dodaja: “V času negotovih gospodarskih razmer se po pravilu začnejo plačilni roki daljšati, pogoji pridobitve bančnih posojil pa postajati zahtevnejši, kar v podjetjih povečuje tveganje za nastanek neplačil in posledično nižje in neredne denarne prilive.

Pri pridobitvi dodatnih sredstev odloča hitrost in ugodnost, tradicionalnim finančnim mehanizmom pa manjka občutek za posojilojemalca

Pridobivanje prilivov k obratnemu kapitalu je ključnega pomena za rast in razvoj podjetij, vendar pa so tradicionalni načini financiranja neagilni, počasni in precej zahtevni z vidika administracije. Bančni kredit je klasična oblika posojila, vendar banke kot tradicionalne finančne inštitucije ne omogočajo hitrih odločitev in prilagodljivih finančnih rešitev.

Ena najhitrejših in administrativno nezahtevnih rešitev pridobitve dodatnega financiranja je faktoring, finančni mehanizem, ki prek odkupa odprtih oz. nezapadlih terjatev podjetjem omogoča nemoteno poslovanje že v enem dnevu od oddaje vloge.

Hitreje in ugodneje do zagotovljenih denarnih prilivov

Splet in digitalne rešitve so pospešile in optimizirale finančni sektor in omogočile razvoj novih produktov financiranja. Vlogo za faktoring financiranje se lahko odda kar prek spleta, sredstva pa se v nasprotju s klasičnimi oblikami odobri že v nekaj urah, najkasneje v roku enega dne.

Visoka hitrost odobritve faktoringa v kombinaciji z večjo stopnjo avtomatizacije postopka podjetju poleg časa prihrani tudi denar. Nižji stroški faktoring financiranja so tako dodatna ugodnost za podjetja, ki jim višina razpoložljivih sredstev veliko pomeni.

Čas čakanja na prilive je tako občutno skrajšan, saj nekatere stranke pri podjetjih uveljavljajo tudi večmesečne plačilne roke, faktoring financiranje pa sredstva od odprtih terjatev zagotovi takoj. To je predvsem koristno za mlada in hitro rastoča podjetja z visokimi stroški razvoja ter nizkimi prihodki od prodaje, obenem pa tudi pri poslovanju med podjetji (B2B podjetja).

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Financiranje brez zadolžitve in neodvisno od kreditne sposobnosti

Vir financiranja pri faktoringu predstavljajo odprte, nezapadle terjatve, ki jih bo poravnal kupec, za katerega je bil račun izdan. To pomeni, da se podjetju ni treba zadolžiti, pač pa odproda terjatve, ki jih ima v lasti in ki bodo poplačana s strani plačnika računa ob datumu zapadlosti oz. izterjavi, v kolikor pride do neplačila.

Prav tako kreditna sposobnost ne igra pomembne vloge, saj v nasprotju s posojilom faktoring podjetju zagotavlja ugodno financiranje na podlagi bonitete odprtih terjatev in ne trenutnega tekočega poslovanja. Ta lastnost faktoringa je še posebej pomembna pri pridobivanju svežih sredstev v mladih in zagonskih podjetjih, ki sicer bančnega posojila ne bi mogla pridobiti.

Konkurenčnejše poslovanje in boljša bonitetna ocena

Vzdrževanje in nadgrajevanje bonitetne ocene je pri podjetjih ena glavnih metrik uspešnega poslovanja. Bonitetno oceno pogojujejo skrb za likvidnost, sposobnost tekočega odplačevanja stroškov poslovanja in (ne)odvisnost podjetja od plačilnih rokov njihovih strank.

Faktoring izboljšuje likvidnost podjetja, ki lahko dodatna sredstva nato nameni za povečevanje prodaje, kritje tekočih stroškov in vlaganje v razvoj. Takšen, vse bolj zaželen način financiranja podjetjem olajša obvladovanje tveganje v poslovanju, obenem pa prispeva k ugodnejšim metrikam bonitete podjetja.

Financiranje, zavarovanje in upravljanje v enem

Faktoring je vedno bolj uveljavljen način spodbujanja tekočega poslovanja podjetij, saj zaradi svojih ugodnih pogojev in prilagodljivosti prinaša celovito rešitev za njihov denarni tok in dobro likvidnost.

Po besedah Nejca Apšnerja, direktorja podjetja Achilles, je faktoring izrednega pomena za podjetja v finančnih težavah, saj “financiranje zagotavlja hitre denarne prilive, zavarovanje pred neplačili poskrbi za nemoteno vlaganje podjetja v razvoj brez bojazni za nastanek likvidnostnih težav, upravljanje s terjatvami pa učinkovito prevzame skrb za zapadla neplačila, ki podjetju povzročajo preglavice.

S faktoringom hitro in ugodno do svežega denarnega toka
Kaj si želite od evroposlancev? 8
26.05.2019 00:42
Nad novoizvoljenimi poslanci najbrž ne bomo pretirano razočarani. Ampak najbrž predvsem zato, ker večina ljudi do njih niti nima pričakovanj.
Na članek...

Evropske volitve so minile, čestitke zmagovalcem. Kaj so volitve pokazale v Sloveniji? SDS je – nič kaj presenetljivo – znova zmagovalka, skupaj z SLS so dobili tri evroposlance. Precej presenetljivo: po dva evroposlanca sta dobili SD in LMŠ. Levica torej stranki SD še ni prevzela primata na levici, Levica je ostala celo brez evroposlanca. Šarčevi LMŠ slabi predvolilni nastopi niso škodili. NSi je lahko zadovoljna. Cerarjeva SMC je, kot kaže, končana zgodba, slabo se piše tudi Desusu in Stranki Alenke Bratušek.

»Želela bi slišati, kaj sploh delajo,« je rekla gospa, ki so jo na volilno nedeljo novinarji Pop TV spraševali, kaj si želi od evropskih poslancev. Žal se verjetno veliko ljudi lahko poistoveti s to željo, sploh ker se običajno po volitvah za poslanci nekako izgubi sled. Malokdo ve, kaj so – pa ne le oni, celoten parlament – v resnici delali. Zato smo jih letos mi prosili, naj naštejejo največje dosežke evropskega parlamenta v minulih petih letih.

Njihovi odgovori so bili v nekaterih točkah nekoliko nenavadni, denimo, »razprava o pranju denarja v NLB v evropskem parlamentu«, »ohranitev in celo okrepitev zaupanja državljank in državljanov v evropske institucije«, »sprožitev sedmega člena pogodbe o EU zoper Madžarsko« ... Te dosežke je težko imenovati dosežki. Le eden od slovenskih evroposlancev je denimo med dosežki navedel »dokončno odpravo pribitkov na stroške mobilnega gostovanja« (gre sicer za več let trajajoči projekt). To denimo je dosežek, ki ga občutijo prebivalci EU, pozna se jim v žepu. Na ravni unije bi si želeli še več tega – manj birokracije, nižje stroške, lažje poslovanje.

Evropski parlament seveda je pomemben. Kolegica Albina Kenda je pred dnevi lepo zapisala: »Evropske volitve štejejo zato, ker se na njih izbira, kdo bo v evropskem parlamentu prihodnjih pet let soodločal v zakonodajnih postopkih, ki ustvarjajo temelj, na podlagi katerega je oblikovanih okoli štiri petine vseh nacionalnih predpisov.«

Hudič je le, da evroposlanci dajejo vtis, da so zelo daleč od oči in srca. Na to kaže tudi nizka volilna udeležba, na to so kazala predvolilna soočenja. Nad novoizvoljenimi poslanci najbrž ne bomo pretirano razočarani. Ampak najbrž predvsem zato, ker večina ljudi do njih niti nima pričakovanj. Upajmo le, da kot največji dosežek novega parlamenta čez pet let poslanci ne bodo navajali »ohranitve in celo okrepitve zaupanja državljank in državljanov v evropske institucije«.

Komu so slovenski volivci namenili preferenčni glas - in komu je pomagal do evroposlanskega položaja 1
12 ur
Slovenci so na evropskih volitvah s preferenčnimi glasovi najbolj podprli tri kandidatke - Tanjo Fajon, Ireno Jovevo in Romano Tomc. Vse tri so bile izvoljene na položaj evroposlanca.A zgolj
Več ▼

Slovenci so na evropskih volitvah s preferenčnimi glasovi najbolj podprli tri kandidatke - Tanjo Fajon, Ireno Jovevo in Romano Tomc. Vse tri so bile izvoljene na položaj evroposlanca.

A zgolj preferenčni glasovi ne zagotovijo evroposlanskega položaja, pot v evropski parlament pelje prek kombinacije preferenčnih glasov ob zadostni podpori posamezni listi. To kaže primer Igorja Šoltesa, ki je dobil peto največje število preferenčnih glasov, se pa iz evropskega parlamenta poslavlja.

Komu so slovenski volivci namenili preferenčni glas - in komu je pomagal do evroposlanskega položaja
Bo SMC v domačem parlamentu dobila še enega poslanca? 17
13 ur
Če bo obveljalo, da bo Milan Brglez postal evropski poslanec, bo poslanska skupina SMC Mira Cerarja dobila še enega poslanca. Brglez je bil namreč izvoljen na listi SMC, ko se je s stranko
Več ▼

Če bo obveljalo, da bo Milan Brglez postal evropski poslanec, bo poslanska skupina SMC Mira Cerarja dobila še enega poslanca. Brglez je bil namreč izvoljen na listi SMC, ko se je s stranko razšel, pa je prešel v poslansko skupino SD - na tej listi je tudi kandidiral na evropskih volitvah. Ampak šteje pa rezultat državnozborskih volitev. Če bodo zdaj še delni uradni rezultati obveljali, pride v državni zbor na Brglezovo mesto Dušan Verbič, ki je že bil poslanec SMC v prejšnjem mandatu. SMC bi tako spet imela 10 poslancev, SD pa bi padla nazaj na 10 poslancev.

Več o delnih uradnih rezultatih v članku Evropske volitve: SDS+SLS 3 mandate, SD 2 mandata, LMŠ 2 mandata, NSi 1 mandat.

Bo SMC v domačem parlamentu dobila še enega poslanca?
Foto: Jure Makovec
Ford z množičnim odpuščanjem do velikih prihrankov
13 ur

Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford bo do konca avgusta letos zaprl sedem tisoč delovnih mest oziroma deset odstotkov vseh rednih delovnih mest po svetu. Zaposleni pri Fordu zadnje dni nimajo prav veliko razlogov za miren spanec, saj je ameriški velikan napovedal množično odpuščanje. Delovno mesto pri Fordu bo izgubil vsak deseti zaposleni, družba pa pričakuje, da bo s tem prihranila 530 milijonov evrov na leto. Reorganizacija predvideva odpuščanje ter tudi prerazporeditve in prostovoljne odhode. Predvideno je zaprtje sedem tisoč delovnih mest v pisarniškem delu, od tega 2.300 v ZDA. Vlagatelji kljub ukrepom ostajajo previdni, saj je Ford na newyorški borzi v minulem tednu izgubil 4,5 odstotka, v zadnjem letu pa dobrih 15 odstotkov vrednosti.

V Fordu so navedli, da so ukrepi nujni za uspešno poslovanje družbe. V podjetju so sicer že februarja in marca napovedali zaprtje pet tisoč delovnih mest v svojih nemških tovarnah, kjer zaposlujejo skupno 24 tisoč ljudi, opustitev proizvodnje avtomobilov v Rusiji in s tem zaprtje tri od štirih tovarn v tej državi ter ene od brazilskih tovarn. Ford je obsežno prestrukturiranje in reorganizacijo naznanil lani. V ZDA bodo tako skoraj v celoti opustili izdelavo manjših vozil in limuzin srednjega razreda, velike spremembe se napovedujejo tudi aktivnostim na Kitajskem in v Evropi.

Ford z množičnim odpuščanjem do velikih prihrankov
Borze navzdol že peti teden zapored
15 ur
Indekse že dober mesec navzdol tišči predvsem trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko.
Na članek...

Na svetovnih borzah razmere za vlagatelje niso ravno rožnate, saj so indeksi upadli že peti trgovalni teden zapored. Črnogledost najbolj krepi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Vlagatelji na delniških trgih po svetu zadnje tedne nimajo veliko razlogov za zadovoljstvo, saj se tečaji in indeksi večinoma nižajo že peti teden zapored. V začetku minulega tedna so indeksi nazadovali zaradi odločitve Googla, da bo spoštoval prepoved poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki ogrožajo nacionalno varnost ZDA, kar pomeni predvsem kitajski Huawei. Indeksi so si v torek opomogli, vzrok za to je bila odločitev ZDA, da prepoved poslovanja s Huaweiem preložijo za 90 dni. Nacionalno združenje nepremičninskih posrednikov ZDA je vmes poročalo, da je prodaja rabljenih stanovanj in hiš aprila v primerjavi z marcem nazadovala za 0,4 odstotka na letno prilagojeno raven 5,19 milijona enot. Prodaje niso spodbudile niti precej nižje hipotekarne obrestne mere. Borzni vlagatelji so sredi tedna znova ugotovili, da se trgovinska vojna nadaljuje, indeksi pa so nazadovali. Petek je bil vedrejši, Trump je namreč napovedal, da bo Washington najverjetneje dosegel dogovor s Pekingom in tako končal trgovinski spor. Industrijski indeks Dow Jones je na tedenski ravni izgubil 0,7 odstotka in upadel na 25.585 točk, širši indeks S & P 500 je nazadoval za 1,2 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 2,3 odstotka.

Nemško razpoloženje najslabše po letu 2014

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je maja še nekoliko poslabšalo, s čimer se nadaljuje negativno gibanje, ki se je začelo avgusta lani. Kazalnik gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut Ifo, se je v primerjavi z aprilom znižal za 1,3 točke, na 97,9 točke. Razlog je občutno slabša ocena trenutnih razmer. Majska vrednost kazalnika je najnižja po koncu leta 2014 in nižja od pričakovanj analitikov. Tudi na nemški borzi razpoloženje ni bilo kaj prida, indeks DAX je upadel za 1,9 odstotka, za odstotek se je skrčil britanski indeks FTSE.

Japonska presenetila z gospodarsko rastjo

Japonska je prvo trimesečje letos znova sklenila z gospodarsko rastjo, medtem ko so analitiki pričakovali rahel upad. Japonski bruto domači proizvod (BDP) se je med januarjem in koncem marca na četrtletni ravni okrepil za pol odstotka. Analitiki kljub ugodnim številkam opozarjajo, da so pred tretjim največjim gospodarstvom na svetu veliki izzivi. Japonski indeks Nikkei je v minulem tednu sicer upadel za 0,6 odstotka, v regiji pa vlagatelje še vedno skrbi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter njen negativen vpliv na svetovno gospodarsko rast.

Borze navzdol že peti teden zapored
Foto: Shutterstock
Krka za oceno odlično
15 ur

Na domači borzi smo bili v minulem tednu priča rasti indeksa, v ospredju so bile zaradi rezultatov delnice Krke. Poslovni rezultati še vedno krojijo večino dogajanja na domači borzi, bolj kot druge delnice je bila tokrat v ospredju Krka. Teden se je ob skromnem prometu sicer iztekel s pozitivnim predznakom, indeks SBI TOP je pridobil 0,26 odstotka in zrasel na 871,74 točke. Borzni posredniki so sklenili za okoli 5,2 milijona evrov poslov, 1,9 milijona je prispevala Krka, njen tečaj pa se je v zadnjem tednu zvišal za 2,4 odstotka, na 59,8 evra. Vlagatelje so k nakupom spodbudili rezultati poslovanja v prvem četrtletju. Krka je na ravni skupine v tem obdobju ustvarila 379 milijonov evrov prihodkov od prodaje oziroma 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani, ob tem pa čisti dobiček okrepila za 42 odstotkov, na 70,3 milijona. Delničarji bodo v začetku julija odločali tudi o predlogu, da se za izplačilo dividend nameni 101,8 milijona evrov, kar je 3,2 evra bruto na delnico.

V indeksu so se najbolj podražile Intereuropine delnice, in sicer za 6,8 odstotka. V prvem četrtletju je družba prihodke povečala za dva odstotka, na 39,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je upadel za 37 odstotkov, na 831 tisoč evrov. Zrasle so še delnice Uniorja (za 3,3 odstotka) in Luke Koper (0,4 odstotka), nespremenjen je ostal zaključni tečaj delnic Zavarovalnice Triglav in KD Group. Najbolj so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, in sicer za 2,5 odstotka. Za 1,7 odstotka je upadla Sava Re (delničarji si obetajo 95 centov bruto dividende), za slab odstotek Cinkarna Celje, 0,9 odstotka je izgubil Petrol, 0,7 odstotka pa NLB.

Krka za oceno odlično
Foto: Aleš Beno
V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil 5
16 ur
Mediji napovedujejo skorajšnjo naznanitev nove mega povezave med Fiat Chryslerjem in Renault Nissanom. V zvezo povezani avtomobilski proizvajalci bi dosegli prodajo prek 15 milijonov vozil na leto in bi krepko prehiteli vodilna Volkswagen in Toyoto. Cilj povezovanja je krčenje stroškov razvoja, logistike in proizvodnje.
Na članek...

Nove podrobnosti o tesnejši povezavi Fiat Chryslerja in Renaulta bodo objavili že jutri, pišejo tuji mediji. Po zapisu Bloomberga si bosta Fiat Chrysler in Renault izmenjala tudi deleže v podjetjih, Nissan pa bo iz tega izključen. Reuters je komentiral, da bo jutrišnja objava prinesla nekaj oprijemljivih informacij. Do sklenitve posla pa je še daleč.

Francoski časnik Le Figaro pa je zapisal, da se bosta upravi Renaulta in Fiat Chryslerja sešli že jutri zjutraj. Čeprav vodstvo Renaulta tega ni komentiralo.

Druga poročila omenjajo, da so pogovori še na začetku, zaradi napetosti med Renaultom in Nissanom pa uspešen konec še ni zagotovljen.

Če se bosta tesneje povezala Fiat Chrysler in Renault, s tem pa tudi Dacia, Mitsubishi in Nissan – del zveze Renault Nissan, se napovedujejo naslednji scenariji.

Razlog za tesnejšo povezavo so vse večji pritiski na področju elektrifikacije, strogih okoljskih ciljev in vse večjih investicij, ki slabijo bilance vseh udeleženih avtomobilistov.

Fiat Chrysler in Renault imata tržno kapitalizacijo 33 milijard evrov, skupna prodaja obeh proizvajalcev pa je 8,7 milijona vozil. Zveza med njima bi omogočila velike prihranke na več poslovnih področjih. Če k zvezi dodamo še prodajo Nissana, Dacie, Mitsubishija in nekaj drugih znamk (Samsung, Lada, Datsun, Infiniti…), bi prodaja v zvezo povezanih znamk presegla 15 milijonov vozil na leto.

Fiat Chrysler blesti na področju terenskih poltovornjakov – znamka RAM in z znamko Jeep. Čeprav druga v Evropi posluje negativno in jo čakajo veliki izzivi pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida.

Renault je pionir na področju električnih avtomobilov, skupaj z Nissanom imata vodilni položaj v svetu.

FCA in Renault bi lahko tesneje sodelovala v Evropi, denimo z razvojem skupnih osnov, kjer podjetji neposredno tekmujeta v razredu manjših avtomobilov. Povezava med njima pa bi lahko prinesla nemire v politiki in med delavci, še zlasti v Italiji. Večina tovarn FCA v Evropi posluje z manj kot 50-odstotno izkoriščenostjo zmogljivosti.

V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil
Foto: FCA in Renault