Manager
Rast podjetij odkriva nove možnosti za naložbe v IT
19 min
Celostne informacijske rešitve rastočim podjetjem pomagajo pri dvigu produktivnosti, izboljšanju kakovosti in hitrem prilagajanju potrebam trga.
Na članek...

Industrijska proizvodnja skokovito raste. Po podatkih Statističnega urada RS so proizvodna podjetja v Sloveniji leta 2017 prodala za približno 23,8 milijarde evrov industrijskih izdelkov in storitev, kar je za 11,7 odstotka več kot leta 2016 in za 18,3 odstotka več kot leta 2015. V zadnjih treh letih je vrednost prodanih industrijskih izdelkov in storitev presegla prodajo iz leta 2008, iz obdobja pred gospodarsko krizo.

Zaradi hitre rasti proizvodna podjetja izgubljajo nadzor nad poslovanjem

Vendar se za temi spodbudnimi kazalniki skrivajo tudi manj uspešne zgodbe. Prav pospešena rast lahko podjetjem povzroči velike težave, saj tako rekoč čez noč zrastejo iz majhnega v srednje podjetje. Veliko malih podjetij je v zadnjih petih letih prešlo v položaj, ko povečanega poslovanja ne morejo več obvladovati. Dogodkov je preprosto preveč, da bi jim še lahko sledili, kaj šele, da bi se nanje pravočasno in pravilno odzivali. To v praksi pomeni, da zamujajo z dobavami, zaradi hitenja ne obvladujejo kakovosti pa tudi dobičkonosnosti. Napake, ki nastajajo skozi celoten proces, ustvarjajo izgube in na prvi pogled uspešni projekti se spreminjajo v nočno moro, ki se neusmiljeno kaže v bilancah.

Težave nastajajo predvsem zato, ker niti direktorji niti zaposleni nimajo informacij, kaj se dejansko dogaja v poslovnih in proizvodnih procesih. Vsak oddelek uporablja svoje Excelove tabele, podatki se še vedno vodijo po zvezkih, na listkih … Ne samo, da ima vsaka služba svoj pogled na uspešnost, napake je mogoče enostavno prikrivati, zaradi množice nedostopnih podatkov pa jih je pravzaprav nemogoče odkriti. Podjetje se lahko ukvarja samo s posledicami in gasi požare, pravih razlogov pa ne odpravi.

V takšnih okoljih sta še posebej žgoči težavi tudi sam obračun proizvodnje in sledljivost. Namesto da bi imeli informacijo o doseženi razliki v ceni na voljo že takoj po zaključku delovnega naloga, se podatki o opravljenem času in porabljenem materialu zbirajo še dolgo po tem, ko je naročilo odpremljeno kupcu, ali pa natančnih informacij sploh ni mogoče dobiti. Podjetje tako zelo težko ugotovi, kako naj kaj proizvaja, da bo dobiček čim večji, oziroma kje izgublja denar.

Naložbe v proizvodne zmogljivosti so nujne, vendar ali so dovolj izkoriščene?

Ena izmed težav, ki jih opažamo v podjetjih, je povečevanje produktivnosti. Proizvodna podjetja so na rast povpraševanja praviloma odgovorila z naložbami v nove proizvodne prostore, stroje in skladišča. V enem izmed takšnih podjetij so zaradi povečanja poslovanja veliko vložili v povečanje proizvodnih zmogljivosti in povečali število zaposlenih, vendar niso dosegli velikega izboljšanja produktivnosti, kaj šele dodane vrednosti. Srečujemo se s podjetji, ki se dejansko bojijo sprejeti nova naročila, stroje pa imajo zasedene denimo samo 60-odstotno. Težave spet najdemo v slabi informatizaciji, tokrat na področju načrtovanja in spremljanja proizvodnje. Kot kažejo dobre prakse, se s sodobnimi metodami, kot so vizualizacija planiranja, uporaba umetne inteligence ter samodejno zajemanje podatkov iz proizvodnje, lahko učinkovitost strojev in naprav (OEE) hitro poveča za 10 ali celo 20 odstotkov. Izboljšanje je lahko tako občutno, da podjetju ni treba kupiti novih strojev, temveč povečan obseg naročil izpolni s trenutnimi zmogljivostmi in zaposlenimi.

Nove tržne razmere silijo v spreminjanje poslovnih modelov

Številna podjetja so že med zadnjo gospodarsko krizo morala spremeniti poslovni model. In kdor v to ni bil prisiljen že takrat, ga zdaj v spremembe sili trg. Proizvajalci se srečujejo s čedalje manjšimi naročili, kar pomeni, da morajo poleg velikoserijske proizvodnje obvladovati tudi maloserijsko ter naročniško oziroma posamično proizvodnjo. In prav pomanjkljivo obvladovanje posebnosti teh novih oblik proizvodnje v veliko primerih onemogoča ustvarjanje razlike v ceni, ki bi podjetju zagotavljala pogoje za obvladljivo rast in razvoj.

Drug izziv, ki ga opažamo, je razširjanje dejavnosti podjetij. V nekem velikem podjetju, kjer se ukvarjajo s prodajo barvnih kovin, se je denimo obseg dodelavnih storitev v kratkem povečal za 50 odstotkov. Zato so morali uvesti že čisto pravi informacijski sistem za podporo proizvodnji.

Po drugi strani dejavnost razširjajo tudi proizvajalci. Tako se je denimo v podjetju, ki proizvaja energetske sisteme, obseg vzdrževalnih storitev tako povečal, da procesa, ki je potekal prek papirnih delovnih nalogov, preprosto niso več obvladovali. Povečanje poslovanja iz segmenta storitev je pričakovati v marsikateri industrijski panogi.

Ali je ERP lahko čarobna palčka?

Praksa kaže, da podjetja ne glede na panogo od sistema ERP pričakujejo rešitev večine, če že ne kar vseh poslovnih izzivov: od podpore osnovnim dejavnostim na enem mestu do celostno informatiziranih poslovnih procesov. Še več, sistema ERP ne vidijo samo kot temeljno zbirko podatkov, ampak od ponudnika vse bolj pričakujejo znanje in podporo za upravljanje različnih segmentov poslovanja, kot so kadri, kupci in dobavitelji, poslovna sredstva in storitve, pri čemer se sistem ERP razširja tudi z vidika vsebine, saj hranijo čedalje več dokumentov, obogatenih vsebin in delovnih postopkov. Nanje se priklaplja tudi čedalje več zunanjih aplikacij, tudi iz oblaka, s katerimi podjetja razširjajo nabor storitev bodisi za zaposlene bodisi za poslovne partnerje in končne kupce.

Spremenjene tržne razmere in predvsem čedalje večja dinamika poslovanja podjetja spodbujajo, da svoje poslovanje krmilijo na podlagi realnih podatkov, ne pa na pamet, kot so lahko to počela do zdaj. Vendar se z informacijskega vidika še vedno ukvarjajo predvsem sami s seboj. Iskanje možnosti v notranjih procesih vsekakor ni slabo, saj jim omogoča izboljšanje učinkovitosti. Ne moremo pa prezreti, da jih čaka veliko dela z digitalizacijo poslovanja oziroma procesov, ki so obrnjeni navzven, k dobaviteljem in kupcem. V tem segmentu je skrite veliko vrednosti, ki pa je ni mogoče sprostiti s stroji v proizvodnji, ampak samo s pametno uporabo podatkov in, za zdaj še, z ljudmi.

Marjeta Povalej je direktorica podjetja MIT informatika.

Rast podjetij odkriva nove možnosti za naložbe v IT
Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in zaposlujejo 1
27 min
Še pred desetletjem so Kočevci zase rekli, da živijo v črni luknji, kjer ni napredka, danes pa so na vrhu razcveta. Preverili smo, kako jim je uspelo.
Na članek...

Kjer je volja, je pot. Po tem receptu so se poskušali Kočevci vrsto let izvleči iz črne luknje, v katero jih je potisnil gospodarski zlom kmalu po osamosvojitvi Slovenije (takrat so lesna in kovinarska podjetja drugo za drugim zapirala vrata), a preobrata v Kočevju zlepa ni bilo. »Ker se je ves čas ponavljalo, da so našli pot, takoj zatem pa nanjo nasuli četo dvomov, in to zaradi črnoglede miselnosti, ki se je zažrla globoko v njihove mikročipe,« se spominja vodja kočevske urgence Primož Velikonja, ki se je iz optimistične Primorske pred slabima dvema desetletjema preselil v kočevsko dolino in pod črne oblake.

»Takrat sem sprevidel, da je najhuje v življenju spremeniti miselnost ljudi, in še vedno bi bilo po starem, če ne bi doline prevetril nov župan Vladimir Prebilič, ki vlada drugi mandat. Kočevcem je pokazal pot do drugačne miselnosti, k temu pa dodal še zglede,« zaokroža vodja urgence, Andrej Mladenović iz podjetniškega inkubatorja pa dodaja, da čim je občina začela vrteti kolesje in njim uresničevati številne projekte, so se v dolino vrnile pozitivne misli.

»Čeprav je začel podjetniški inkubator delovati leta 2006, smo potrebovali skoraj desetletje, da so se zgodili premiki. Prej so imeli Kočevci premalo poguma in preveč dvomov, zato so šli raje v varne izbire, kot je ustanavljanje društev, šele v zadnjih treh letih so začeli ustanavljati podjetja. Vse bolj se dokazujejo tudi z inovacijami. Ena izmed njih je aplikacija TravelAR Slovenia, ki so jo razvili naši podjetniki z belokranjskimi, omogoča pa ogled turističnih znamenitosti v 3D-obliki in rekonstrukcijo izgubljene kulturne dediščine, zgodovinskih dogodkov. Inovacija je v svetu prava uspešnica,« dosežke navaja Mladenović.

Med kočevske inovacije sodijo tudi leseni supi (izumitelj sicer prihaja iz sosednje občine, a je zaradi boljših pogojev in razumevanja podjetje ustanovil v Kočevju), pa lesene naprave za fitnes, prebudila se je kovinska panoga. »Številna novoustanovljena družinska podjetja so za naše gospodarstvo izjemnega pomena, saj poslujejo predvsem kot podizvajalci velikih kočevskih podjetij. Z novim županom se je torej v dolini prebudilo povezovanje, sodelovanje, zavedati smo se začeli, da smo na skupnem vlaku in ne vrtička več vsak sam zase in samo za lastne koristi, kot je bilo prej v navadi,« še enega od razlogov za vzpon kočevske občine riše Mladenović.

Investitorji zahtevajo industrijsko zemljišče s pentljo in v Kočevju jo dobijo

Posledice vzpona pa: v Kočevju in okolici se je že začel boj za kader. Kako tudi ne, če pa se v novi obrtni coni Lik na robu Kočevja na veliko gradi. S 50 milijoni evrov dve tovarni postavlja japonska Yaskawa, gradijo še Gozdarstvo Grča, Rotis, DB Schenker, lesna družba Koles in nogavičar Intersocks. Številni bodo tudi zaposlovali: Japonci snujejo 500 novih delovnih mest, druga podjetja še dodatnih sto, rekordna brezposelnost v Kočevju pa skokovito upada, saj so s 25-odstotne brezposelnosti padli na 15-odstotno, in to v manj kot dveh letih.

In s čim so Kočevci prepričali tuje vlagatelje? Zasluge gredo, sliko ostrijo sogovorniki, županu Prebiliču, ki mu tuji jeziki več kot ležijo, saj je znanje nabiral tudi v tujini. Velik adut so tudi nižji davki za podjetja, ker vlagajo v manj razvito regijo. Poleg tega so, našteva župan, pomembne še tri stvari.

1. V občinskem svetu ni in ne sme biti prostora za politiko, ampak izključno za enotnost in sodelovanje. »Pri vsakem projektu se temeljito pogovorimo, razčistimo vse dileme, iščemo konsenze, saj delamo za skupno dobro, za razvoj občine. Takšna stabilnost je za vlagatelje najpomembnejša, saj se nočejo ubadati s politiko,« prvi adut za privabitev tujcev na rob kočevskih gozdov razodeva župan Prebilič, sicer tudi predavatelj na fakulteti.

2. Ko na občinska vrata potrkajo vlagatelji, mora občina imeti že urejeno industrijsko cono z vsemi dovoljenji, saj bi radi začeli graditi takoj, pripoveduje župan. »In ker je prva cona polna, je že stekel projekt za novo. Ta bo imela v dveh letih vse potrebno, urejena bo tudi komunalno, in ko bodo k nam prišli novi vlagatelji, bodo dobili zemljo s pentljo,« nadaljuje župan.

3. Za vlagatelje je pomembna tudi infrastruktura, zato so Kočevci v zadnjih letih skoraj v celoti poskrbeli za prenovo cest, z evropskimi in državnimi sredstvi so v sodelovanju s sosednjima občinama Ribnica in Sodražica zgradili vodovodno infrastrukturo s čistilnimi napravami, uredili so večino fekalne kanalizacije (manjka je le še nekaj malega na obrobju), kjer gradnja tovrstnega omrežja zaradi redke poseljenosti ni smiselna, pa je župan občanom omogočil subvencije za čistilne naprave. »Pri tem občane spodbujamo, naj se odločijo za skupne čistilne naprave, saj je to zanje in za občino cenejša naložba,« dodaja župan, ki bo do leta 2022 celotno občino prepredel s kolesarskimi stezami, za kar je pridobil sedem milijonov evropskih sredstev.

»Prihodnjo pomlad bomo dočakali še železno cesto, za kar gredo vse pohvale prejšnji vladi, saj bodo z vlaki na delo v Ljubljano varneje in bolj ekološko potovali številni naši občani, poleg tega bo našim podjetjem omogočila večjo konkurenčnost, saj so najbolj konkurenčni tisti, ki znajo prihraniti pri logistiki,« poudarja župan, ki bi rad pri slovenski politiki dosegel tudi gradnjo obvoznic okrog Kočevja, Ribnice in Velikih Lašč, saj vsako leto na pot iz Kočevja proti Ljubljani potuje 250 ton tovora, kar pomeni, da gre vsak dan na pot 25 težkih vlačilcev.

Se bojite medvedov? Pojdite v Kočevje in premagajte strah

Največ tovora v svet iz doline pošilja največji kočevski delodajalec s tradicijo – leta 1954 ustanovljena kemijska tovarna Melamin, ki je v nasprotju z drugimi podjetji gospodarska kriza ni zlomila in zdaj zaposluje 200 delavcev.

»Imamo konstantno rast in lani smo dosegli rekordnih 50 milijonov evrov prihodkov, zato nam bo še kako prav prišla obujena železniška vez s svetom, saj smo v prvi vrsti izvozno podjetje. Kot naročena pa ne bo samo za družbo Melamin, ampak tudi za našo novo hčerinsko podjetje SmartMelamine, v katerem smo začeli poskusno izdelovati flis decembra lani, ko smo zaposlili 26 delavcev,« uspehe deli Damjan Murn, eden izmed direktorjev Melamina in direktor nove hčerinske družbe, v kateri je solastnik nemški partner OMPG, ki je razvil tovrstno izdelavo flisa, a ker bi naložba stometrske linije pri njih stala 30 milijonov evrov, v Kočevju pa je bil znesek sedem milijonov, so združili moči in ekipo.

»Še posebej, ker verjamemo v uspeh, saj takšnega flisa, ki slovi po lahkosti, negorljivosti, zvočni in termični izolaciji, uporablja pa se v avtomobilski, letalski, železniški industriji in kot polnilo profesionalnih oblačil, na svetu do zdaj ni bilo,« podrobnosti navaja Murn, ponosen Kočevec, ki skupaj z drugimi vodilnimi iz Melamina prisega na čisto okolje, zato so velike korake naredili pri zmanjšanju okoljskih izpustov. »To je bilo seveda nujno, če se želimo promovirati kot zelena in čista turistična občina. Pri tem gredo pohvale seveda spet županovi ekipi, saj smo postali zelo trendovska občina,« dodaja Murn.

Kar je, pogovor nadaljuje lokalna turistična vodnica in naravovarstvenica Petra Draškovič Pelc, bilo vzrok za to, da se je tudi Kočevje nazadnje le znašlo na slovenskem turističnem zemljevidu. »Iz leta v leto beležimo večji turistični obisk, k nam pa prihajajo predvsem popotniki iz Tajvana, Avstralije, Singapurja, Nemčije, Francije, Belgije in Nizozemske, vsem pa je skupna želja preživeti počitnice v naravi in spoznati življenje zveri. Med drugim medveda, in ne boste verjeli, vsak, ki se z nami poda na pot po njegovih stopinjah, premaga strah pred njim, ker spozna njegove navade,« razvoj kočevskega turizma preleti Prelčeva, ki jo je v Kočevje pred šestimi leti iz Štajerske pripeljala ljubezen. »In od takrat je v občini res viden skokovit napredek,« dodaja poznavalka kosmatincev.

Nekoč so se ga sramovali, zdaj ga imajo radi – Kočevje

»Napredek pa ni viden samo na gospodarskem in turističnem področju, ampak tudi kulturnem, kar je za Kočevce izjemnega pomena. Prej smo imeli velik kulturni mrk, zdaj je ponudba zelo bogata, med drugim zaradi nove kinodvorane, kjer imamo na ogled tudi gledališke predstave in koncerte. Imamo vse, kar imajo veliki,« v smehu pravi prvi mož SmartMelamina in dodaja: »Vse zato, ker so vrata župana vedno na stežaj odprta in ker si župan za vsakega vzame čas, mu prisluhne, ga razume in z njim išče rešitev.«

Našel jo je tudi za gorske kolesarje, ko so poskušali dobiti dovoljenja za ureditev 12 kilometrov dolgih gorskih kolesarskih poti. »Takrat se je na Kočevsko vrnil trend, da otroci zaradi adrenalina ob vzponih, spustih, skokih in ovirah na koncu šolskega leta spet zbirajo denar za kolo,« pripoveduje gorski kolesar Janez Dejak, ponosen na posluh župana in njegove ekipe, ki ju večkrat omeni, saj ga gorski kolesarji iz drugih koncev Slovenije nemalokrat pobarajo, kako je njihovemu MTB trail centru uspelo dobiti vsa dovoljenja, da zdaj lahko pripravlja tudi največja kolesarska tekmovanja.

»Pred 15 leti v Kočevju ni bilo lepo, zdaj pa se pri nas dobro živi. Imamo službe, stanovanja so ugodnejša, kulturni utrip je na vrhuncu in imamo prekrasno naravo,« zaokroža Murn, pogledujoč na vse bolj čisto Kočevsko, za kar gredo v prvi vrsti pohvale Tini Kotnik z zavoda za gozdove. »Pred leti so številna slovenska podjetja vso umazanijo in nesnago skrivaj vozila v kočevske gozdove, zato ni presenetljivo, da sem v njih odkrila kar 374 divjih odlagališč, med drugim v kraških jamah. Pa smo se lotili čistilnih akcij, iz gozdov v desetih letih odpeljali skoraj 550 ton smeti, najpomembneje pri tem pa je, da smo drug drugemu postali smetarski policaji. Kočevci so se začeli zavedati, da je čista narava ključ do čiste vode, čistega pridelka, do zdravega življenja,« ponosa ne skriva Kotnikova. Prav takšnega, kakršnega seje kočevska mladež.

»Ko smo mi "rasli gor", smo sanjali o tem, kako bomo iz Kočevja pobegnili, zdajšnji otroci pa govorijo: Radi te imamo, Kočevje. To je projekt kočevskih vrtcev in šol, ki je padel na plodna tla. Si mislite, da se zgodi tako velik preobrat v pičlih nekaj letih?« dodaja Kotnikova, ne skriva pa ga niti vodja tržnice Mateja Žvab. »Zdaj smo se le začeli zavedati, da si tudi mi zaslužimo lepo in urejeno mesto. Pa tudi, da potrebujemo tržnico, ki so jo župan in njegova ekipa po dolgih letih obudili in prenovili. Ni sicer velika, je pa bogata in raznovrstna. Predvsem pa diši po domačem, kar si občani ob Rinži tudi zaslužimo in kar smo dobili z zdajšnjim županom, ki drži besedo in je zaupanja vreden,« piko na i h kočevskemu utripu piše Žvabova, župan pa k povedanemu pristavlja naslednje sporočilo:

»Odstopanj ne sme biti niti za milimeter. Še posebej, ko na vrata potrkajo vlagatelji. Naš moto je, da vse storimo pred rokom, če se znajdemo v nemogočih situacijah, pa o tem spregovorimo in se pogovorimo. Le tako pridobiš zaupanje,« zveni osrednje županovo sporočilo o delu na kočevski občini, ki slovi po tem, da zna in zmore iz enega evra dobiti tri ali več. »Ves čas smo na preži za projekti, ki so sofinancirani in za katere potrebujemo največ 30 odstotkov lastnih sredstev. Po tem ključu smo lahko zgradili kinodvorano, nogometno igrišče, po enakem receptu bo zaživel projekt izposoje koles in vsi drugi,« pogovor strne župan, zazrt v prihodnost. »Na vse se je treba pravočasno pripraviti. Tako smo nared tudi na to, da se zaradi novih delovnih mest začenja boj za kader. Nekatera podjetja plače že višajo, samo letos so jih za deset odstotkov, nekatera usposabljajo brezposelne, dejstvo pa je, da nam vseh ne bo uspelo zaposliti, saj je sedem odstotkov trajno nezaposljivih. Kje je torej rešitev? Da v domače loge zvabimo tiste, ki se vsak dan po nevarni kočevski cesti vozijo na delo v prestolnico. Teh občanov je več kot 1.200,« rešitve stresa župan, in to po zgledu vseh tistih, ki so se leta in leta vozili na delo v Ljubljano ali tam celo živeli, pa so se vrnili v domače mesto: od Pelčeve do Murna, Mladenovića, Velikonje.

Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in zaposlujejo
V Daimlerju maja prihodnje leto menjava vodstva
48 min
Prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche bo maja prihodnje leto odstopil, so danes sporočili iz tega nemškega avtomobilskega koncerna. Na položaju ga bo nasledil sedanji vodja razvojnega oddelka v
Več ▼

Prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche bo maja prihodnje leto odstopil, so danes sporočili iz tega nemškega avtomobilskega koncerna. Na položaju ga bo nasledil sedanji vodja razvojnega oddelka v družbi Ola Källenius.

Zetsche je bil na položaju glavnega izvršnega direktorja koncerna 13 let. Po zaključku vodenja Daimlerja in enote za izdelavo osebnih vozil Mercedes si bo vzel dve leti "za umiritev", nato pa bo prevzel vodenje nadzornega sveta koncerna in tam zamenjal Manfreda Bischoffa, ko mu bo leta 2021 potekel mandat, so še sporočili iz Daimlerja.

65-letnemu Zetscheju bi pogodba izvršnega direktorja Daimlerja sicer potekla konec prihodnjega leta, tako da se bo s položaja umaknil le dobrega pol leta prej. (STA)

V Daimlerju maja prihodnje leto menjava vodstva
Siol: vodenje Bajrovićeve Sportine prevzel Sašo Pušnik
51 min
Vodenje tekstilne verige Sportina, ki je v lasti Bahtiarja Bajrovića, je konec avgusta prevzel Sašo Pušnik, dosedanji prvi finančnik družbe, poroča Siol. Iz družbe je odšel Žiga Čebulj, ki
Več ▼

Vodenje tekstilne verige Sportina, ki je v lasti Bahtiarja Bajrovića, je konec avgusta prevzel Sašo Pušnik, dosedanji prvi finančnik družbe, poroča Siol. Iz družbe je odšel Žiga Čebulj, ki pravi, da je bil odhod sporazumen. "Moje delo v Sportini je končano, tak je bil dogovor z lastnikom. Zdaj bom delal to, v čemer sem izvrsten in v čemer uživam, to je digitalna transformacija oziroma evolucija, novi poslovni modeli in strategije rasti. Obliko sodelovanja z naročniki in novimi klienti se se določam," pravi Čebulj. Simon Jereb, dodaja Čebulj, ostaja v Sportini kot član uprave za informatiko.

Bajrovića širša javnost pozna predvsem iz pomilostitve obsodbe oziroma priznanja krivde za ponarejanje listin v zadevi Bavčar-Šrot iz leta 2015 - več o tem v članku Gospod Kozina, gospod Pahor, a na Boška Šrota sta pa pozabila?!

Salusu zelena luč AVK za prevzem Sanolaborja
1 ura
Iz družbe Salus prek spletne strani ljubljanske borze sporočajo, da so prejeli odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence, s katero je ta odločila, da koncentraciji podjetij Salus in
Več ▼

Iz družbe Salus prek spletne strani ljubljanske borze sporočajo, da so prejeli odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence, s katero je ta odločila, da koncentraciji podjetij Salus in Sanolabor ne nasprotuje. S tem je izpolnjen eden izmed odložnih pogojev po prodajni pogodbi.

Salus je sicer na poti, da postane največji veletrgovec z zdravili v Sloveniji, pred kratkim je oddal tudi zavezujočo ponudbo za nakup 91,5-odstotnega deleža mariborskega veletrgovca z zdravili Farmadent.

Računsko sodišče opozarja: velike pomanjkljivosti pri bilanci stanja proračuna RS 1
1 ura
Računsko sodišče - v nadaljevanju objavljamo njihovo sporočilo - je izvedlo revizijo, katere cilj je bil izrek mnenja o zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12.
Več ▼

Računsko sodišče - v nadaljevanju objavljamo njihovo sporočilo - je izvedlo revizijo, katere cilj je bil izrek mnenja o zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017.

Mnenje so zavrnili zaradi: 1. neustrezne dokumentacije in informacij o opredmetenih osnovnih sredstvih,

2. pomanjkljivosti analitičnih evidenc in nezadostnega nadzoranad terjatvami za sredstva, dana v upravljanje

3. neusklajenosti podatkov v informacijskem sistemu organa upravljanja in informacijskem sistemu organa potrjevanje

Kot dodaja Računsko sodišče, v reviziji ni bilo mogoče pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev, terjatev za sredstva, dana v upravljanje, in kratkoročnih terjatev do kupcev. Te postavke sredstev predstavljajo več kot 30 odstotkov bilančne vsote zbirne bilance stanja.

Izkazanih vrednosti za osnovna sredstva, ki so v zbirni bilanci stanja izkazana v znesku 6.891.872.228 evrov, ni bilo mogoče potrditi zaradi:

  • nepravočasnega aktiviranja investicij,
  • pomanjkljivosti pri popisih,
  • neobstoja dokumentacije o nabavni vrednosti in popravkih vrednosti za starejša osnovna sredstva,
  • napak pri obračunavanju popravkov vrednosti, katerih pravilnih vrednosti zaradi neustreznih evidenc ni mogoče ugotoviti,
  • neurejenih vpisov v zemljiško knjigo.

Celotno poročilo je na voljo na povezavi.

Na Hrvaškem zaradi salmonele umaknili čevapčiče PP 4
2 uri
Hrvaška agencija za hrano je včeraj opozorila na nevarnost puranjih čevapčičev in pleskavic piknik, uporabnih do 25. septembra, ki jih je proizvedla slovenska Perutnina Ptuj, Mesna industrija
Več ▼

Hrvaška agencija za hrano je včeraj opozorila na nevarnost puranjih čevapčičev in pleskavic piknik, uporabnih do 25. septembra, ki jih je proizvedla slovenska Perutnina Ptuj, Mesna industrija Zalog, distribuira jih PP iz Čakovca, na trgu pa so bili v hrvaških Lidlovih trgovinah. Umik izdelka in opozorilo se nanaša le na ta dva izdelka. Če ste torej prejšnji vikend preživeli kje na Hrvaškem, kupili omenjeno meso ter ga dali v zamrzovalnik, ga ne uporabite.

Večer: MLM v novih težavah, začasno ustavlja proizvodnjo tlačnih ulitkov 1
2 uri
Mariborska livarna Maribor (MLM) se je po prestrukturiranju in dveh prisilnih poravnavah, v katerih je postala njena 100-odstotna lastnica Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), po poročanju
Več ▼

Mariborska livarna Maribor (MLM) se je po prestrukturiranju in dveh prisilnih poravnavah, v katerih je postala njena 100-odstotna lastnica Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), po poročanju Večera spet znašla v težjih časih. Zaradi pomanjkanja naročil bodo v podjetju v četrtek začasno zaustavili proizvodnjo tlačnih ulitkov v tlačni livarni.

Sicer pa je MLM dobila tudi novo vodstvo, saj je, glede na javne registre, predsednik uprave postal Davor Šenija, nekdanji dolgoletni direktor Steklarne Rogaška. Dosedanji prvi mož MLM Boštjan Drevenšek ostaja član uprave. (STA)

Dnevnik: Cimosova divizija kinematike v roke Turkov
2 uri
Italijanski lastniki Cimosa so se odločili prodati divizijo kinematike, s katero je Cimos lani ustvaril okoli 10 odstotkov prometa. Po zapletih naj bi bila po poročanju Dnevnika prihodnji mesec
Več ▼

Italijanski lastniki Cimosa so se odločili prodati divizijo kinematike, s katero je Cimos lani ustvaril okoli 10 odstotkov prometa. Po zapletih naj bi bila po poročanju Dnevnika prihodnji mesec prodana turškemu vlagatelju. Medtem se poslovanje Cimosa izboljšuje na vseh ravneh. Stroški nekakovosti se znižujejo, reklamacij je manj, produktivnost se zvišuje.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
19.09.2018 16:27
Tako je izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018, strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje
Na članek...

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Tako pravi Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje, ki je v pogovoru strnil izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018. Zmagovalec izbora, ki ga v Časniku Finance pripravljamo prvič, bo znan 10. oktobra v Kranju, na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel.

V finalu tri podjetja od 14

Kot smo razkrili v začetku meseca, je družba KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta, v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta med finaliste uvrstila tri podjetja od 14, ki so bila v ožjem izboru.

Poleg uspešnosti poslovanja so po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene najbolj izstopali (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, farmacevtska družba Krka s svojim obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol 2 in proizvajalec kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom.

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2018 prejelo 10. oktobra, zmagovalca pa bo med tremi finalisti izbrala strokovna komisija, ki bo pred udeleženci popoldanskega dogodka finalistom izbora po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov. Udeležba na dogodku, na katerem si bodo udeleženci lahko ogledali tudi proizvodnjo podjetja Iskratel, je brezplačna, prijava nanj pa obvezna.

KPMG je obiskal 14 podjetij v ožjem izboru

Kako so julija in junija potekali obiski ekipe KPMG na terenu, ki je obiskala vseh 14 podjetij, ki so se podala v zahtevno tekmo za nagrado tovarna leta 2018 in zato do konca aprila izpolnila vprašalnik z 20 vprašanji, je v pogovoru strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje.

KPMG je po ovrednotenju vprašalnikov po petstopenjski lestvici zrelosti posameznega poslovnega področja v ožji izbor uvrstil vseh 14 podjetij, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi za izbor najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji.

Kakšen je bil profil sodelavcev v ekipah KPMG, ki so na obiskih v podjetjih podrobneje spoznale njihove dobre prakse, predstavljene v vprašalnikih, in se seznanile s celovitim poslovno-tehnološkim procesom podjetij?

Ekipa KPMG je bila multidisciplinarna, vanjo smo poleg vodje področja poslovnega svetovanja in vodje oddelka IT-svetovanje vključili več sodelavcev z znanji in izkušnjami s proizvodnimi podjetji. Ti so podjetjem svetovali – od strategije, kadrovske organizacije, optimizacije poslovnih in proizvodnih procesov do IT-podpore in tehničnega razvoja. Iz KPMG pri projektu Tovarna leta sodelujejo sodelavci, ki imajo vsaj desetletne izkušnje.

V fazi priprave metodologije za izbor Tovarna leta smo se naslonili tudi na mednarodne izkušnje svetovalne družbe KPMG ter na izkušnje strokovnjaka za industrijo 4.0 v KPMG v Združenem kraljestvu Aleca McCullieja.

Kako številčne so bile ekipe KPMG, ki so v juniju in juliju obiskale 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018?

Število sodelavcev v ekipi in njihov profil smo prilagodili posameznemu podjetju oziroma usmeritvi posamezne tovarne in poudarkom, ki jih dajejo posameznim področjem. Kot je bilo razvidno iz izpolnjenih vprašalnikov in predstavitev, ki so jih podjetja priložila ob prijavi.

Ekipa KPMG je štela od tri do šest članov. Ugotovitve s terena so ekipe po vsakem obisku pregledale in predebatirale, pri tem pa so se posebej posvetile vsakemu področju iz vprašalnika.

V avgustu smo skozi analizo in ocenjevalni model izdelali končne ocene vse sodelujočih podjetij v izboru ter zatem skupaj z ekipo Tovarne leta v končni izbor uvrstili tri podjetja, ki so v primerjavi z drugimi dosegala najboljše rezultate.

Koliko časa je ponavadi trajal obisk podjetja?

V povprečju smo za poglobljen pogovor s predstavniki ekipe in ogled proizvodnje potrebovali od tri do štiri ure. Vsi predstavniki podjetja niso bili ves čas na sestanku, ampak so se pridružili takrat, ko je bil govor o področju, za katero so odgovorni.

Za izhodišče pogovora je na obiskih podjetij torej bil vprašalnik z 20 vprašanji, ki so ga podjetja izpolnila do konca aprila in se tako prijavila za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2018?

Tako je. Ob naših obiskih podjetij smo skupaj pregledali vprašalnik, pri čemer smo se posvetili zlasti tistim vprašanjem, ki so bila odprta oziroma so zahtevala dodatno preverjanje.

Na obiskih vprašanj nismo postavljali samo mi, v podjetjih so zelo konkretna in dobra vprašanja postavljali tudi nam.

Zanimalo jih je denimo, kako stvari delajo drugje oziroma pri njihovih tekmecih, pa tudi na svetovni ravni, kar je KPMG ugotavljal z mednarodno raziskavo. Spraševali so nas tudi, v katero smer gre industrija in kakšen je položaj v panogi, v kateri deluje podjetje, v Sloveniji.

Ob tem so nam v podjetjih povedali, da se na področju industrije 4.0 tudi sami povezujejo z drugimi podjetji. A praviloma ne s podjetji iz svoje panoge, ampak s podjetji iz drugih panog, ter da za področja, kjer nimajo dovolj kompetenc, najemajo zunanje svetovalce - tako domače kot tuje.

Povezujejo se tudi z inštituti in fakultetami. Zlasti na področju optimizacije proizvodnih procesov in pri njihovih simulacijah. Vtis je, da je prehod znanja iz akademske sfere v gospodarstvo na tem področju precej močan.

Kdo so bili vaši sogovorniki ob obisku podjetja, kako številčne so bile njihove ekipe?

V povprečju so imele ekipe, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, od šest do osem članov. Večja podjetja imajo bolj razčlenjeno organizacijo, zato je bilo v teh sogovornikov oziroma strokovnjakov za posamezna področja več.

Dejavnost podjetja in njegovo proizvodnjo je uvodoma predstavil zastopnik vodstva – predsednik ali član uprave oziroma direktor –, zatem smo se z odgovornimi odpravili na ogled proizvodnje, med katerim smo se posvetili posameznim področjem iz vprašalnika. In se o teh z ekipo podjetja pogovorili še po ogledu proizvodnje.

To, da so na sestankih sodelovali vodilni menedžerji, priča, da iniciative na področju digitalizacije in industrije 4.0 uživajo podporo vodstva.

Iz pogovorov je bilo razvidno tudi, da menedžment ve, katere dele proizvodnje morajo v podjetju nadgraditi, da bi ta dosegala še boljše rezultate. Pa tudi, da menedžment dobro pozna smeri prihodnjega razvoja trga ter razvoj izdelkov ciljno prilagaja potrebam kupcev in uporabnikov, ob tem pa širi paleto izdelkov in storitev.

Nekatera podjetja tudi že prepoznavajo vrednost informacij oziroma podatkov, ki jih bodo s temi izdelki in storitvami lahko unovčevala. Zavedanje o tem, da ni le proizvod tisti, ki lahko podjetju prinaša denar in ustvarja dodano vrednost, se vse bolj prebuja.

Kako je potekal ogled proizvodnje, ki je sledil uvodni predstavitvi?

V podjetjih so bili na oglede proizvodnje zelo dobro pripravljeni. Če svojo proizvodnjo oziroma tovarno tako razkažejo tudi kupcem, nanje gotovo naredijo dober vtis in so korak bliže sklenitvi posla.

Prijetno presenečeni smo bili tudi nad pripravljenostjo podjetij, da z nami delijo informacije o svoji proizvodnji. Videlo se je tudi, da so podjetja sodobne informacijske tehnologije začela uporabljati v lastni organizaciji. Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo. Pa tudi, da se tega področja lotevajo celostno in premišljeno ter da v digitalizaciji, tudi v vizualizaciji podatkov v proizvodnji, vidijo prednosti in priložnosti.

Proizvodnjo smo si ogledali skladno s tokom materiala oziroma od začetka proizvodnega procesa do konca oziroma do skladišča.

Katere ugotovitve o proizvodnji podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018 bi še poudarili?

Predvsem to, da nekatera podjetja poleg industrije 4.0 velik poudarek dajejo tudi drugim področjem, denimo okoljskemu vidiku oziroma trajnostnemu razvoju, pa tudi skrbi za zaposlene oziroma kadrovskemu področju.

Nekatera med njimi imajo izjemno napredno proizvodnjo, najboljše primere si denimo hodijo ogledovat strokovnjaki za proizvodnjo z vsega sveta. To, da so nekatera naša podjetja kompetenčni razvojni centri mednarodnih skupin, dokazuje, da je v naših tovarnah koncentracija znanja in izkušenj resnično zelo visoka. In da v tovarnah dela visokokvalificiran kader. Prepričanje, da v tovarnah delajo manj kvalificirani delavci, je zgrešeno.

V vseh tovarnah so izjemno odprti tudi za inovativnost zaposlenih, ki jo sistematično spodbujajo ter v okviru kadrovske funkcije vlagajo v nova znanja zaposlenih in uporabo novih tehnologij.

Opaziti je tudi velik poudarek na robotizaciji. Tovarne robote uvajajo predvsem na delovna mesta, kjer je delo težko in zahtevno, ponovljivost človeških gibov je velika in je delo za ljudi monotono. Podjetja tako skrbijo za zaposlene in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje in odpravo določenih zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na takšnih delovnih mestih.

V ekipah, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, je bil večinoma mlad dinamičen kader. V njih je bilo tudi zelo veliko žensk. Te na položaju vodje proizvodnje niso nobena redkost, veliko žensk dela tudi v sami proizvodnji.

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Torej so tovarne, ki sodelujejo v izboru za nagrado tovarna leta 2018, na vas naredile zelo pozitiven vtis?

Čeprav podjetja poznamo, nas je vendarle nekoliko presenetilo, da je takšno število podjetij, ki so se odločila sodelovati v izboru, v samem vrhu razvojne usmerjenosti in vodilnih po naprednosti proizvodnje.

Zato lahko pričakujemo, da bodo podjetja, ki sodelujejo v letošnjem izboru, tudi v prihodnjih izborih visoko uvrščena.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
KVIZ: Preverite, kako uspešni bi bili na borzi (OGLAS)
8 ur

Ali imate talent za unovčevanje kratkoročnih priložnosti ali ste nagnjeni k premišljenemu načrtovanju in se strogo držite načrta, dokler se ne uresniči?

Fortrade Ltd je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

Pogodbe o razliki v ceni (CFD) predstavljajo proizvode, ki temeljijo na finančnem vzvodu in imajo visoko raven tveganja za Vaš kapital, ker lahko cene hitro postanejo neugdne za Vas. Svoja sredstva lahko izgubite, vendar ne več kot je bila višina vašega depozita. Ti proizvodi morda ne bodo primerni za vse stranke, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, poiščite pa tudi neodvisen nasvet. To gradivo ni ne ponudba, ne povpraševanje in ne transakcija glede kateregakoli finančnega instrumenta. Fortrade ne sprejme nobene odgovornosti za kakršnokoli uporabo teh komentarjev, pa tudi ne za posledice, ki lahko iz tega izvirajo. Ni nikakršnega zagotovila in ne garancije glede točnosti ali popolnosti teh podatkov. Posledično, vsaka oseba, ki ravna po njih, to dela popolnoma na lastno tveganje.

KVIZ: Preverite, kako uspešni bi bili na borzi
Analiza: Sloveniji bodo podnebne spremembe koristile. A le kratkoročno. 1
11 ur
Na portalu Nature so analizirali škodo zaradi podnebnih sprememb po državah. Slovenija bo med tistimi, ki se bodo opekle nekoliko manj od večine.
Na članek...

Kakšni so po državah družbeni stroški ogljikovih izpustov, so prikazali na portalu Nature. Izdelali so več različnih scenarijev, po vseh je Slovenija med državami, ki jih bodo spremembe podnebja udarile manj močno kot večino držav. Po nekaterih, zlasti kratkoročnih scenarijih pa bi lahko bile slovenske koristi celo nekoliko višje od škode, ki jo bomo utrpeli zaradi podnebnih sprememb.

Izsledke so predstavili z dinamičnim grafičnim prikazom.

Evropa jo bo odnesla bolje kot večina drugih delov sveta, ugotavljajo v Nature. V evropskem merilu pa bo Slovenija med bolj prizadetimi. Več škode od nas bodo utrpele sredozemske države in večina balkanskih držav, druge evropske države pa manj.

Analitiki, ki jih je vodila ekipa iz University of California San Diego, so za vsako državo izračunali družbene stroške ogljika in jih preračunali na tono izpustov ogljikovega dioksida. Izračun upošteva vso škodo, ki jih izpusti povzročijo gospodarstvu, opravili pa so ga s kombinacijo različnih študij in modelov. Globalni stroški znašajo okoli 417 dolarjev na tono ogljikovega dioksida, kar je veliko več, kot so mislili doslej.

Največ škode bo utrpela Indija, sledijo ji ZDA, Savdska Arabija, Kitajska, Združeni arabski emirati in Brazilija. Na drugi strani, torej med tistimi, kjer bo škoda najmanjša oziroma bodo kratkoročno koristi največje, vodi Rusija, za njo pa so se uvrstile Kanada, Nemčija, Združeno kraljestvo, skandinavske in tudi nekatere zahodnoevropske države.

Analiza: Sloveniji bodo podnebne spremembe koristile. A le kratkoročno.
Prihodnost je tukaj. Spoznajte najboljše prakse in novosti na področju elektronskega poslovanja! (OGLAS)
12 ur
Letošnja jubilejna 10. konferenca Mikrografije bo potekala pod sloganom »Prihodnost je tukaj!«
Na članek...

Na jubilejni konferenci podjetja Mikrografije boste lahko prisluhnili številnim strokovnjakom s področja brezpapirnega poslovanja ter spoznali najboljše domače in tuje prakse. Razkrili bodo novega aduta mSignum, ki omogoča sklepanje dogovorov v aplikacijah s tehnologijo blockchain za zagotavljanje verodostojnosti identitete, časovnega žiga in certificirane trajne hrambe dokumentov.

Kaj boste izvedeli?

Ne le naročniki, tudi ponudniki storitev za brezpapirno poslovanje se srečujejo s številnimi izzivi na področju obvladovanja podatkov, poslovne dokumentacije in digitalnih vsebin ter rešitev. Razvoj in oblikovanje rešitev, ki bi bile idealne za končne uporabnike, je treba zasnovati tako, da zadostijo trenutnim potrebam naročnika, pa tudi tistim, ki se bodo pojavile čez leto dni ali pozneje. Vsako podjetje ima svoj način dela, zato univerzalna rešitev ne obstaja.

Tega se zavedajo v podjetju Mikrografija, kjer izbrane rešitve vedno prilagodijo posameznemu poslovnemu okolju in specifičnim delovnim procesom. Sami iz prve roke lahko povedo, da sta edina stalnica pri njihovem delu stalen razvoj in novosti. Na 10. konferenci boste imeli priložnost prisluhniti nekaterim najboljšim praksam in novostim na področju elektronskega poslovanja. Izvedeli boste, kakšne so posledice uvedbe GDPR za ponudnike IT-poslovanja ter kakšne spremembe in prenove so uvedli v njihovem dokumentnem sistemu mDocs.

Ker bo dogodek postregel z dvema sekcijama, boste zase zlahka našli predavanje tisti, ki vas bolj zanimajo tematike e-poslovanja, kot tudi tisti, ki želite pobližje spoznati digitalizacijo v okoljih, kot so knjižnice, muzeji in arhivi.

Prihodnost je tukaj. Spoznajte najboljše prakse in novosti na področju elektronskega poslovanja!
Kaj poganja elektromobilnost, kje so luknje in kje priložnosti?
14 ur
Prvič v zgodovini se povezujeta klasična energetika in transport. Ne motor, baterija in polnjenje bosta glavna elementa avta prihodnosti.
Na članek...

Subvencije imamo, kupce tudi, avtov pa ni. Poleg tega so za službeno rabo preveč obdavčeni. Taka so sporočila gostov našega posveta Zelena mobilnost, ki smo ga 6. septembra organizirali pri Časniku Finance.

Poudarjamo štiri sogovornike, ki so lepo zaokrožili razvoj energetike, poslovnih modelov in z njimi novih priložnosti, infrastrukture polnjenja ter izzivov, ki na tem področju čakajo podjetja in fizične kupce.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za uvod v to temo je poskrbel Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v Petrolu. Spremembo nekdaj klasične naftne družbe Petrol je opisal skozi faze prehoda.

»Že pred 15 leti smo prešli iz naftne v energetsko družbo, torej smo kupcem poleg nafte in bencina ponudili nekatere druge energente. Danes med drugim proizvajamo električno energijo, imamo vetrna polja, hidroelektrarne, energetsko učinkovito kogeneracijo. Ukvarjamo se z modelom optimizacije vseh vrst energij, ki jih uporabljamo v objektih. Gre torej za preobrazbo ne le iz dobavitelja energenta, ampak v dobavitelja končne storitve,« pravi Valentinčič, ki nove priložnosti prehoda v brezogljično družbo vidi predvsem na področju transporta.

Polnilnice niso prazne, v letu dni podvojen odjem

Na Petrolovih polnilnicah (upravljajo jih 90) so avgusta našteli 1.200 polnitev, kar je 60 odstotkov več kot avgusta lani. V prejšnjem mesecu smo v električna vozila oddali 20 megavatnih ur električne energije, kar je celo sto odstotkov več kot avgusta 2017. »To je jasen dokaz, da se povečuje število električnih vozil na naših cestah, zdaj jih je že okoli tisoč, ter da so baterije vse bolj zmogljive.

Nov izziv, kako e-avte približati uporabnikom

Naslednja stopnja je približevanje električnih vozil uporabnikom, ki ga v Petrolu izvajajo različno. V okviru projekta Edison so desetim slovenskim občinam ponudili električni avto na uporabo za eno do štirih let po sistemu plačila na mesec. V Petrolu imajo tudi interni vozni park od šestih do osmih službenih električnih vozil različnih znamk, ki jih uporabljajo na krajših poteh. »Zaposleni lahko uporabimo klasične avtomobile le, če so vsi električni zasedeni. Tako tudi sami nabiramo znanje in izkušnje z njimi,« pravila pojasnjuje sogovornik.

Veliki premiki, nove možnosti

»S tem prehodom se dogajajo novi veliki premiki, ki odpirajo nove možnosti, predvsem pa zahtevajo drugačno razmišljanje,« verjame Valentinčič in poudarja, da se prvič v zgodovini povezujeta transport in klasična energetika. Povsem nove so kombinacije pretoka elektrike med avtomobilom in drugim avtomobilom, virom energije in avtom, shranjevalnikom energije. Te sisteme že preizkušajo pri svojih kupcih s sončno elektrarno, polnilnico in električnim avtom. Ponujajo jih tako podjetjem kot posameznikom.

Kako naprej?

»Leta 2020 bomo v Sloveniji zgradili še 25 hitrih polnilnic in štiri ultrahitre, širimo se na Hrvaško in v Italijo. Na objektih, kjer imamo sončne elektrarne, bomo te povezali s shranjevalniki energije,« sklene Valentinčič.

Rast prodaje se je skoraj ustavila

Hitremu razvoju poslovnih modelov, tudi infrastrukture, pa, kot kaže, ne sledi rast števila električnih avtov na naših cestah. »Na trgu je veliko pomanjkanje ponudbe električnih avtov, saj ta ne sledi povpraševanju.

Prodaja je sicer prva leta rasla 50- ali stoodstotno, letos pa se je ta rast skoraj ustavila, saj bo pomenila le za okoli 50 vozil več, skupaj 450,« pravi direktor Eko sklada Hinko Šolinc, ki pa opaža, da se je močno povečal uvoz rabljenih električnih avtomobilov francoskih znamk iz Francije, predvsem takšnih s starejšo generacijo baterije, manjšimi dosegi in tudi ugodnimi cenami okoli 12 tisoč evrov. Slovenski kupci zanje ne dobijo subvencije Eko sklada, le ugodnejše posojilo. Tudi zato sredstva, namenjena za subvencioniranje nakupa električnih avtomobilov, niti niso izčrpana.

Subvencije bodo še nekaj časa

Do kdaj pa bodo na voljo subvencije in kolikšne? Šolinc odgovarja, da bo subvencija 7.500 evrov na voljo še nekaj let, vse do obsega letne prodaje od dva do tri tisoč vozil. Omeni še strategijo ministrstva za infrastrukturo, ki predvideva precejšnje povečanje prodaje do deset tisoč električnih avtov in enako število priključnih hibridov. »Pri teh obsegih sredstva Eko sklada ne bodo več dopuščala današnjih spodbud. Strategija ministrstva zato predvideva tudi postopno zmanjševanje subvencije, danes pa še ni jasno, kdaj se bo to zgodilo.«

Kako v službene vozne parke?

»Eden od zaviralcev rasti prodaje električnih avtov v Sloveniji je tudi zakonodaja, podjetja je treba motivirati za nakup,« pravi Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo. Verjame, da je prava pot znižanje bonitete pri nakupu službenih električnih vozil. V akcijskem načrtu je predlog polovične bonitete, povzet po avstrijskem receptu, kjer se je zelo dobro obnesel. »V Avstriji je namreč delež elek­tričnih avtov v nekaj letih po uvedbi olajšav zrasel z 0,4 na dva odstotka.«

Zgled in ovire

Na besede Bojana Žlendra se je odzval predsednik uprave GEN-I Robert Golob (na posvet se je pripeljal s teslo modelom S) in še enkrat poudaril pomen zgleda, ki ga daje vodstvo podjetja zaposlenim. »Če šef ne vozi električnega avtomobila, ga tudi zaposleni ne bodo. Ko pa začne šef voziti električni avto, padejo vsi miti, ki krožijo o tej tehnologiji, saj vodstvo poskrbi tudi za polnilno infrastrukturo, ki je večji zalogaj kot nakup vozil. Ministri bi lahko dali takšen zgled tudi svojim podrejenim.

Če se to zgodi, edina ovira za nakup ostane boniteta, zato pozivam, da naredite korak naprej na tem področju. Pa ni treba, da jih odpravite, ampak da jih ob zamenjavi bencinskega ali dizelskega službenega avta za električni izenačite. Danes pa so zaradi višje cene zadnjih te višje. Res pa je, da električnih avtomobilov na trgu preprosto ni!« »Morda bi lahko uvedli pilotni projekt, znižane subvencije za prvih deset tisoč avtov?« je dodal Andrej Pečjak iz Metrona.

Kaj meni proizvajalec polnilnic

Še beseda iz razvojnega dela elektromobilnosti, ki jo je na posvetu prevzel direktor družbe Etrel Miha Levstek. »Ko se je trg začel prebujati, smo se preoblikovali v proizvajalca polnilnih postaj in nadzornih sistemov, obenem podjetjem tudi svetujemo. Večino izdelkov izvozimo v Evropo in Azijo. Zadnje leto se je prodaja električnih avtomobilov podvojila in dvomim, da bodo avtomobilski proizvajalci sposobni slediti povpraševanju,« začne Levstek in predvidi, da bo število polnilnic doseglo 1,5 na električni avto.

Množile se bodo zasebne polnilnice

»Danes sicer ni tako, saj imamo več javne infrastrukture kot zasebne. To se bo spremenilo v smeri rasti števila domačih polnilnic, bo pa veliko odvisno od tega, kakšno opremo bodo proizvajalci vgrajevali v vozila,« pravi Levstek in se obregne še ob hitre polnilnice, ki so zadnje čase zelo priljubljene. »Namenjene so le zmanjševanju strahu pred nakupom električnih avtov. Z večanjem energijske gostote baterije potreba po hitrem polnjenju upada, zato ocenjujem, da je dovolj, da pomenijo desetino polnilne infrastrukture.

Preostalih 90 odstotkov pa bo namenjeno počasnemu polnjenju, ki bo ugodno tudi za elektroenergetski sistem. To bo pomembno predvsem takrat, ko bo delež električnih vozil dosegel deset odstotkov voznega parka,« pravi Levstek.

Smer razvoja in nevarnost indukcije

V katero smer bo šel razvoj? Sogovornik pojasni, da predvsem v smer do uporabnika bolj prijaznih rešitev, standardizacije priključkov, glede načina polnjenja pa v smer indukcijskega polnjenja. Ena od velikih sprememb bo, da bo glavni del avta postala baterija in njeno polnjenje, pri klasični tehniki je glavni del avta motor. Problematično je področje induktivnega polnjenja, saj lahko povzroča veliko sevanje, česar industrija ta hip še skriva. Eden od glavnih dejavnikov pri tej tehniki bo prostor vgradnje baterije v vozilo, ki se bo polnilo prek indukcije.

Dinamično polnjenje

Klasične polnilnice pa se razvijajo v smeri rešitev, ki se dinamično prilagajajo trenutni porabi. Kar je pomembno zato, da ni potrebno povečevanje priključne moči. Pri nadzornih sistemih pa lahko na neki lokaciji v celoti upravljamo polnjenje več polnilnic hkrati. Kako je s cenami? Najcenejše so enostavne polnilnice, ki ponujajo zgolj polnjenje. Tiste z dinamičnim prilagajanjem porabi so seveda dražje. Na splošno pa se cene polnilnic znižujejo.

Kaj poganja elektromobilnost, kje so luknje in kje priložnosti?
Rabljen električen avto danes dobite že za deset tisočakov 1
14 ur
Od lahkega štirikolesnika twiziya, rabljenih francozov, prve generacije nissana leafa do ameriškega »fička« 500e, ki v Evropo in Slovenijo prihaja po drugačnih kanalih
Na članek...

Rastoča prodaja električnih avtomobilov je ustvarila tudi trg rabljenih vozil znotraj posameznega nacionalnega trga in tudi širše med državami EU. K nam rabljeni električni avti prihajajo iz Francije, Švice in Nemčije, Gregor Vidmar pa se je lotil celo uvoza električnih fiatov 500e iz ZDA.

Preverili smo trg električnih avtomobilov in ugotovili, da se je ta v zadnjih nekaj letih pošteno razvil. V prvih desetih mesecih letos je prodaja novih električnih avtomobilov v Evropi že dosegla sto tisoč vozil in tako presegla lansko celoletno, na letni ravni pa je rast 42-odstotna.

Že kar poštena ponudba rabljenih

S povečevanjem prodaje se počasi ustvarja trg rabljenih vozil, v primeru električnih so ta nekoliko starejših letnikov od 2010 do 2015 ali nekaj mlajša. Cene na evropskih trgih so različne, delno so pogojene z velikostjo trga, še bolj s subvencijo, ki jo posamezne države ponujajo kupcem. Doslej pri nas še ni zaznati večjega uvoza rabljenih električnih vozil, kar je gotovo povezano z visoko subvencijo EKO sklada v višini 7.500 evrov za nova vozila. Za rabljena ta pač ni na voljo.

Najcenejši je francoski dvojec

Vseeno je največji spletni oglasnik že kar bogat z oglasi rabljenih avtomobilov slovenskega in tudi tujega porekla. Najbolj varčni si rabljen električni avto z lastniško baterijo lahko kupijo že za deset tisoč evrov – gre za citroën c-zero ali peugeot ion, bratranca mitsubishija i-MIEVA. Za 14 tisočakov dobite nissana leafa prve generacije letnika 2012 in baterijo zmogljivosti 24 kilovatnih ur (nov danes stane 28 tisoč evrov). Za nekaj malega več pa že novega renaulta zoe z enako zmogljivo baterijo, a dodatnim stroškom najema baterije, ki v tem primeru ostane v lasti proizvajalca.

Še cenejši pa twizy, lahki štirikolesnik

Najcenejši štirikolesnik, sicer ne pravi avto, ampak lahko štirikolo, na trgu je Renaultov twizy. Pet let star stane 3.700, nov (z odbito subvencijo) le 600 evrov več. V obeh primerih morate za twizyja mesečno plačevati najmanj 50 evrov za najem baterije. Osnovna različica twizyja zmore največjo hitrost 50 kilometrov na uro, zmogljivejša pa 80 na uro. O malem štirikolesniku je treba vedeti še, da je dolg 2,34 metra, širok 1,24 metra in je nekakšna kombinacija med skuterjem in avtomobilom (uvršča se v kategorijo L7 kot štirikolo).

Ima le dva sedeža, ob tem je zadnji razmeroma utesnjen, prtljažnika skorajda ni (31 litrov v zadnjem delu in dva predala ob volanu, najuporabnejši prostor je zadnji sedež), nad doplačljivimi stranskimi vrati (dodatek 590 evrov smo prišteli nakupni ceni) pa ni stekel, torej je twizy neuporaben v deževnih in vsaj manj uporaben v hladnih dneh. Omejitev pomeni tudi realni doseg 70 kilometrov med polnjenji.

Ameriški fiat, kitajski dostavnik

Na trgu so se pojavile tudi nekatere neevropske znamke. Kopica kitajskih nizkocenovnih avtomobilov oziroma lahkih štirikoles, fiat 500e ameriške oziroma mehiške proizvodnje in tudi kitajski dostavnik maxus EV80, ki je ta hip najzmogljivejši avto te vrste na trgu.

Slovenec je poskrbel za evropsko homologacijo fiata 500e

Zanimiva je zgodba Gregorja Vidmarja, direktorja družbe Radial. Sicer navdušenega voznika porscheja in tudi člana slovenskega Porsche kluba, ki se je zadnja leta posvetil električnim avtomobilom. »Za hčerko sem iskal primeren avto, ker imamo doma dva klasična, sem si rekel, pa naj bo novi električni! Našel pa sem ga na poti v ZDA – to je bil rabljen fiat 500e.

Nekaj sem jih uvozil, se mesece ukvarjal z evropsko homologacijo, danes imamo doma tri avtomobile, prodal pa sem jih že šest,« razlaga Vidmar, ki je za ameriški 500e (izdelan je v Mehiki, v Evropi pa pred tem sploh ni bil homologiran) skoraj spustil dušo – osem mesecev urejanja papirjev in 15 tisoč kilometrov ga je stal. Fiat je električni 500e razvil zaradi pogoja vstopa nove znamke na ameriški trg, tam ga prodaja že od leta 2013.

Tri leta stari stanejo od 15 tisočakov

Vidmar na slovenski trg iz Kalifornije uvaža rabljene, tri leta stare fiate 500e s 15 do 30 tisoč prevoženimi kilometri. Opremil jih je tudi z adapterji, ki omogočajo polnjenje na evropskih polnilnicah in vtičnicah, zanje ponuja leto dni garancije, servis, na dolgi rok pa se bo lotil tudi popravila baterij. Mali 500e je zasnovan na klasičnem fiatu 500, ima videz in dodatke športnega abartha. Njegovo bistvo pa sta električni motor s 111 konjskimi močmi in baterija zmogljivosti 24 kilovatnih ur, ki omogoča do 160 kilometrov dosega med polnjenji.

Zakaj ne uvaža novih? Predrag je, stane 35 tisoč dolarjev, torej bi v Evropi stal 35 tisoč evrov. Poleg tega so novi«fički« razprodani, zato Vidmarju ne ostane drugega, kot da jih lovi na trgu rabljenih vozil. »So pa zelo lepo ohranjeni, v večno sončni Kaliforniji niso videli snega in soli na cesti,« doda Vidmar.

Kaj pa baterija pri rabljenih avtih, je sploh še uporabna?

Strah pred hitrim padcem kapacitete. Torej, da nov električen avto še naredi 150 kilometrov s polno baterijo, po treh, štirih ali več leth, pa le še denimo sto kilometrih, je kot kaže odveč, poroča Nissanova raziskava. »Danes, po osmih letih in 300 tisoč prodanih vozilih z veseljem ugotavljamo, da tudi baterije v prvih leafih še vedno ponujajo med 85 in 90 odstotkov prvotne zmogljivosti. Ta strah pa je vplival tudi na večji upad vrednosti rabljenih leafov, a brez potrebe.

Vse večje povpraševanje po električnih avtomobilih je v zadnjih nekaj letih popravilo tudi njihove vrednosti, kar se kaže tudi na statistikah,« nam je pojasnil Francesco Giacalone, evropski direktor marketinga električnih vozil pri Nissanu.

Kako deluje vzporedni trg?

Marko Femc, direktor družbe Plan-net solar, pa se je lotil vzporednega uvoza novih električnih avtomobilov v obdobju, ko so nekateri slovenski uradni distributerji na tem področju še spali oziroma so se raje ukvarjali s ključnim poslom – bencinskimi in dizelskimi avtomobili. »Letos smo strankam prodali 29 nissanov leafov nove generacije.

Vsa vozila so iz skupinskega nakupa novembra lani, pripeljani iz Avstrije. Novih dobav trenutno ni, za nove kvote pa se dogovarjamo s slovenskim distributerjem Renault Nissan Slovenija,« pravi Femc, ki je na slovenski trg pripeljal tudi eksota – kitajski električni dostavnik maxus EV80 proizvajalca SAIC, s katerim je podpisal ekskluzivno pogodbo za slovenski trg.

Kitajski dostavnik s 56 kwh baterijo

EV80 je prvi električni avto tega proizvajalca, ki bo na voljo na evropskem trgu, pozneje sledijo še drugi. Zanimiv je zato, ker ponuja 10,2 kubičnega metra tovornega prostora, dolžino 5,7 metra, nosilnost 950 kilogramov in zmogljivo baterijo za 56 kilovatnih ur, ki mu omogoča doseg okoli 200 kilometrov med polnjenji. Polnjenje traja od dveh (hitra polnilnica) do sedem ur (DC-polnjenje).

Prek domače vtičnice pa polnjenje velike baterije traja kar 25 ur. Cena maxusa EV80 po odbiti subvenciji (ker gre za dostavnik, je ta le 4.500 evrov) in DMV je okoli 44 tisoč evrov. »To sicer ni malo, a takšnega avtomobila na trgu ni,« poudarja Femc.

Priljubljeni leaf še s tretjim trgovcem

S podobno dejavnostjo se ukvarja tudi Društvo za e-mobilnost Slovenija (DEMS), a pri njih naročeni leaf ima nekaj višjo ceno, za ta denar pa ponujajo več vsebine. Denimo brezplačno prenosno polnilno postajo v vrednosti 396 evrov in izobraževanje v sodelovanju z Metronom in Avantcarom, ki zajema načine polnjenja električnih vozil, predstavitev daljinskega nadzora električnega vozila, nasvete in trike pri uporabi električnega vozila in funkcijo V2H v praksi oziroma kako električno vozilo postane prenosni hranilnik električne energije.

Rabljen električen avto danes dobite že za deset tisočakov
(Cene nepremičnin po svetu) Švicarji uspeli ustaviti napihovanje balona, v Hongkongu pa so jim vsi tovrstni poskusi spodleteli
14 ur
Cene stanovanjskih nepremičnin v Hongkongu že več let strmo rastejo, v Evropi so trgi, razen nekaj izjem, precej stabilni, v ZDA pa analitike begajo podatki o gradbenih dovoljenjih ter začetih in končanih stanovanjskih gradnjah
Na članek...

Na nepremičninskem portalu Global Property Guide so objavili podatke o gibanju cen nepremičnin po svetu v drugem letošnjem četrtletju. Objavljamo jih v spodnji tabeli.

Začnimo na dnu. Na predzadnjem mestu je ukrajinska prestolnica, kjer so cene v letu dni upadle za skoraj osem odstotkov in tako še vedno čutijo posledice velikega zapleta z Rusijo. Za njo se je čisto na dno uvrstil z naftnimi dolarji poln Katar. Analitiki niso imeli težkega dela, ko so ugotavljali, kaj je bil vzrok za skoraj 17-odstotni realni letni upad cen tamkajšnjih stanovanjskih nepremičnin. Gospodarstvo se je namreč precej skrčilo zaradi blokade, ki so jo uvedle druge zalivske države.

Precej podobno se dogaja v Dubaju, kjer so se cene v letu dni spustile za 7,6 odstotka. Da je položaj zelo resen, pokaže lanski podatek, da so se cene znižale za 2,5 odstotka. Četrtletni upad je v Dubaju znašal 1,3 odstotka.

Zelo zanimivo je dogajanje v Egiptu. Medtem ko so bile v drugem četrtletju cene realno za 4,5 odstotka višje kot v istem obdobju 2017, so v primerjavi s prejšnjim četrtletjem upadle skoraj za desetino. Nominalno lahko v tem letu pričakujemo zaradi inflacije velike rasti cen, vprašanje pa je, kako se bo to pokazalo v realnih vrednostih. Oblasti poskušajo okrepiti povpraševanje, zato so odpravili prepoved lastništva nepremičnin za tuje državljane. Prav tako so na njihovi strani napovedi o 5,2-odstotni gospodarski rasti, ki je največja v zadnjih desetih letih.

Hongkong viša davke na prazna stanovanja

Nesporni zmagovalec drugega letošnjega četrtletja je Hongkong. Čeprav so že leta 2016 vsem kupcem, ki so si že lastili nepremičnino, zvišali takse ob nepremičninskih transakcijah, spomladi 2017 pa še omejili financiranje nakupa nepremičnin, se cene nezadržno višajo. V letu dni so realno zrasle za dobrih 13 odstotkov, čeprav so se že v drugem lanskem trimesečju podražile skoraj za petino. V prvi polovici leta je število transakcij zraslo za 5,6 odstotka, njihova vrednost pa za dobrih osem odstotkov. Analitiki ne govorijo o paniki pred morebitnimi posledicami teh vrtoglavih zvišanj. Vendar pa so julija letos zaradi tega uvedli več ukrepov za zajezitev rasti, med katerimi je dodatna obdavčitev praznih stanovanj.

Kitajski trg se na drugi strani precej ohlaja, saj je država sprejela omejitve, ki vplivajo na razvijalce nepremičninskih projektov, predvsem pa na špekulativne kupce. V Šanghaju so se tako nepremičnine na letni ravni pocenile za 3,5 odstotka, kar je povsem drugače kot lani, ko so cene zrasle za skoraj sedem odstotkov. Še vedno pa je trg zelo šibek na Tajvanu in v Južni Koreji.

Švicarji ne dovolijo napihovanja balona

Presenetljivo je, da so cene v Švici po 15-letni rasti v drugem četrtletju na letni ravni upadle za 3,5 odstotka. Presenetljivo le na prvi pogled. Švicarski trg nepremičnin se je začel nevarno pregrevati, zato je to rast ohladila država oziroma njihova centralna banka, ki je omejila financiranje nepremičnin. V tej državi stanovanjska posojila pomenijo 90 odstotkov vseh posojil prebivalstva.

Povsem druga zgodba je v Turčiji, kjer so cene na letni ravni realno upadle za 4,2 odstotka, kar je presenetljivo malo. Večje upade lahko pričakujemo do konca leta. Od začetka aprila do konca junija so se cene spustile za slaba dva odstotka, vse bolj pa bodo vidne posledice nespametne politike turškega predsednika Erdogana in zapletov, v katere se je spustil tako z Evropsko unijo, še bolj pa z Združenimi državami Amerike. Junijska inflacija v Turčiji je dosegla dobrih 15 odstotkov, kar je največ od leta 2004, njihova nacionalna valuta lira pa je na rekordno nizkih ravneh.

Irci spet hitro plezajo

Na Irskem so se stanovanjske nepremičnine v letu dni podražile za 11 odstotkov. Na tem delu britanskega otočja so strme rasti in upadi v zadnjih 20 letih stalnica, zato o stabilnosti nikakor ne moremo govoriti. Sedanjo rast poganja šibka ponudba, ki niti približno ne more slediti izjemno velikemu povpraševanju. To je povsem logično, saj je lanska gospodarska rast dosegla skoraj osem odstotkov, letos naj bi bila po napovedih evropske komisije 5,6-odstotna.

Čeprav je na Nizozemskem število nepremičninskih transakcij v prvih sedmih mesecih tega leta upadlo za sedem odstotkov, so cene v prvem trimesečju na letni ravni zrasle za 7,2 odstotka, kar je za slabo odstotno točko več, kot je znašala lanska rast. Zmanjšanje prometa ni presenetljivo, saj je lani dobesedno eksplodiral. V prvem trimesečju 2017 je namreč promet na letni ravni zrasel kar za 13 odstotkov. Analitiki vsaj do konca leta ne pričakujejo večjih pretresov. Gospodarska rast je stabilna, za letos napovedujejo 3,2-odstotno rast, za prihodnje leto pa bo za 0,3 odstotne točke nižja.

V ZDA več vprašanj kot logičnih odgovorov

Medtem ko trg raste v Mehiki in upada v Braziliji, pa je precej nejasnosti v gospodarsko najmočnejši državi na svetu. Številke so na ameriškem trgu precej čudne in presenečajo začudene analitike, bankirje in nepremičninske družbe – od razvijalcev nepremičninskih projektov do nepremičninskih agencij. Cene so na letni ravni zrasle za 3,7 odstotka, v zadnjih treh mesecih pa so skoraj obstale, saj so zaznali le 0,7-odstotno rast. Bolj kot gibanje cen je nenavadno razmerje med povpraševanjem in gradbenimi aktivnostmi. Julija letos se je tako prodaja novih samostojnih hiš v primerjavi z julijem lani povečala za skoraj 13 odstotkov. Preseneča, da je na drugi strani prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin v istem obdobju upadla za odstotek in pol. Enako presenetljivo so podatki o gradbenih dovoljenjih in začetih gradnjah. V letu dni se je število izdanih gradbenih dovoljenj povečalo za nekaj več kot štiri odstotke, na drugi strani pa se je število začetih gradenj zmanjšalo skoraj za odstotek in pol. Za 0,8 odstotka je bilo julija tudi manj dokončanih stanovanjskih novogradenj.

(Cene nepremičnin po svetu) Švicarji uspeli ustaviti napihovanje balona, v Hongkongu pa so jim vsi tovrstni poskusi spodleteli
Naslovne zgodbe Financ
15 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Najbolj brani članki danes
16 ur
1. Razkrivamo, kako se kupci na dražbah tepejo za stanovanja v Ljubljani2. Prva Šarčeva prava preizkušnja3. NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 20134. Kadrovski pretresi v
Več ▼

1. Razkrivamo, kako se kupci na dražbah tepejo za stanovanja v Ljubljani

2. Prva Šarčeva prava preizkušnja

3. NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 2013

4. Kadrovski pretresi v Hitu: Mlakarja razrešili zaradi 'hujših kršitev'

5. Sodnik suspendiran, odvetnik obsojen, odvetniki tudi v osebnih stečajih. In kaj potem koga kaj briga?

6. Pod vročo pločevino ponuja presenetljivo veliko novega

7. So električni avti tudi v Sloveniji razprodani? Analizirali smo trg

8. Zakaj vnovična prodaja Elana nikakor ne pomeni katastrofe na Gorenjskem, prej nasprotno

9. Pirnar z vhodno steno theatrica napoveduje prelom s pettisočletno zgodovino klasičnih vhodnih vrat

10. Stanovanja v Ljubljani: število poslov dol, cene tik pod vrhom iz leta 2008

Na dražbo gre grški »biser« padlega pidovskega barona Darka Zupanca
16 ur
Počitniška hiša v turističnem naselju Kontokali na grškem otoku Krf bo 25. oktobra na dražbi naprodaj za dobrih 200 tisočakov.
Na članek...

Stečajni upravitelj Gregor Bele bo 25. oktobra na prvi javni dražbi poskušal prodati počitniško vrstno hišo na grškem otoku Krf. Gre za nepremičnino, ki se prodaja v osebnem stečaju Darka Zupanca, nekdanjega prvega moža poslovnega imperija PSZ, ki ga je v osebni stečaj pahnil dolg do DUTB. Vrstna hiša je velika 68 kvadratnih metrov, pripada pa ji še 120 kvadratnih metrov zunanjega zemljišča. Stoji na robu počitniškega kompleksa, ki je sestavljen iz devetih vrstnih hiš.

Dve nadstropji, terasi, skupni bazen, bližina plaže …

Počitniška hiša je grajena v dveh nadstropjih – v pritličju so dve spalnici in kopalnica, v nadstropju pa kuhinja in dnevna soba. Obe nadstropji imata svojo zunanjo teraso s pogledom proti vrtu in skupnemu bazenu (sedem krat 17 kvadratnih metrov), do katerega vas loči le nekaj korakov. Lastniki vseh hišic imajo pravico tudi do uporabe zunanje jedilnice z žarom.

Hiša je na vzhodnem delu otoka Krf, znotraj turističnega območja Kontokali, le 600 metrov od središča mesta Krf, sto metrov od peščene plaže in štiri kilometre od letališča. V bližini hišice so še ena največjih grških marin, restavracije, bari, avtobusna postaja in bolnišnica.

Pozor, kupnina ni edini strošek

Izklicna cena na prvi dražbi je določena pri dobrih 200 tisočakih, kar je enako ocenjeni tržni vrednosti, ki jo je ocenil sodni cenilec. Razpis dražbe z vsemi podrobnostmi najdete na tej povezavi. A pozor: kupec bo moral poleg kupnine plačati tudi vse stroške, tako lastne kot upraviteljeve, ki bi potencialno lahko nastali zaradi vpisa lastninske pravice novega kupca v zemljiško knjigo v Grčiji, denimo stroške prevodov listin, potne stroške, morebiten prevod prodajne pogodbe, notarske stroške, davke, povezane s prodajo, sodne ali upravne takse v Grčiji.

»Natančne ocene stroškov nimam, a menim, da prav visoki ne bodo. Težava je v tem, da sklep o izročitvi, ki ga bo pri nas izdalo sodišče, ne bo imel v Grčiji nobene teže. Zato bo treba pogodbo skleniti tudi pri grškem notarju, ki bo poskrbel tudi za vpis novega lastnika v zemljiško knjigo. Pri nas je takšen strošek skupaj s takso za vpis v zemljiško knjigo okoli 300 evrov. Menim, da bi bilo v Grčiji mogoče to urediti s pooblastilom, torej da ne bi bilo treba osebno hoditi tja. V tem primeru ocenjujem, da stroški ne bi smeli preseči 500 evrov,« pojasnjuje Bele.

Z osebnimi poroštvi do 3,6 milijona evrov dolga

Darko Zupanc je v osebnem stečaju končal konec minulega leta. Predlog je vložila največja upnica Zupanca, slaba banka, ki ima v osebnem stečaju priznanih za 1,1 milijona evrov pogojnih terjatev. Te izhajajo iz poroštev, ki jih je Zupanc dal za podjetja iz skupine PSZ.

Družba PSZ je nastala iz nekdanjih pidov Trdnjava in Trdnjava Ena. Družbe iz skupine PSZ so večinoma končale v stečaju. V stečaju krovne družbe PSZ je bilo upnikom priznanih za 150 milijonov evrov terjatev, od česar jih je 115 milijonov evrov pogojnih, ker gre za poroštva.

V osebnem stečaju je na predlog DUTB končal tudi Zupanc. Upniki so v njegovem osebnem stečaju prijavili za 5,3 milijona evrov terjatev, pri čemur gre pri skoraj vseh za poroštva. Stečajni upravitelj Bele je upnikom sicer priznal za 3,6 milijona evrov terjatev.

Na dražbo gre grški »biser« padlega pidovskega barona Darka Zupanca
Tiran Mark Zuckerberg
16 ur

Facebook je pred več kot 14 leti ustanovil nadobudni ambiciozni študent ameriške univerze Harvard v Bostonu Mark Zuckerberg. Prostočasni projekt je v teh letih zrasel v eno največjih korporacij, katere tržna kapitalizacija danes znaša skoraj pol bilijona dolarjev.

Če izpustimo zaplet z brati Winklevoss, od katerih naj bi Zuckerberg ukradel idejo o Facebooku, gre za veliko zgodbo o uspehu.

Še več, Zuckerberg kljub svojemu milijardnemu premoženju nosi monotono sivo majico, pred leti se je v prometne kolone Silicijeve doline podajal z ameriško netipičnim golfom, po smrti pa bo večino lastnine zapustil v dobrodelne namene. Pravljična zgodba ali zgolj predstava milijarderja, ki kot drugi veljaki išče pot k očiščenju vesti?

"Facebook ti pomaga ohranjati stike in deliti podatke z ljudmi iz tvojega življenja," se glasi nekakšno poslanstvo družbenega omrežja, ki nas venomer pričaka ob vstopu v virtualno življenje. Facebook je verjetno res povezal svet, po drugi strani pa danes vse bolj razdvaja.

Na negativne vplive pretirane uporabe družbenih omrežij opozarjajo že dlje časa. V nobeni stvari ni dobro pretiravati. Obžalovanje nad tem, kar je Facebook postal, je izrazil tudi Sean Parker, eden njegovih ustanoviteljev in njegov prvi predsednik. Kot pravi, je Facebook izkoristil ranljivost v človeški psihologiji. "Moramo vam dati odmerek dopamina vsakič, ko nekdo komentira ali všečka vašo fotografijo," je dejal za ameriški portal Axios. To je tudi sila, ki vleče ljudi, da ustvarijo vse več brezplačne vsebine, ki je nato lahko monetizirana.

Še dlje je šel s svojimi izjavami Chamath Palihapitiya, eden prvih članov Facebookove ekipe, ki je dejal, da sam ne uporablja družbenih omrežij, ker ne želi biti programiran, uporabo "sranja" pa je prepovedal tudi svojim otrokom.

Letos je Facebook zapustil soustanovitelj Whatsappa Jan Koum. Facebook je za Whatsapp plačal visokih 18 milijard dolarjev, razmerje med Zuckerbergom in Koumom je bilo glede na njune izjave precej prijateljsko. Romanco tehnoloških veljakov so načela nesoglasja glede zasebnosti podatkov uporabnikov. Koum je celo javno podprl gibanje #deleteFacebook (izbriši Facebook).

Z največjim gnevom svetovne javnosti ter tudi političnih in pravosodnih organov se je velikan družbenih omrežij soočil pri aferi Cambridge Analytica. Ta naj bi na podlagi pridobljenih podatkov psihološko profilirala uporabnike in to uporabila za ciljno politično oglaševanje, ki je domnevno pomagalo Donaldu Trumpu k zmagi na ameriških predsedniških volitvah.

Takrat je Zuckerberg, ki ga je prineslo vse do evropskega parlamenta, priznal, da Facebook ni naredil dovolj za zaščito podatkov uporabnikov. Aktivnost uporabnikov se je sicer kljub aferi še okrepila.

Razplet afere je pomenil predvsem večjo cenzuro na družbenih omrežjih, kar po mojem mnenju ni pravi odgovor na problematiko lažnih novic. To bi morala biti še večja svoboda govora.

Da Facebook ne dela dobro, očitno menita tudi Kevin Systrom in Mike Krieger, ki kot torta na češnji sage odhodov Facebook zapuščata te dni. Ustanovitelja Instagrama, ki ga je Facebook prevzel za milijardo dolarjev, naj bi imela po poročanju Bloomberga naraščajoča nesoglasja s Zuckerbergom.

Mladenič s Harvarda postaja vse bolj osamljen. Prišel je od junaka do vse bolj obremenjenega voditelja tehnološke megakorporacije. Odhodi najbližjih partnerjev v podjetju pa bi lahko vzbujali skrb, saj se kljub velikim pretresom in očitkih o nepravilnostih ni veliko spremenilo.

A Zuckerberga očitno to ne moti. Zanimivo bo spremljati, kako bo nadaljeval vodenje imperija, ki ga je ustvaril na podlagi naših misli. Ta v resnici namesto nas čedalje pogosteje odgovarja na vprašanje, o čem razmišljamo tako, da nam narekuje, kaj prebrati, deliti in kaj kupiti.

Tiran Mark Zuckerberg