Manager
Umar: Slovenija uspešno zmanjšuje v času krize poglobljeno vrzel
28.02.2018 13:43
Slovenija je po rasti BDP ponovno opazno presegla povprečje evrskega območja in s tem nadalje zmanjšala v času krize poglobljeno vrzel, so danes podatke prve podatke statističnega urada, da je
Več ▼

Slovenija je po rasti BDP ponovno opazno presegla povprečje evrskega območja in s tem nadalje zmanjšala v času krize poglobljeno vrzel, so danes podatke prve podatke statističnega urada, da je država lani zabeležila petodstotno rast, pospremili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Kot so napovedali, bodo danes objavljene podatke upoštevali pri pripravi pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2018, ki jo bodo predstavili sredi marca. (STA)

 

Velikonočno razpoloženje v društvu napetih zadnjic
35 min
Na letošnjem dogodku degustacije porschejev (Porsche Road Tour) smo se zapeljali s caymanom, panamero, macanom, cayenom in novo generacijo ikonične carrere 911. Da bi bilo rapoloženje še bolj praznično, so bili avtomobili odeti v žive barve, kot velikonočni pirhi.
Na članek...

Ob prihodu na golfsko igrišče v Arboretumu Volčji Potok so nas pričakali nanizani jekleni lepotci. Še preden smo skočili za volan in prebudili 2.200-glavo konjenico, sta nas Porschejeva inštruktorja jasno poučila o novostih in pravilih vedenja. Letos smo vozili v skupini, v kateri ni bilo 911 turba S, smo pa lahko okusili novo panamero v različici GTS. Medtem ko se je ob začetnem izboru avtov večina zapodila proti carreri, panameri in caymanu, sem sam raje sedel v macana S, ki je v naši skupini zastopal najbolj ljudskega med porscheji.

Začetni del poti od Volčjega Potoka skozi Kamnik in Vrhpolje je raven in poln naselij, porsche pa si v takšnem okolju ne more niti pretegniti noge. Kljub najmanjši moči se je prav v macanu S najbolj slišalo pihanje turbine. Pospeševanje je odločno, 5,1 sekunde do stotice pa že sodi v kategorijo športnih avtomobilov. Tudi v zavojih se vede vzorno, lahkotno in udobno. Prostornost, uporabnost in cenovna dostopnost so razlog, da je macan najbolj prodajani porsche. Za različico S je treba odšteti vsaj 80 tisoč evrov, kar pa je v svetu porschejev in tokratne družbe zelo sprejemljivo.

Cesta se je začela z vzponi in zavoji, na vrsti pa je bila panamera GTS v mambovsko zeleni. V konvoju je zahvaljujoč štirilitrskemu osemvaljniku preglasila vse druge. V kabini je doživetje precej bolj umirjeno, saj vanjo ne prodre veliko zvoka. Pospešek v panameri ti vzame sapo, vožnja pa tudi v športnem načinu ni pretrda. V zavojih na podeželski cesti seveda ne more zagotoviti vozniške izkušnje kot carrera ali cayman, saj je prevelika in udobna. Panamera mora ob športnem biti tudi razkošen in družinski avto ter poslovna limuzina. Večopravilnost pa tudi nekaj stane, pri panameri GTS 186 tisoč evrov.

Končno sedem še v najbolj pričakovano (novo) carrero. Pred začetkom skozi ogledalo opazujem širši bok, ki objema zadnje kolo. Na kratkem odseku po Tuhinjski dolini jo nekajkrat poženem v više vrtljaje. Ob pritisku na plin me potisne v sedež, motor pa zapoje v znanem šestvaljnem tonu. Z enim očesom spremljam skakanje igle na merilniku vrtljajev od tri tisoč pa vse do več kot sedem tisoč. Merilnik hitrosti v trenutku doseže trimestna števila, če ne paziš, si hitro tudi krepko čez.

Nova carrera S do stotice poskoči že v 3,7 sekunde. Motor sploh ne daje slutiti, da je prisilno polnjen, saj je odziven in se zelo rad vrti. Ko pa ga prestaviš v normalen način, se podvozje sprosti, menjalnik prestavi nekaj prestav višje, motor pa se umiri. Ob izstopu iz avta poskušam s čevlji ne podrsati po pragu. V carreri se sedi tako nizko, da se je temu izogniti pravi izziv.

Skobacam se še v cayman GTS v turkizno modri barvi, ki jo pri Porscheju imenujejo miami modra. Sedeži me močno objamejo, med vožnjo pa se z avtom zlijeva v eno. Tu je voznik najbolj izpostavljen surovosti motorja in podlage. Čeprav ga poganja »le« štirivaljnik z 269 kilovati (365 konji), jezno prasketa, skoraj tako glasno kot z valji bolj obdarjena carrera ali panamera.

Ustvarjen je za zavoje. Sredinska postavitev motorja, med kabino in zadnjo osjo, zagotavlja, da se cayman ceste oklepa kot tirnic, športno podvozje pa vozniku sporoča vsako neravnino ali razpoko pod gumami. Po pospeških ne zaostaja veliko za carrero, do sto kilometrov potrebuje le 4,3 sekunde. Motor prostornine 2,5 litra se izogne najvišjim davčnim stopnjam, začetna cena je 95 tisoč evrov.

Za konec sem zadnji del poti po avtocesti odpeljal v Porschejevem velikanu cayenne turbo. Tu je vse podrejeno udobju in uporabnosti. Visoko sedenje in udobno vzmetenje sta kot nalašč za premagovanje dolgih poslovnih poti. Turborazličica je zagotovilo, da vas bodo na nemškem autobahnu prehiteli le najdrznejši. Cayenne turbo se kljub svoji masi zažene impresivno. Medtem ko v kabino ne spusti veliko zvokov, so pospeški neverjetni.

Konvoj porschejev je na poti z Vranskega dohitel starejši ferrari, ki pa ob vsakem pospeševanju nikakor ni mogel slediti cayennu. Štirikolesni pogon in 404 kilovati (550 konjev) so bili prevelik zalogaj za italijana. V zavojih cayenne svoje velikosti ne more skriti. Po ozkih cestah v okolici Volčjega Potoka pa bi ob bližnjih srečanjih s tovornjakom najraje pogledal kar stran. Težko pa je spregledati ceno Porschejevega orjaka, za katerega v različici turbo pričakujejo vsaj 192 tisoč evrov.

Velikonočno razpoloženje v društvu napetih zadnjic
Foto: Uroš Božin
Iskratel na dnevu inovativnosti gostil več kot 200 obiskovalcev (OGLAS)
41 min

Največje slovensko IKT podjetje, kranjski Iskratel, je v četrtek, 18. aprila 2019, na Iskratelovem DNEVU INovativnosti – Bodi !N gostil prek 200 obiskovalcev. Dopoldan so gostili dijake in študente gorenjskih in osrednjeslovenskih srednjih šol in fakultet, popoldan pa obiskovalce iz vse Slovenije.

Inovativnost je pomembna za uspeh vsakega posameznika in podjetja, v Iskratelu je tudi ena izmed vrednot in kompetenc vseh zaposlenih. "Inovativnost je del naše kulture, brez nje ne bi mogli preživeti na trgu več kot 70 let. Z današnjim dnem si želimo njen pomen razširiti tudi izven našega podjetja in kot ambasadorji inovativnosti na svoj način prispevati k razvoju slovenskega gospodarstva in družbe," je uvodoma povedal glavni direktor Iskratela, mag. Željko Puljić.

V popoldanskem delu dogodka sta Iskratelovo inovativno okolje in ljudi predstavila direktorica Sektorja za kadre in korporativno komuniciranje, mag. Jelica Lazarević Lajovic in upravljalec inovacij v Iskratelu, Gregor Smolej. Spodbudno delovno okolje in kultura v podjetju sta namreč temelj za razvoj inovativnosti pri zaposlenih. V Iskratelu jo spodbujajo z različnimi aktivnostmi - od sistemske obravnave idejnih predlogov, srečanj za "vžig kreativnosti" in usmerjenih inovacijskih kampanj do (ne)denarnega nagrajevanja.

Svoje izkušnje, pogled na pomen inovativnosti in prakse spodbujanja inovativnosti v različnih podjetjih so z obiskovalci delili tudi uspešni in ugledni gostje okrogle mize Bodi inovativen in zmagaj pod vodstvom mag. Tila Lajovica, direktorja inštituta za poslovno-izobraževalne rešitve: mag. Tomaž Lanišek (Knauf Insulation, d. o. o.), Miha Valentinčič (Petrol d. d.), dr. Darja Ferčej Temeljotov (Lek d. d.), Tilen Travnik (D.Labs, d. o. o.) in gostitelj dogodka mag. Željko Puljić.

Dopoldan, namenjen dijakom in študentom

V dopoldanskem delu dogodka pa je prek 100 dijakov in študentov spoznavalo utrip podjetja. V Poslovno- referenčnem centru so si pod vodstvom Roberta Zlatanova, strokovnjaka za produktni marketing lahko ogledali, kako Iskratelove rešitve delujejo v praksi, vodja Centra za upravljanje znanj, Jože Kancilija, jih je popeljal po Iskratelovi proizvodnji, prisluhnili pa so lahko tudi predavanju, kako se uspešno soočiti s trgom dela v izvedbi strokovnjakinje za razvoj kadrov, Barbare Mulej. Petra Hribšek, strokovnjakinja za rekruting, jim je predstavila sodelovanje z mladimi, upravljalec inovacij Gregor Smolej, produktni vodja Gašper Berčič in direktor RC IKT-ja, dr. Roman Kužnar pa so mlade navdušili s prikazom inovativnih praks in jim predstavili Startup program. Poleg širjenja pomena inovativnosti so v Iskratelu želeli tudi opozoriti na pomen inženirskih poklicev, kar je tudi namen vseslovenskega projekta Inženirke in inženirji bomo!, katerega partner je tudi Iskratel.
Vir: Iskratel

Iskratel na dnevu inovativnosti gostil več kot 200 obiskovalcev
Foto: Nino Verdnik/Iskratel
Obvestilo Ajpesa izvajalcem nastanitvene dejavnosti
47 min
Zaradi praznikov AJPES obvešča, da bo v Register nastanitvenih obratov (RNO) vpisal vse nastanitvene obrate, za katere bodo izvajalci nastanitvene dejavnosti vlogo za vpis oddali najkasneje do
Več ▼

Zaradi praznikov AJPES obvešča, da bo v Register nastanitvenih obratov (RNO) vpisal vse nastanitvene obrate, za katere bodo izvajalci nastanitvene dejavnosti vlogo za vpis oddali najkasneje do torka, 30. aprila 2019 - do 13. ure. Vsi, ki bodo vloge oddali kasneje, bodo vpisani šele v petek 3. maja 2019 - vmes sta namreč dva dela prosta dneva.

Zakaj je to pomembno? Ker lahko podatke o gostih in prenočitvah izvajalci poročajo v sistem eTurizem le po predhodnem vpisu v RNO.

Register nastanitveni obratov je bil sicer vzpostavljen decembra 2017, glavna korist pa je, da zdaj o gostih ni treba več poročati posebej policiji, posebej statistiki in tako dalje, temveč je poročanje enotno v sistemu eTurizem. Sicer pa je v register vpisanih prek sedem tisoč aktivnih obratov.

Območje evra lani znižalo primanjkljaj in dolg
47 min
Območje evra in EU sta v letu 2018 po podatkih Eurostata znižala javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Primanjkljaj je v evrskem območju lani znašal 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda
Več ▼

Območje evra in EU sta v letu 2018 po podatkih Eurostata znižala javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Primanjkljaj je v evrskem območju lani znašal 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v EU pa 0,6 odstotka BDP. Javni dolg je bil v območju evra pri 85,1 odstotka BDP, v uniji pa pri 80 odstotkih BDP.

Kot izhaja iz danes objavljenih podatkov evropskega statističnega urada, se je javnofinančni primanjkljaj tako v območju evra znižal za 0,5 odstotne točke, v EU pa za 0,4 odstotne točke. Javni dolg je medtem glede na leto 2017 v evrskem območju zdrsnil za dve odstotni točki, v celotni EU pa za 1,7 odstotne točke.

Javnofinančni presežek so lani zabeležile Luksemburg (+2,4 odstotka BDP), Bolgarija in Malta (po +dva odstotka), Nemčija (+1,7 odstotka), Nizozemska (+1,5 odstotka), Grčija (+1,1 odstotka), Češka in Švedska (po +0,9 odstotka), Litva in Slovenija (po +0,7 odstotka), Danska (+0,5 odstotka), Hrvaška (+0,2 odstotka) in Avstrija (+0,1 odstotka). (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete 1
57 min
1. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …3. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB
Več ▼

1. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov

2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

3. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

4. TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah

5. Renault megane je evropski avto leta 2003

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Znanilec optimizma na kriptotrgu: Bitcoin dosegel prvi zlati križ v treh letih
57 min

Bitcoin je dosegel prvi zlati križ (golden cross) po oktobru 2015, poroča Bloomberg. Zlati križ predstavlja točko, ko se 50-dnevno drseče povprečje povzpne nad 200-dnevnega. Velja kza znanilca bikovskega trenda oziroma optimizma na trgu. Njegovo nasprotje pa je smrtni križ (death cross).

Rast kriptovalute v zadnjem mesecu je bila najvišja po decembru 2017, ko je sicer dosegel vrednosti tudi do 19 tisoč dolarjev. V začetku meseca je bilo potrebno za bitcoin odšteti okoli 4100 dolarjev, kar pomeni 35-odstotno rast glede na današnjo vrednost, ki trenutno po podatkih Coinmarketcapa znaša 5570 ameriških dolarjev (4953 evrov).

Mini kriptorenesansa se je začela z velikim nakupom v začetku meseca, ko naj bi neznani vlagatelj kupil za sto milijonov evrov bitcoinov. Takrat so analitiki napovedali, da bi to lahko potegnilo še ostale vlagatelje - kot kaže, so imeli prav. Po zadnjem križu leta 2015 je nato tudi res sledila skokovita rast v letih 2016-2017. Ob tem analitiki tudi svarijo pred "fakeouti" oziroma naglim zasukom trenda.

Po tem ko se je v skladu s prihodom pomladi v zeleno odel bitcoin, so temu sledile tudi ostale kriptovalute. Tržna kapitalizacija je od začetka aprila narasla za četrtino, na okoli 185 milijard dolarjev, kažejo podatki Coinmarketcapa. Od 38 milijardnega zvišanja tržne vrednosti vseh kriptovalut, so brez bitcoina ostale prispevale okoli 13 milijard dolarjev.

Vodilni ameriški trg izvedenih finančnih inštrumentov CME je v začetku meseca tudi izpostavil rekordni obseg poslov s terminskimi pogodbami na bitcoin. S temi se lahko trguje od decembra 2017. Pet stvari, ki jih morate vedeti o terminskem trgovanju z bitcoinom.

»V aprilu zaznavamo rast števila novih uporabnikov, ki je verjetno povezan z nedavnim skokom vrednosti bitcoina,« je v kratkem intervjuju ob prejetju licence za poslovanje v New Yorku povedal Nejc Kodrič, prvi mož kriptomenjalnice Bitstamp.

Znanilec optimizma na kriptotrgu: Bitcoin dosegel prvi zlati križ v treh letih
Foto: Mateja Bertoncelj
Lahko dedič zahteva že plačani davek prednika nazaj? O tem bo odločalo vrhovno sodišče 1
2 uri
Razkrivamo še eno davčno zgodbo, ki je prišla pred vrhovno sodišče; gre za vračilo davka na promet z nepremičninami
Na članek...

Tokrat pišemo o še enem davčnem primeru, ki se je po več letih upravnih in sodnih mlinov znašel na vrhovnem sodišču. Gre za vračilo že plačanega davka na promet nepremičnin, ki ga dedič plačnika (davčnega zavezanca) zahteva nazaj, a ga Furs in finančno ministrstvo ne dasta.

Kakšna je zgodba? Davčni zavezanec, dedič, je želel vračilo davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal njegov prednik. Davek je želel nazaj kot univerzalni pravni naslednik, čeprav ni bil stranka odmernega postopka, prednik pa tega postopka tudi ni začel že sam. Davek je želel nazaj zato, ker nepremičnina ni bila prodana. A kljub temu vračila ni bilo, ker ni bil stranka v postopku (ta je pač umrla).

Vrhovno sodišče je odločilo, da dopusti vložitev revizije (o tej še ni odločeno) glede vprašanja: Ali lahko zahtevo na podlagi drugega odstavka 16. člana zakona o davku na promet nepremičnin vloži tudi univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca? V omenjeni določbi je zapisano: "Če pogodbe o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice ni mogoče izpolniti ali se izpolni samo deloma, lahko davčni zavezanec zahteva, da se mu plačani davek na promet nepremičnin vrne v celoti oziroma v ustreznem delu."

Furs: Vse je že bilo plačano in postopek odmere končan!

Na Fursu svojo odločitev zagovarjajo: "V primeru iz sklepa vrhovnega sodišča gre za naknadno zahtevo za vračilo s strani dediča, potem ko je bil postopek odmere že končan, iz odločbe pa ni izhajalo vračilo, temveč plačilo, ki ga je zapustnik tudi plačal."

A očitno zadeve niso tako enostavne. O tem vprašanju bo odločalo tudi vrhovno sodišče v reviziji. Kot so zapisali v svoji odločitvi: "Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, o katerem vrhovno sodišče še ni odločalo in je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se nanaša na presojo oziroma razlago zakonske dikcije 'davčni zavezanec' na podlagi drugega odstavka 16. člena zakona o davku na promet nepremičnin oziroma na univerzalno pravno nasledstvo davčnega zavezanca."

Torej, odločitev vrhovnega sodišča bo pokazala, ali lahko, če ne pride do sklenitve posla, že plačani davek zahteva nazaj tudi dedič. Omenjeno se sicer nanaša na davek na promet nepremičnin, a načeloma bo odločitev pomembna tudi v drugih primerih. Denimo pri obnovah postopkov plačila davka na kapitalske dobičke, ki jih je Furs »transformiral« v izplačilo dividend, pa je davčni zavezanec vmes umrl.

Kakšna so splošna pravila glede davkov in dedičev

Za vse davke praviloma velja, da vračilo, ugotovljeno v obračunu ali odločbi, pomeni premoženje zapustnika in je predmet dedovanja, kar pomeni, da je dedič upravičen do vračila davka oziroma je zavezan odmerjeni davek plačati, pravijo na Fursu. To praviloma velja tako v primeru, ko je napoved ali obračun zavezan vložiti dedič po smrti zapustnika, kot tudi v primerih, ko je bil davčni postopek začet že pred smrtjo zapustnika in se postopek po smrti nadaljuje z dediči ali pa bila odločba že izdana zapustniku, pa davek še ni bil vrnjen. Dedič je na podlagi 48. člena zakona o davčnem postopku upravičen do vračila davka, prav tako pa je odgovoren za zapustnikov dolg, če ta presega 80 evrov, in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja v sorazmerju s prejeto dediščino. V zgornjem primeru po Fursovo dedič ni upravičen do vračila, češ da gre za naknadno zahtevo, potem ko je bil postopek odmere že končan.

Posebnost velja pri letni odmeri dohodnine, in sicer če davčni zavezanec umre pred odpremo informativnega izračuna dohodnine oziroma pred vložitvijo napovedi, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.

Pritožba zoper odločbo v primeru smrti zavezanca je določena v 86. členu ZDavP-2, in sicer če zavezanec za davek med rokom za pritožbo umre, ne da bi vložil pritožbo, lahko njegov pravni naslednik vloži pritožbo v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Zapletena zakonodaja, prestrogi Fursovi nadzorniki in inšpektorji ...?

Do vrhovnega in celo ustavnega sodišča je prišla že cela vrsta tožb davčnih zavezancev zoper zanje neugodne odločitve Fursa. Velikokrat jim je bilo ugodeno, kar pomeni, da mora država zavezancem vračati davkoplačevalski denar skupaj z obrestmi. Zavezanci pa morajo, preden pridejo do sicer velikokrat ugodnih odločitev, čez vrsto postopkov in instanc – prek Fursa, finančnega ministrstva, upravnega do vrhovnega ali celo ustavnega sodišča.

Kdo je kriv za to? V prvi vrsti najbrž dvoumna, nejasna zakonodaja. Mimogrede, Slovenija ima okoli 20 tisoč predpisov. Kdaj pa tudi stroge razlage odgovornih na Fursu.

Primeri so:

  • Vrhovno sodišče je pred kratkim zavrnilo Furs; naknadna vplačila v kapital, tudi če ni zgolj osnovni, morajo ob prodaji nižati davčno osnovo za obračun kapitalskih dobičkov.
  • Na ustavnem sodišču je 70-odstotni davek na neprijavljene dohodke. Vprašanje je, ali ima davek tudi kaznovalni značaj, ali posega za nazaj ... Poleg tega ga Furs lahko zaračuna tudi osebi, ki sicer dokaže izvor utajenega premoženja (in bi torej morala denimo plačati davek na kapitalske dobičke, ki je nižji), in ne le tistim, ki Fursa ne uspejo prepričati.
  • Na ustavnem sodišču je padla že vrsta občinskih odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.
  • Na upravnem sodišču je primer, ko je Furs v vnovičnem postopku davčnemu zavezancu, ki je davek in obresti plačal že po odločbi v prvem postopku, odmeril isti davek, vendar višje obresti, ker se je v času med prvim in drugim odločanjem spremenila obrestna mera. Zakonodajalec je v tem primeru zapisal, da se uporablja nova obrestna mera, kar je ustavno sporno, zato bo o tej zakonski določbi najbrž prej ali slej odločalo ustavno sodišče, pravi davčni svetovalec Jernej Podlipnik. In dodaja: "Nasploh je dvig obrestne mere v postopkih nadzora 1. 1. 2017 iz 12-mesečnega EURIBOR na sedem odstotkov na leto povzročil številna pravna vprašanja, ki jih je treba čim prej rešiti, saj odlaganje tega zgolj sproža nove postopke. Zdi se, da bi bilo v več primerih bolje in tudi za državo ceneje, če bi ministrstvo za finance in sodišča hitro odločili o teh vprašanjih, saj bi bilo število sporov manjše, v primeru, da je zakon napačen oziroma je odločitev napačna, bo državi treba vračati manj obresti."

Lahko dedič zahteva že plačani davek prednika nazaj? O tem bo odločalo vrhovno sodišče
Kongresni demokrati se odločajo glede impeachmenta Donalda Trumpa 13
3 ure
Vodilni demokrati v ameriškem kongresu se po objavi skoraj celotnega preiskovalnega poročila posebnega tožilca Roberta Muellerja še niso odločili, ali bodo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu
Več ▼

Vodilni demokrati v ameriškem kongresu se po objavi skoraj celotnega preiskovalnega poročila posebnega tožilca Roberta Muellerja še niso odločili, ali bodo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu sprožili postopek odstavitve s položaja oziroma impeachment ali pa bodo počakali na volitve leta 2020.

Predsednik pravosodnega odbora v predstavniškem domu kongresa Jerry Nadler je v nedeljo na televiziji NBC dejal, da se bodo odločili v kratkem, vendar bodo najprej skušali zaslišati Muellerja in pravosodnega ministra ZDA Williama Barra, ki je Muellerjevo poročilo uredil in deloma cenzuriral. Demokrati želijo videti tudi zakrite dele poročila. (STA)

Prodaja rabljenih stanovanj in hiš v ZDA marca z večjim padcem od pričakovanj
4 ure
Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin v ZDA je marca v primerjavi s februarjem padla za 4,9 odstotka na letno prilagojeno raven 5,21 milijona enot, kažejo podatki Nacionalnega združenja
Več ▼

Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin v ZDA je marca v primerjavi s februarjem padla za 4,9 odstotka na letno prilagojeno raven 5,21 milijona enot, kažejo podatki Nacionalnega združenja nepremičninskih posrednikov ZDA. Analitiki so padec pričakovali, vendar le okrog 3,8-odstotnega.

Padec je bil pričakovan zaradi krepke rasti prodaje v februarju, vendar pa je združenje nepremičninskih posrednikov februarski rezultat malce znižalo s 5,51 na 5,48 milijona prodanih enot na letni ravni. Marčevska raven prodaje je nižja za 5,4 odstotka v primerjavi z istim mesecem 2018. (STA)

Preverite, kako je s cenami nepremičnin pri nas.

Kako podjetja spreminjajo okolje in lokalno skupnost, v kateri delujejo
4 ure
Izpostavljamo najbolj zanimive vsebine preteklega tedna
Na članek...

Na Izvozniki.si letos več pozornosti namenjamo družbeni odgovornosti podjetij in v mesečni rubriki podrobneje predstavljamo podpornike in partnerje Izvozniki.si, ki so nadpovprečno dejavni na tem področju. Pišemo o tem, kaj podjetja počno za dvig svojega ugleda, kako spreminjajo okolje in lokalno skupnost, v kateri delujejo, in kako v to vključujejo svoje zaposlene.

Trajnostna mobilnost je pomemben del trajnostne strategije Fraporta Slovenija, predvsem ko gre za spodbujanje trajnostnih oblik prevoza ter vlaganj v infrastrukturo in prevozna sredstva. V okviru trajnostnega mobilnostnega načrta z do okolja prijazno energijo tako že nekaj časa postopoma zamenjujejo tudi specializirana vozila za delo na letališču in drugo podporno opremo.

Kot prvo veliko logistično podjetje na svetu so si pri DHL in slovenski podružnici DHL Ekspres (Slovenija) okviru programa GoGreen leta 2017 postavili širok in velikopotezen cilj: do leta 2050 želijo zmanjšati izpuste na področju logistike na nič in tako pomagati svetovni skupnosti, da doseže svoj cilj omejitve globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija, zato pa morajo že do leta 2025 ogljično učinkovitost izboljšali za polovico glede na raven iz leta 2007.

Slovenjegraška družba Kopa računalniški inženiring, ki je lani praznovala 40 let delovanja, je informacijske rešitve za podporo poslovanju, ki so jih Kopini strokovnjaki razvili sami, uvedla v približno 50 večjih proizvodnih podjetij v Sloveniji in regiji. O tem, kako podjetjem s svojimi proizvodnimi in poslovnimi informacijskimi rešitvami pomagajo dosegati še boljše rezultate pri poslovanju, smo se pogovarjali z Domnom Ocepkom, produktnim vodjem Kope.

Pisali smo tudi o Avstrijcih, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest. Max-Georg Stingl, direktor in lastnik družbe MBS List v Starem trgu pri Ložu napoveduje velike naložbe, tudi v proizvodnjo opažnih plošč za betoniranje.

Če se želite potegovati za lovoriko tovarna leta 2019, je za to še čas. Rok za prijavo je 30. april, prvi korak pa izpolnjen vprašalnik s štirimi sklopi vprašanj, ki ga najdete tukaj.

Kako se lotiti obnove fasadnih površin? (OGLAS)
13 ur
Ker se škodljivim vplivom atmosfere in okolice ne moremo izogniti, se prej ko slej začnejo pojavljati vidna znamenja poškodb in propadanja premaza
Na članek...

Na fasadah se zaradi škodljivih vplivov atmosfere in okolice prej ko slej začnejo pojavljati znamenja poškodb in propadanja premaza. Obnova je nujna, če želimo ustaviti propadanje premaza in pozneje tudi osnovnih gradnikov zgradbe. Premaz, ki ga za to uporabimo, mora biti cenovno dostopen, primeren za vse vrste starih ometov, toplotnoizolacijskih sistemov in barv, hkrati pa mora zagotavljati kakovostno in dolgotrajno zaščito fasadnih površin.

Zunanji vplivi skrajšujejo življenjsko dobo fasadnih površin

Premazi za fasadne površine imajo dvojno vlogo. Na eni strani morajo omogočati kakovostno funkcionalno zaščito, na drugi pa je izjemno pomemben njihov vpliv na videz objekta.

Fasadne površine so obdelane z različnimi zaščitno-dekorativnimi premazi. To so lahko mineralni zaključni ometi, disperzijski zaključni ometi ali pa tankoslojne fasadne barve. Poškodbe, ki se s časom začnejo pojavljati na vseh teh premazih (razpoke, luščenje, kredanje, bledenje...), so predvsem posledica škodljivih atmosferskih vplivov (UV-sevanje, vlaga, veter, neurja …) ter onesnaženosti zraka na urbanih in industrijskih območjih s trdnimi delci umazanije, ogljikovim dioksidom, žveplovim dioksidom in dušikovimi oksidi.

Poškodbe premaza lahko nastanejo tudi zaradi konstrukcijskih napak, nepravilne vgradnje premaza, izbora neprimernega premaza in zaradi svetlobno neobstojnih odtenkov. Na fasadi se zaradi vlage, slabo osončene površine in drugih dejavnikov lahko pojavijo tudi plesni in alge.

S pravočasno obnovo preprečimo nadaljnje propadanje

Ker se škodljivim vplivom atmosfere in okolice ne moremo izogniti, se prej ko slej začnejo pojavljati vidna znamenja poškodb in propadanja premaza. Obnova je neizogibna, saj zanemarjanje te težave na koncu pripelje do stopnjevanja propadanja, najprej samega premaza, pozneje pa tudi osnovnih gradnikov zgradbe.

Kako se lotiti obnove fasadnih površin?
Vrednost trga pametnih pisarn naj bi se podvojila v petih letih (PRO)
13 ur
Sočasno naj bi novi trg lastnikom podjetij prinašal večjo delovno učinkovitost, vlagateljem pa več kot desetodstotne letne donosnosti.
Na članek...

Leta 2017 je bil svetovni trg pametnih pisarn ocenjen na 32,62 milijarde dolarjev, do leta 2023 pa naj bi dosegel vrednost 61,4 milijarde dolarjev. Gre za napoved analitičnega podjetja Market Study Report, ki je v nedavni poglobljeni analizi globalnega trga pametnih pisarn predstavilo potencial novega tržnega segmenta, ki vključuje ocene dobičkonosnosti in predvidenih obsegov proizvodnje na ključnih regionalnih trgih do leta 2026.

Boj tehnoloških velikanov za nov segment trga

Poročilo ocenjuje, da naj bi naložbe v ta novi tržni segment v obdobju med letoma 2018 in 2023 prinašale več kot desetodstotne letne (CAGR) donosnosti. Za zdaj je na regionalni ravni Evropa še vedno največje območje nakupov novih tehnologij pametnih pisarn, a kmalu naj bi jo prehitela Kitajska, ki raste z najvišjo stopnjo letne rasti, višje od 23 odstotkov. Smart Office Market Report kot vodilne proizvajalce pametnih pisarn našteva podjetja: Koninklijke Philips NV, Honeywell International Inc., ABB doo, Schneider Electric SE, Siemens AG, Johnson Controls International PLC, Cisco Systems, Crestron Electronics Inc, Lutron Electronics Co Inc.

Centraliziran nadzor in učinkovito upravljanje virov

Pametna pisarna sicer pomeni integracijo več tehnologij, ki omogočajo centraliziran nadzor in učinkovito upravljanje tako kadrovskih kot energetskih virov. Tradicionalni pisarniški prostori imajo ročno upravljane sisteme za razsvetljavo, varnost in nadzor dostopa. S spreminjajočimi se delovnimi okolji je vse bolj potrebna tudi prilagodljiva pisarniška infrastruktura.

Pametni pisarniški sistemi tako uporabljajo senzorje, avtomatizirane in varčne sisteme in napredna komunikacijska omrežja, ki omogočajo centraliziran nadzor in brezžični prenos podatkov za spremljanje in analizo podatkov. Takšen sistem izboljšuje učinkovitost pisarn kot prostorov in omogoča višjo delovno učinkovitost zaposlenih. Avtomatizirani sistemi razsvetljave in napredni sistemi HVAC za uravnavanje prostorskih pogojev pomagajo podjetjem pri boljšem upravljanju energije.

Pametne tehnologije v pisarnah narekuje trend globalizacije poslovanja

Napredni komunikacijski sistemi v pametnih pisarnah omogočajo brezhibno komunikacijo s funkcijami video-avdio konference ne glede na geografsko oddaljenost sodelujočih. Nove poslovne priložnosti v državah v razvoju namreč spodbujajo izpopolnjevanje novih komunikacijskih infrastruktur, kar kaže tudi rast povpraševanja po tehnoloških možnostih pametnih pisarn.

Visoka stopnja zaupanja v pametne pisarne tako temelji na prepoznavanju koristi uporabe novih tehnologij za podjetja. Medtem ko vodstva podjetij vidijo predvsem možnost boljše operativne učinkovitosti, pa večina zaposlenih v novih tehnologijah pametnih pisarn vidi možnost lažjega izvajanja delovnih nalog.

Kako pametna pa lahko postane vaša pisarna še danes?

Telekom Slovenije ponuja koncept pametne pisarne znotraj platforme za pametno življenje NEO. Napredna orodja za učinkovito pisarno vam pomagajo pri doseganju odličnih poslovnih rezultatov z uporabo programskega paketa Office 365, s postavitvijo spletne strani na ključ, z registracijo spletne domene in s spletno blagajno.

Platforma NEO povečuje tudi varčnost pisarne z uporabo pametnih vtičnic in pametnih žarnic, ki vam omogočajo upravljanje kjerkoli in kadarkoli. Prav tako lahko z uporabo zunanjih in notranjih kamer ter različnih senzorjev poskrbite za varnost pisarniških prostorov.

Vrednost trga pametnih pisarn naj bi se podvojila v petih letih
Foto: g-stockstudio
Slovenija išče elektriko čedalje bolj proti vzhodu Evrope 14
13 ur
Ključen energetski izziv je pridobivanje energije iz nefosilnih virov in ob tem izboljšati življenjski standard, je povedal na konferenci Dnevi energetikov generalni direktor Gen energije Martin Novšak.
Na članek...

Proizvodnja električne energije je v Slovenji za od 15 do 17 odstotkov manjša od porabe, kar je veliko za urejeno državo, je začel Martin Novšak nastop na Dnevih energetikov in razložil: »Država mora biti povprečno brez uvoza. To seveda ne pomeni, da ni velikih nihanj med dnevi ali med meseci. Taka nihanja zahtevajo izmenjavo energije na širšem trgu.«

Tudi zaradi uvozne odvisnosti je v Sloveniji razmeroma veliko družb za trgovanje z elektriko, je mimogrede pojasnil Novšak.

Slovenija odvisna od uvoza zlasti v letih, ko je hidrologija slaba, ko poteka remont jedrske elektrarne ali, ko je močna gospodarska rast. Gospodinjstva pomenijo četrtino porabe električne energije, četrtino porabi javni sektor, polovico pa gospodarstvo.

Posebne razmere so bile januarja 2017, ko so bile nekaj tednov zelo nizke temperature in je bila zaradi toplotnih črpalk konica porabe v soboto ob petih popoldne. Toplotne črpalke so takrat uporabljale skoraj samo električno energijo in niso skoraj nič črpale iz okolice. Zato je takrat obratovala tudi Termoelektrarna Brestanica na olje in predvsem na plin.

Podobni primeri so bili tudi letos januarja, ko so delovale rezervne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Novšak: »Čeprav smo trgovsko prisotni v 22 državah, ob nekaterih urah ni bilo mogoče dobiti električne energije, zato so delovale vse zmogljivosti.«

Pri uvozu morajo električno energijo iskati čedalje bolj proti vzhodu: »Danes jo dobivamo tudi iz Ukrajine, ki sicer ni sinhronizirana z evropskim sistemom, vendar se nekatere ukrajinske elektrarne lahko povežejo z evropskim sistemom.« Električno energijo pridobivajo prek Ukrajine tudi iz Moldavije. Elektriko pa zagotavljajo tudi iz Bolgarije, Romunije in evropskega dela Turčije.

Ob nekaterih urah je treba uvoziti tudi okoli 50 odstotkov elektrike. Še huje je na Hrvaškem, kjer uvažajo povprečno okoli 40 odstotkov električne energije, ob nekaterih urah tudi 70 odstotkov.

»Razmere pri zagotavljanju električne energije so zahtevnejše, kot jih večina občuti,« ugotavlja generalni direktor Gen energije.

Z dodajanjem električne energije iz jedrske proizvodnje bi zmanjšali uvozno odvisnost, z večjim novim blokom pa bi nekaj časa lahko električno energijo izvažali. »Brez večjih enot pa bi bila Slovenija v prihodnje izpostavljena prevelikim tveganjem.«

V Evropi samo v nekaterih žepnih državah niso zagotovili proizvodnje električne energije. »Slovenija je dovolj velika, da si mora zagotoviti zanesljivo dobavo. Lahko jo zagotovi tudi z investiranjem v objekte sosednjih držav, vendar z dolgoročnimi pogodbami ali z verificiranimi državnimi pogodbami.« Takšno pogodbo imamo s Hrvaško.

Večji kot je delež jedrske energije v državi, nižje so cene električne energije in nižji je ogljični odtis pri proizvodnji elektrike, se je Novšak skliceval na podatke evropskih držav. Cena električne energije močno zraste, ko znižujemo izpuste ogljikovega dioksida, če pri tem ne upoštevamo jedrske energije, je še dodal.

Novšak je dodal tudi »statistično« lastnost jedrske energije: »Jedrska energija je domač vir, saj uvozimo samo od šest do sedem odstotkov stroškov električne energije. Zaradi tako majhnega deleža uvoznih stroškov so v vsaki državi vključili jedrsko energijo med domače vire.«

Jedrska energija pomeni tudi bistveno nižje transportne stroške: »Z enim letalom ali z dvema tovornjakoma pripeljemo gorivo za leto in pol.« To je zelo pomembno tudi v izrednih razmerah: »V času vojne za Slovenijo smo dobili gorivo z letalskih transportom brez težav.«

Uran je v svetu najbolj razširjen energent. V OECD ocenjujejo, da je znanih zalog za približno tisoč let, je zagotovil šef Gen energije.

Sodobne jedrske elektrarne so prožne in lahko hitro spreminjajo moč. Novšak je opisal dva primera. V nemških jedrskih elektrarnah prilagajajo proizvodnjo vetrni energiji. V Franciji pa od 58 jedrskih elektrarn spreminjajo moč v od 12 do 15 elektrarnah, nekatere pa za konec tedna ustavijo in jih vnovič zaženejo v ponedeljek. Nova generacija jedrskih elektrarn bo spreminjala moč še hitreje.

»Največja težava jedrske energije je, da je konkurenčna,« je zatrdil Novšak in pojasnil: »Jedrska energija deluje pol stoletja in je resna konkurenca fosilnim gorivom. Jedrske odpadke in iztrošeno gorivo poudarjajo kot problem, odkar je jedrska energija postala konkurenčna.«

Naložbe v jedrske elektrarne so visoke, a dolgoročno zagotavljajo nizko ceno električne energije, jedrske elektrarne pa v svetu intenzivno gradijo. Novšak je naštel vrsto primerov.

V teh dneh so začeli s testiranjem v prvi od dveh jedrskih enot v Belorusiji. Gradili so jo pet let. V Turčiji gradijo štiri enote, v Združenih arabskih emiratih zaganjajo štiri.

Na Kitajskem so lani zagnali šest enot, imajo jih že 36. Na Kitajskem imajo dve družbi, v vsaki je prek sto tisoč zaposlenih, ki intenzivno delajo na jedrskem programu. »To je njihova glavna usmeritev, čeprav slišimo, da je glavna usmeritev sončna energija. Ker pa pomeni jedrska energija samo štiri odstotke proizvodnje električne energije, večinoma uporabljajo premog.«

V Veliki Britaniji gradijo dve veliki jedrski elektrarni in pri tem sodelujejo tudi Kitajci z viri sredstev in z opremo. V Južni Koreji je v končni fazi izgradnje dvakrat po 1.400 megavatov. V ZDA gradijo dve enoti.

»Slovenija je v svetu priznana jedrska država. Drugi blok prinaša višji družbeni standard, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, znižuje izpuste ogljikovega dioksida, tudi v verigi dodane vrednosti v industriji, kar je pomembno za mednarodno konkurenčnost. Vse tehnologije zahtevajo zanesljivo oskrbo z električno energijo, v nekaterih slovenskih podjetjih pa imajo težave s frekvenco, predvsem pa z napetostjo,« je končal Martin Novšak svoj nastop na letošnji konferenci Dnevi energetikov.

Slovenija išče elektriko čedalje bolj proti vzhodu Evrope
Foto: Jernej Lasic
Republiški stanovanjski sklad ima denar in projekte, a mora zapreti fronto z gradbinci 24
16 ur
Ena redkih institucij v Sloveniji, katere poslovanja ne ovira pomanjkanje denarja, je Stanovanjski sklad Republike Slovenije; Razvojna banka Sveta Evrope mu je odobrila dodatnih 50 milijonov evrov posojila, vendar jih ne more črpati, ker še ni začel nobenega izmed štirih večjih projektov, za katera je posojilo namenjeno
Na članek...

Ta teden bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavil javni razpis za gradnjo skoraj 500 najemnih stanovanj v Ljubljani. Gre za že tretji razpis za ta projekt, vzporedno pa sklad pripravlja še en projekt v Ljubljani in dva v Mariboru.

Na prvem razpisu so za izkop gradbene jame izbrali gradbeno podjetje Rafael, ki je dela ustavilo, sklad pa je od pogodbe odstopil. Drugi razpis je bil namenjen nadaljnji gradnji, vendar ga je obravnavala revizijska komisija. Direktor sklada Črtomir Remec je sporočil, da so vse pritožbe na revizijski komisiji zavrnili.

Novi razpis bo integralen, saj bodo izbirali izvajalca za dokončanje gradbene jame in gradnje objektov. Vendar ni mogoče spregledati, da pri tej investiciji stanovanjski sklad in gradbena podjetja stojijo na povsem nasprotnih bregovih. Gradbeniki govorijo o zelo slabo pripravljenih razpisih, ki gradbena podjetja postavljajo v suženjski položaj. Druge izjave so bolj mile in poudarjajo, da je stanovanjski sklad zelo zahteven naročnik in da za pripravljen projekt ponuja prenizke cene.

Gradbinci naj ne špekulirajo

Pri tem sta pomembna vsaj dva dejavnika. Stanovanjski sklad se mora zavedati, da je slovensko gradbeništvo danes zelo vroče, gradbinci imajo precej več dela, kot so ga imeli, ko je sklad iskal izvajalca za dokončanje prvega dela soseske Brdo, zato so današnje cene višje od takratnih. Gradbincem ni treba več delati za vsakršno ceno.

Črtomir Remec je poudaril, da je sklad naredil analize cen gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del. Kot izhodišče so postavili cene iz časa, ko so gradili 102 najemni stanovanji, ki so ju končali predlanskim. Sklicevali so se na podatke Gospodarske zbornice Slovenije in izračunali, da so se cene od takrat zvišale za osem odstotkov. Pri projektih, kjer sklad kreditira občinske investicije, so se cene dvignile za deset odstotkov, kar je po Remčevih besedah sprejemljivo.

Drugi dejavnik so za institucionalni najem preveč bogato zasnovani projekti. Sem sodijo podzemne garaže in drugi elementi, ki dražijo gradnjo. Investitor bi moral slediti sprejemljivi mesečni najemnini, ki naj bi za kvadratni meter stanovanja na Brdu znašala okoli sedem evrov.

Remec je pojasnil, da so od projektantov zahtevali, naj za Brdo spremenijo projekt, s čimer so dosegli za nekaj manj kot 20 odstotkov nižje predvidene stroške gradnje. Šlo je za določene estetske fasadne elemente in poenostavitve. Zato od gradbenih podjetij, ki se bodo prijavila na njihov novi javni razpis, pričakujejo, da bodo svoje ponudbe prilagodila novim razpisnim pogojem in ne bodo le prekopirala ponudb, ki so bile prirejene prejšnjim pogojem.

»Upam, da v Sloveniji kakšno gradbeno podjetje resno razmišlja o gradnji in da vsi ne špekulirajo, kako bodo zavlekli začetek gradnje na čas, ko bo dela manj,« je gradbince izzval direktor republiškega stanovanjskega sklada.

Sklad od vlade zahteva zemljišča DUTB

Na koncu dodajmo še tretji dejavnik za gradnjo stanovanj s sprejemljivimi najemninami. Ta je pomemben za projekte, ki jih sklad še ni začel razvijati. Gre za zemljišča. Ta so na zanimivih lokacijah zelo draga, kar občutijo tudi razvijalci, ki bi gradili za trg, pa se ne odločajo za nakup, saj s prodajno ceno ne bi pokrili investicije ali pa je izračunana stopnja donosnosti prenizka, da bi pokrila vsa znana in skrita tveganja pri tovrstnih investicijah.

Stanovanjski skladi, ki zasledujejo sprejemljive najemnine oziroma njihove investicije v gradnjo najemnih stanovanj, so za ceno zemljišč še bolj občutljivi. Črtomir Remec je dejal, da so na vlado že poslali zahtevo, da jim DUTB odstopi zemljišča v večjih slovenskih mestih, ki so zanimiva za tovrstno gradnjo. Od DUTB zahtevajo brezplačna zemljišča, sklad pa to argumentira s tem, da je država z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu opredelila reševanje stanovanjske problematike prav prek najemnega fonda. »V resoluciji je to jasno zapisano, država pa naj se odloči, kako bo to reševala,« je dejal Remec.

Za nova stanovanja 50 milijonov evrov posojil

Prejšnji teden je sicer Stanovanjski sklad Republike Slovenije sporočil, da je od Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) pridobil za 50 milijonov evrov posojil, ki jih bo namenil za gradnjo 800 javnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru. Skupna vrednost vseh projektov je približno sto milijonov evrov. O tem, za katere projekte bodo porabili ta denar smo pisali v članku Poglejte, katere projekte bo republiški stanovanjski sklad izvajal z evropskim posojilom.

Republiški stanovanjski sklad ima denar in projekte, a mora zapreti fronto z gradbinci
(Nepremičnina tedna) Poslovni objekt v Radomljah (OGLAS)
16 ur

V Radomljah je naprodaj premišljeno projektiran objekt, zgrajen iz kakovostnih materialov in opremljen s kakovostno opremo.

Površina leta 2017 zgrajenega objekta je 882,77 kvadratnega metra. Uporablja se lahko kot večnamenski prostor – na primer za delavnico, skladišče, proizvodni prostor, pisarne … Obsega pritličje, kjer je višina stropa do šest metrov, in nadstropje.

Objekt je tehnično varovan s senzorji in kamerami, v njem je industrijska elektrika, uvrščen pa je v energijski razred D.

Cena: 1,25 milijona evrov

Prodaja: MKA nepremičnine

(Nepremičnina tedna) Poslovni objekt v Radomljah
Najbolj brani članki danes
17 ur
1. Se bo v torek bencin podražil še petič zapored?2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …3. Trženje in GDPR: če želite privolitev generacije Z, se zanjo bolj
Več ▼

1. Se bo v torek bencin podražil še petič zapored?

2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

3. Trženje in GDPR: če želite privolitev generacije Z, se zanjo bolj potrudite

4. Spletna dražba in raketna znanost

5. TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah

6. (Naj skladi 2019) Kam z denarjem? Izberite pravega konja!

7. (video) Andrej Vlahov bi z lesenimi supi opremil slovenska jezera

8. Kako dobro se živi v Kočevju?

9. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

10. Ob dnevu Zemlje: slovenski odpadki spet gorijo, interventni zakon pa ne deluje

Naslovne zgodbe Financ
18 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Petrol odprl sezono skupščin 1
18 ur
Skrajšan trgovalni teden na ljubljanski borzi se je končal z rahlim upadom indeksa SBI TOP, začele pa so se skupščine in s tem lov na višje dividende
Na članek...

Na domači borzi se je skrajšani trgovalni teden sklenil z znižanjem indeksa SBI TOP, saj je glede na teden prej upadel za 0,2 odstotka, na 879,35 točke. Prometa je bilo skupno za okoli štiri milijone evrov, polovico so ga posredniki sklenili z delnicami NLB, precej manj s Krko in Triglavom. A bolj kot promet vlagatelje zanimajo skupščine, sezono je odprl Petrol.

Delničarji so potrdili predlog uprave in nadzornikov, da se od 49,8 milijona evrov lanskega bilančnega dobička za dividende nameni 37,6 milijona evrov ali 18 evrov bruto na delnico, kar je dva evra več kot lani in največ doslej. Vrednost delnice na borzi je vseeno upadla za 0,6 odstotka. Tudi pri Krki se delničarjem nasmihajo višje dividende kot lani, v minulem tednu se je delnica pocenila za 0,7 odstotka, v Zavarovalnici Triglav pa naj bi bila izplačana dividenda enaka lanski.

Vrednost Triglava je v minulem tednu zrasla, in sicer za 0,3 odstotka, med blue chipi pa so največ v minulem tednu pridobile delnice Luke Koper. Njihova vrednost se je okrepila za 1,9 odstotka, delnice Cinkarne Celje so se povzpele za odstotek, delnice Telekoma Slovenije pa za 0,9 odstotka. V družbi se je zgodila zamenjava na vrhu, saj se je nadzorni svet seznanil z odločitvijo predsednika uprave Rudolfa Skobeta o predčasnem prenehanju mandata. Do imenovanja novega predsednika uprave bo družbo vodil podpredsednik uprave Tomaž Seljak. Za 0,8 odstotka se je podražila Intereuropa, za 0,3 odstotka NLB. Indeks so med drugim navzdol tiščale delnice Uniorja z 1,9-odstotnim upadom tečaja, pozavarovalnice Sava z 1,7-odstotnim znižanjem in KD Group z 0,6 odstotka nižjim tečajem.

Petrol odprl sezono skupščin
Foto: Jure Makovec
Obetavni gospodarski kazalniki opogumili vlagatelje 5
18 ur
Zaradi praznikov skrajšan trgovalni teden se je na svetovnih borzah končal z rastjo ključnih indeksov, spodbudili pa so jo predvsem najnovejši gospodarski kazalniki
Na članek...

Teden na svetovnih borzah se ni začel po željah tistih, ki si želijo rasti tečajev, zato pa je bil konec toliko boljši. Potek dogodkov so delno krojili poslovni rezultati, kljub rasti pa analitiki pogrešajo večjo aktivnost vlagateljev, med katerimi je v dneh objav poslovnih rezultatov podjetij zaznati nekaj negotovosti.

Predvsem ameriški indeksi so zaradi objav dobrega poslovanja nekaterih velikih pomembnejših podjetij trgovanje v začetku tedna sklenili malo pod rekordnimi vrednostmi, sredi tedna pa se je trgovalo negativno, saj so prevladali upadi delnic farmacevtskih in zdravstvenih podjetjih ter podjetja IBM. V četrtek, ko se je pred velikim petkom sklenil trgovalni teden, je na borzah spet prevladalo pozitivno razpoloženje. V ZDA so namreč objavili, da se je marca trgovina na drobno v letu in pol mesečno najbolj okrepila, pa tudi, da je bilo v zadnjem tednu vloženih najmanj zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost po septembru 1969. Industrijski indeks Dow Jones je v minulem tednu sicer pridobil 0,6 odstotka, indeks Nasdaq 0,2 odstotka, indeks S & P 500 pa je upadel za 0,1 odstotka.

Velika Britanija niza rekorde na trgu dela Na Otoku so februarja kljub negotovosti, ki spremlja brexit, zaznali najvišjo stopnjo aktivnega prebivalstva v zgodovini. Število zaposlenih v Veliki Britaniji se je v drugem mesecu tega leta povečalo za 179 tisoč, na 32,72 milijona, je sporočil britanski statistični urad. Poznavalci v prihodnjih mesecih sicer pričakujejo, da bo rast števila novih delovnih mest upadla, pritiski na zvišanje plač pa oslabeli. Na evropskih borzah je bilo v minulem tednu sicer živahno, nemški indeks DAX je zrasel za 1,8 odstotka, britanski FTSE pa za 0,3 odstotka.

Japonci v pričakovanju desetdnevnih praznikov Na glavnih azijskih borzah prazničnega predaha ni bilo. Tako smo bili v petek na Japonskem priča rasti tečajev, indeks Nikkei je v zadnjem tednu pridobil 1,5 odstotka, v ponedeljek pa rahlemu zdrsu. Na trgu so izstopale predvsem Nintendove delnice, saj je podjetje sporočilo, da bo njihova priljubljena igralna konzola switch kmalu dostopna tudi na Kitajskem, kar je vrednost delnice okrepilo za 15 odstotkov. Vlagatelji v Tokiu se sicer pripravljajo na desetdnevno zaprtje borze, ki bo posledica zaznamovanja zamenjave cesarjev na Japonskem. Borza bo zaprta od 27. aprila do 6. maja.

Obetavni gospodarski kazalniki opogumili vlagatelje
Foto: Shutterstock
Citigroup z nižjimi stroški do večjega dobička
18 ur
Ameriške banke z rastjo dobička presenečajo analitike, med njimi je tudi Citigroup, ki je v prvih treh mesecih leta zaslužila 4,2 milijarde evrov
Na članek...

Citigroup je v prvih treh mesecih leta poslovala odlično, saj je dobiček glede na lani povečala za dva odstotka. Banka je s tem presegla pričakovanja, rast pa je predvsem posledica dobrih rezultatov divizije za investicijsko bančništvo in nižjih stroškov poslovanja. Čisti dobiček ameriškega bančnega velikana je med januarjem in marcem dosegel 1,87 dolarja na delnico, potem ko je bil v prvih treh mesecih lani pri 1,68 dolarja na delnico.

Analitiki so medtem pričakovali, da bo znašal 1,8 dolarja na delnico. Prihodki tretje največje ameriške banke po premoženju so se v obravnavanem obdobju sicer skrčili za dva odstotka, na 18,58 milijarde dolarjev, vendar je bil zdrs pričakovan. Banka je v prvem trimesečju tudi dobro obvladovala stroške, saj so se ti iz poslovanja znižali za tri odstotke, na 9,4 milijarde dolarjev.

Prihodki iz investicijskega bančništva so v letni primerjavi poskočili za 20 odstotkov, na dobre 1,2 milijarde evrov, vrednost delnice pa se je v minulem tednu zvišala za 3,3 odstotka. Odlično je posloval tudi ameriški bančni velikan Bank of America, saj je v prvem četrtletju dosegel 6,1 milijarde evrov čistega dobička, kar je 5,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. Tudi tukaj je rast posledica nižjih stroškov poslovanja in večjega obsega posojil.

Citigroup z nižjimi stroški do večjega dobička