Manager
Francija lani z dveodstotno gospodarsko rastjo presegla pričakovanja
28.02.2018 12:14
Francosko gospodarstvo je lani zabeležilo dveodstotno gospodarsko rast, kar je nad pričakovanji tamkajšnje vlade in analitikov. Gospodarsko rast je spodbudila predvsem rast na področju investicij
Več ▼

Francosko gospodarstvo je lani zabeležilo dveodstotno gospodarsko rast, kar je nad pričakovanji tamkajšnje vlade in analitikov. Gospodarsko rast je spodbudila predvsem rast na področju investicij in proizvodnje v zadnjem četrtletju.

Lanska gospodarska rast je bila skoraj celo odstotno točko višja kot leta 2016, ko se je bruto domači proizvod okrepil za 1,1 odstotka. Kljub rasti sicer drugo največje gospodarstvo v območju z evrom ni doseglo 2,5-odstotne rasti enotnega valutnega trga. Nemčija je lani zabeležila 2,2-odstotno rast. (STA)

KVIZ: Preverite, kako uspešni bi bili na borzi (OGLAS)
4 ure

Ali imate talent za unovčevanje kratkoročnih priložnosti ali ste nagnjeni k premišljenemu načrtovanju in se strogo držite načrta, dokler se ne uresniči?

Fortrade Ltd je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

Pogodbe o razliki v ceni (CFD) predstavljajo proizvode, ki temeljijo na finančnem vzvodu in imajo visoko raven tveganja za Vaš kapital, ker lahko cene hitro postanejo neugdne za Vas. Svoja sredstva lahko izgubite, vendar ne več kot je bila višina vašega depozita. Ti proizvodi morda ne bodo primerni za vse stranke, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, poiščite pa tudi neodvisen nasvet. To gradivo ni ne ponudba, ne povpraševanje in ne transakcija glede kateregakoli finančnega instrumenta. Fortrade ne sprejme nobene odgovornosti za kakršnokoli uporabo teh komentarjev, pa tudi ne za posledice, ki lahko iz tega izvirajo. Ni nikakršnega zagotovila in ne garancije glede točnosti ali popolnosti teh podatkov. Posledično, vsaka oseba, ki ravna po njih, to dela popolnoma na lastno tveganje.

KVIZ: Preverite, kako uspešni bi bili na borzi
Analiza: Sloveniji bodo podnebne spremembe koristile. A le kratkoročno. 1
7 ur
Na portalu Nature so analizirali škodo zaradi podnebnih sprememb po državah. Slovenija bo med tistimi, ki se bodo opekle nekoliko manj od večine.
Na članek...

Kakšni so po državah družbeni stroški ogljikovih izpustov, so prikazali na portalu Nature. Izdelali so več različnih scenarijev, po vseh je Slovenija med državami, ki jih bodo spremembe podnebja udarile manj močno kot večino držav. Po nekaterih, zlasti kratkoročnih scenarijih pa bi lahko bile slovenske koristi celo nekoliko višje od škode, ki jo bomo utrpeli zaradi podnebnih sprememb.

Izsledke so predstavili z dinamičnim grafičnim prikazom.

Evropa jo bo odnesla bolje kot večina drugih delov sveta, ugotavljajo v Nature. V evropskem merilu pa bo Slovenija med bolj prizadetimi. Več škode od nas bodo utrpele sredozemske države in večina balkanskih držav, druge evropske države pa manj.

Analitiki, ki jih je vodila ekipa iz University of California San Diego, so za vsako državo izračunali družbene stroške ogljika in jih preračunali na tono izpustov ogljikovega dioksida. Izračun upošteva vso škodo, ki jih izpusti povzročijo gospodarstvu, opravili pa so ga s kombinacijo različnih študij in modelov. Globalni stroški znašajo okoli 417 dolarjev na tono ogljikovega dioksida, kar je veliko več, kot so mislili doslej.

Največ škode bo utrpela Indija, sledijo ji ZDA, Savdska Arabija, Kitajska, Združeni arabski emirati in Brazilija. Na drugi strani, torej med tistimi, kjer bo škoda najmanjša oziroma bodo kratkoročno koristi največje, vodi Rusija, za njo pa so se uvrstile Kanada, Nemčija, Združeno kraljestvo, skandinavske in tudi nekatere zahodnoevropske države.

Analiza: Sloveniji bodo podnebne spremembe koristile. A le kratkoročno.
Prihodnost je tukaj. Spoznajte najboljše prakse in novosti na področju elektronskega poslovanja! (OGLAS)
8 ur
Letošnja jubilejna 10. konferenca Mikrografije bo potekala pod sloganom »Prihodnost je tukaj!«
Na članek...

Na jubilejni konferenci podjetja Mikrografije boste lahko prisluhnili številnim strokovnjakom s področja brezpapirnega poslovanja ter spoznali najboljše domače in tuje prakse. Razkrili bodo novega aduta mSignum, ki omogoča sklepanje dogovorov v aplikacijah s tehnologijo blockchain za zagotavljanje verodostojnosti identitete, časovnega žiga in certificirane trajne hrambe dokumentov.

Kaj boste izvedeli?

Ne le naročniki, tudi ponudniki storitev za brezpapirno poslovanje se srečujejo s številnimi izzivi na področju obvladovanja podatkov, poslovne dokumentacije in digitalnih vsebin ter rešitev. Razvoj in oblikovanje rešitev, ki bi bile idealne za končne uporabnike, je treba zasnovati tako, da zadostijo trenutnim potrebam naročnika, pa tudi tistim, ki se bodo pojavile čez leto dni ali pozneje. Vsako podjetje ima svoj način dela, zato univerzalna rešitev ne obstaja.

Tega se zavedajo v podjetju Mikrografija, kjer izbrane rešitve vedno prilagodijo posameznemu poslovnemu okolju in specifičnim delovnim procesom. Sami iz prve roke lahko povedo, da sta edina stalnica pri njihovem delu stalen razvoj in novosti. Na 10. konferenci boste imeli priložnost prisluhniti nekaterim najboljšim praksam in novostim na področju elektronskega poslovanja. Izvedeli boste, kakšne so posledice uvedbe GDPR za ponudnike IT-poslovanja ter kakšne spremembe in prenove so uvedli v njihovem dokumentnem sistemu mDocs.

Ker bo dogodek postregel z dvema sekcijama, boste zase zlahka našli predavanje tisti, ki vas bolj zanimajo tematike e-poslovanja, kot tudi tisti, ki želite pobližje spoznati digitalizacijo v okoljih, kot so knjižnice, muzeji in arhivi.

Prihodnost je tukaj. Spoznajte najboljše prakse in novosti na področju elektronskega poslovanja!
Kaj poganja elektromobilnost, kje so luknje in kje priložnosti?
10 ur
Prvič v zgodovini se povezujeta klasična energetika in transport. Ne motor, baterija in polnjenje bosta glavna elementa avta prihodnosti.
Na članek...

Subvencije imamo, kupce tudi, avtov pa ni. Poleg tega so za službeno rabo preveč obdavčeni. Taka so sporočila gostov našega posveta Zelena mobilnost, ki smo ga 6. septembra organizirali pri Časniku Finance.

Poudarjamo štiri sogovornike, ki so lepo zaokrožili razvoj energetike, poslovnih modelov in z njimi novih priložnosti, infrastrukture polnjenja ter izzivov, ki na tem področju čakajo podjetja in fizične kupce.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za uvod v to temo je poskrbel Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v Petrolu. Spremembo nekdaj klasične naftne družbe Petrol je opisal skozi faze prehoda.

»Že pred 15 leti smo prešli iz naftne v energetsko družbo, torej smo kupcem poleg nafte in bencina ponudili nekatere druge energente. Danes med drugim proizvajamo električno energijo, imamo vetrna polja, hidroelektrarne, energetsko učinkovito kogeneracijo. Ukvarjamo se z modelom optimizacije vseh vrst energij, ki jih uporabljamo v objektih. Gre torej za preobrazbo ne le iz dobavitelja energenta, ampak v dobavitelja končne storitve,« pravi Valentinčič, ki nove priložnosti prehoda v brezogljično družbo vidi predvsem na področju transporta.

Polnilnice niso prazne, v letu dni podvojen odjem

Na Petrolovih polnilnicah (upravljajo jih 90) so avgusta našteli 1.200 polnitev, kar je 60 odstotkov več kot avgusta lani. V prejšnjem mesecu smo v električna vozila oddali 20 megavatnih ur električne energije, kar je celo sto odstotkov več kot avgusta 2017. »To je jasen dokaz, da se povečuje število električnih vozil na naših cestah, zdaj jih je že okoli tisoč, ter da so baterije vse bolj zmogljive.

Nov izziv, kako e-avte približati uporabnikom

Naslednja stopnja je približevanje električnih vozil uporabnikom, ki ga v Petrolu izvajajo različno. V okviru projekta Edison so desetim slovenskim občinam ponudili električni avto na uporabo za eno do štirih let po sistemu plačila na mesec. V Petrolu imajo tudi interni vozni park od šestih do osmih službenih električnih vozil različnih znamk, ki jih uporabljajo na krajših poteh. »Zaposleni lahko uporabimo klasične avtomobile le, če so vsi električni zasedeni. Tako tudi sami nabiramo znanje in izkušnje z njimi,« pravila pojasnjuje sogovornik.

Veliki premiki, nove možnosti

»S tem prehodom se dogajajo novi veliki premiki, ki odpirajo nove možnosti, predvsem pa zahtevajo drugačno razmišljanje,« verjame Valentinčič in poudarja, da se prvič v zgodovini povezujeta transport in klasična energetika. Povsem nove so kombinacije pretoka elektrike med avtomobilom in drugim avtomobilom, virom energije in avtom, shranjevalnikom energije. Te sisteme že preizkušajo pri svojih kupcih s sončno elektrarno, polnilnico in električnim avtom. Ponujajo jih tako podjetjem kot posameznikom.

Kako naprej?

»Leta 2020 bomo v Sloveniji zgradili še 25 hitrih polnilnic in štiri ultrahitre, širimo se na Hrvaško in v Italijo. Na objektih, kjer imamo sončne elektrarne, bomo te povezali s shranjevalniki energije,« sklene Valentinčič.

Rast prodaje se je skoraj ustavila

Hitremu razvoju poslovnih modelov, tudi infrastrukture, pa, kot kaže, ne sledi rast števila električnih avtov na naših cestah. »Na trgu je veliko pomanjkanje ponudbe električnih avtov, saj ta ne sledi povpraševanju.

Prodaja je sicer prva leta rasla 50- ali stoodstotno, letos pa se je ta rast skoraj ustavila, saj bo pomenila le za okoli 50 vozil več, skupaj 450,« pravi direktor Eko sklada Hinko Šolinc, ki pa opaža, da se je močno povečal uvoz rabljenih električnih avtomobilov francoskih znamk iz Francije, predvsem takšnih s starejšo generacijo baterije, manjšimi dosegi in tudi ugodnimi cenami okoli 12 tisoč evrov. Slovenski kupci zanje ne dobijo subvencije Eko sklada, le ugodnejše posojilo. Tudi zato sredstva, namenjena za subvencioniranje nakupa električnih avtomobilov, niti niso izčrpana.

Subvencije bodo še nekaj časa

Do kdaj pa bodo na voljo subvencije in kolikšne? Šolinc odgovarja, da bo subvencija 7.500 evrov na voljo še nekaj let, vse do obsega letne prodaje od dva do tri tisoč vozil. Omeni še strategijo ministrstva za infrastrukturo, ki predvideva precejšnje povečanje prodaje do deset tisoč električnih avtov in enako število priključnih hibridov. »Pri teh obsegih sredstva Eko sklada ne bodo več dopuščala današnjih spodbud. Strategija ministrstva zato predvideva tudi postopno zmanjševanje subvencije, danes pa še ni jasno, kdaj se bo to zgodilo.«

Kako v službene vozne parke?

»Eden od zaviralcev rasti prodaje električnih avtov v Sloveniji je tudi zakonodaja, podjetja je treba motivirati za nakup,« pravi Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo. Verjame, da je prava pot znižanje bonitete pri nakupu službenih električnih vozil. V akcijskem načrtu je predlog polovične bonitete, povzet po avstrijskem receptu, kjer se je zelo dobro obnesel. »V Avstriji je namreč delež elek­tričnih avtov v nekaj letih po uvedbi olajšav zrasel z 0,4 na dva odstotka.«

Zgled in ovire

Na besede Bojana Žlendra se je odzval predsednik uprave GEN-I Robert Golob (na posvet se je pripeljal s teslo modelom S) in še enkrat poudaril pomen zgleda, ki ga daje vodstvo podjetja zaposlenim. »Če šef ne vozi električnega avtomobila, ga tudi zaposleni ne bodo. Ko pa začne šef voziti električni avto, padejo vsi miti, ki krožijo o tej tehnologiji, saj vodstvo poskrbi tudi za polnilno infrastrukturo, ki je večji zalogaj kot nakup vozil. Ministri bi lahko dali takšen zgled tudi svojim podrejenim.

Če se to zgodi, edina ovira za nakup ostane boniteta, zato pozivam, da naredite korak naprej na tem področju. Pa ni treba, da jih odpravite, ampak da jih ob zamenjavi bencinskega ali dizelskega službenega avta za električni izenačite. Danes pa so zaradi višje cene zadnjih te višje. Res pa je, da električnih avtomobilov na trgu preprosto ni!« »Morda bi lahko uvedli pilotni projekt, znižane subvencije za prvih deset tisoč avtov?« je dodal Andrej Pečjak iz Metrona.

Kaj meni proizvajalec polnilnic

Še beseda iz razvojnega dela elektromobilnosti, ki jo je na posvetu prevzel direktor družbe Etrel Miha Levstek. »Ko se je trg začel prebujati, smo se preoblikovali v proizvajalca polnilnih postaj in nadzornih sistemov, obenem podjetjem tudi svetujemo. Večino izdelkov izvozimo v Evropo in Azijo. Zadnje leto se je prodaja električnih avtomobilov podvojila in dvomim, da bodo avtomobilski proizvajalci sposobni slediti povpraševanju,« začne Levstek in predvidi, da bo število polnilnic doseglo 1,5 na električni avto.

Množile se bodo zasebne polnilnice

»Danes sicer ni tako, saj imamo več javne infrastrukture kot zasebne. To se bo spremenilo v smeri rasti števila domačih polnilnic, bo pa veliko odvisno od tega, kakšno opremo bodo proizvajalci vgrajevali v vozila,« pravi Levstek in se obregne še ob hitre polnilnice, ki so zadnje čase zelo priljubljene. »Namenjene so le zmanjševanju strahu pred nakupom električnih avtov. Z večanjem energijske gostote baterije potreba po hitrem polnjenju upada, zato ocenjujem, da je dovolj, da pomenijo desetino polnilne infrastrukture.

Preostalih 90 odstotkov pa bo namenjeno počasnemu polnjenju, ki bo ugodno tudi za elektroenergetski sistem. To bo pomembno predvsem takrat, ko bo delež električnih vozil dosegel deset odstotkov voznega parka,« pravi Levstek.

Smer razvoja in nevarnost indukcije

V katero smer bo šel razvoj? Sogovornik pojasni, da predvsem v smer do uporabnika bolj prijaznih rešitev, standardizacije priključkov, glede načina polnjenja pa v smer indukcijskega polnjenja. Ena od velikih sprememb bo, da bo glavni del avta postala baterija in njeno polnjenje, pri klasični tehniki je glavni del avta motor. Problematično je področje induktivnega polnjenja, saj lahko povzroča veliko sevanje, česar industrija ta hip še skriva. Eden od glavnih dejavnikov pri tej tehniki bo prostor vgradnje baterije v vozilo, ki se bo polnilo prek indukcije.

Dinamično polnjenje

Klasične polnilnice pa se razvijajo v smeri rešitev, ki se dinamično prilagajajo trenutni porabi. Kar je pomembno zato, da ni potrebno povečevanje priključne moči. Pri nadzornih sistemih pa lahko na neki lokaciji v celoti upravljamo polnjenje več polnilnic hkrati. Kako je s cenami? Najcenejše so enostavne polnilnice, ki ponujajo zgolj polnjenje. Tiste z dinamičnim prilagajanjem porabi so seveda dražje. Na splošno pa se cene polnilnic znižujejo.

Kaj poganja elektromobilnost, kje so luknje in kje priložnosti?
Rabljen električen avto danes dobite že za deset tisočakov 1
10 ur
Od lahkega štirikolesnika twiziya, rabljenih francozov, prve generacije nissana leafa do ameriškega »fička« 500e, ki v Evropo in Slovenijo prihaja po drugačnih kanalih
Na članek...

Rastoča prodaja električnih avtomobilov je ustvarila tudi trg rabljenih vozil znotraj posameznega nacionalnega trga in tudi širše med državami EU. K nam rabljeni električni avti prihajajo iz Francije, Švice in Nemčije, Gregor Vidmar pa se je lotil celo uvoza električnih fiatov 500e iz ZDA.

Preverili smo trg električnih avtomobilov in ugotovili, da se je ta v zadnjih nekaj letih pošteno razvil. V prvih desetih mesecih letos je prodaja novih električnih avtomobilov v Evropi že dosegla sto tisoč vozil in tako presegla lansko celoletno, na letni ravni pa je rast 42-odstotna.

Že kar poštena ponudba rabljenih

S povečevanjem prodaje se počasi ustvarja trg rabljenih vozil, v primeru električnih so ta nekoliko starejših letnikov od 2010 do 2015 ali nekaj mlajša. Cene na evropskih trgih so različne, delno so pogojene z velikostjo trga, še bolj s subvencijo, ki jo posamezne države ponujajo kupcem. Doslej pri nas še ni zaznati večjega uvoza rabljenih električnih vozil, kar je gotovo povezano z visoko subvencijo EKO sklada v višini 7.500 evrov za nova vozila. Za rabljena ta pač ni na voljo.

Najcenejši je francoski dvojec

Vseeno je največji spletni oglasnik že kar bogat z oglasi rabljenih avtomobilov slovenskega in tudi tujega porekla. Najbolj varčni si rabljen električni avto z lastniško baterijo lahko kupijo že za deset tisoč evrov – gre za citroën c-zero ali peugeot ion, bratranca mitsubishija i-MIEVA. Za 14 tisočakov dobite nissana leafa prve generacije letnika 2012 in baterijo zmogljivosti 24 kilovatnih ur (nov danes stane 28 tisoč evrov). Za nekaj malega več pa že novega renaulta zoe z enako zmogljivo baterijo, a dodatnim stroškom najema baterije, ki v tem primeru ostane v lasti proizvajalca.

Še cenejši pa twizy, lahki štirikolesnik

Najcenejši štirikolesnik, sicer ne pravi avto, ampak lahko štirikolo, na trgu je Renaultov twizy. Pet let star stane 3.700, nov (z odbito subvencijo) le 600 evrov več. V obeh primerih morate za twizyja mesečno plačevati najmanj 50 evrov za najem baterije. Osnovna različica twizyja zmore največjo hitrost 50 kilometrov na uro, zmogljivejša pa 80 na uro. O malem štirikolesniku je treba vedeti še, da je dolg 2,34 metra, širok 1,24 metra in je nekakšna kombinacija med skuterjem in avtomobilom (uvršča se v kategorijo L7 kot štirikolo).

Ima le dva sedeža, ob tem je zadnji razmeroma utesnjen, prtljažnika skorajda ni (31 litrov v zadnjem delu in dva predala ob volanu, najuporabnejši prostor je zadnji sedež), nad doplačljivimi stranskimi vrati (dodatek 590 evrov smo prišteli nakupni ceni) pa ni stekel, torej je twizy neuporaben v deževnih in vsaj manj uporaben v hladnih dneh. Omejitev pomeni tudi realni doseg 70 kilometrov med polnjenji.

Ameriški fiat, kitajski dostavnik

Na trgu so se pojavile tudi nekatere neevropske znamke. Kopica kitajskih nizkocenovnih avtomobilov oziroma lahkih štirikoles, fiat 500e ameriške oziroma mehiške proizvodnje in tudi kitajski dostavnik maxus EV80, ki je ta hip najzmogljivejši avto te vrste na trgu.

Slovenec je poskrbel za evropsko homologacijo fiata 500e

Zanimiva je zgodba Gregorja Vidmarja, direktorja družbe Radial. Sicer navdušenega voznika porscheja in tudi člana slovenskega Porsche kluba, ki se je zadnja leta posvetil električnim avtomobilom. »Za hčerko sem iskal primeren avto, ker imamo doma dva klasična, sem si rekel, pa naj bo novi električni! Našel pa sem ga na poti v ZDA – to je bil rabljen fiat 500e.

Nekaj sem jih uvozil, se mesece ukvarjal z evropsko homologacijo, danes imamo doma tri avtomobile, prodal pa sem jih že šest,« razlaga Vidmar, ki je za ameriški 500e (izdelan je v Mehiki, v Evropi pa pred tem sploh ni bil homologiran) skoraj spustil dušo – osem mesecev urejanja papirjev in 15 tisoč kilometrov ga je stal. Fiat je električni 500e razvil zaradi pogoja vstopa nove znamke na ameriški trg, tam ga prodaja že od leta 2013.

Tri leta stari stanejo od 15 tisočakov

Vidmar na slovenski trg iz Kalifornije uvaža rabljene, tri leta stare fiate 500e s 15 do 30 tisoč prevoženimi kilometri. Opremil jih je tudi z adapterji, ki omogočajo polnjenje na evropskih polnilnicah in vtičnicah, zanje ponuja leto dni garancije, servis, na dolgi rok pa se bo lotil tudi popravila baterij. Mali 500e je zasnovan na klasičnem fiatu 500, ima videz in dodatke športnega abartha. Njegovo bistvo pa sta električni motor s 111 konjskimi močmi in baterija zmogljivosti 24 kilovatnih ur, ki omogoča do 160 kilometrov dosega med polnjenji.

Zakaj ne uvaža novih? Predrag je, stane 35 tisoč dolarjev, torej bi v Evropi stal 35 tisoč evrov. Poleg tega so novi«fički« razprodani, zato Vidmarju ne ostane drugega, kot da jih lovi na trgu rabljenih vozil. »So pa zelo lepo ohranjeni, v večno sončni Kaliforniji niso videli snega in soli na cesti,« doda Vidmar.

Kaj pa baterija pri rabljenih avtih, je sploh še uporabna?

Strah pred hitrim padcem kapacitete. Torej, da nov električen avto še naredi 150 kilometrov s polno baterijo, po treh, štirih ali več leth, pa le še denimo sto kilometrih, je kot kaže odveč, poroča Nissanova raziskava. »Danes, po osmih letih in 300 tisoč prodanih vozilih z veseljem ugotavljamo, da tudi baterije v prvih leafih še vedno ponujajo med 85 in 90 odstotkov prvotne zmogljivosti. Ta strah pa je vplival tudi na večji upad vrednosti rabljenih leafov, a brez potrebe.

Vse večje povpraševanje po električnih avtomobilih je v zadnjih nekaj letih popravilo tudi njihove vrednosti, kar se kaže tudi na statistikah,« nam je pojasnil Francesco Giacalone, evropski direktor marketinga električnih vozil pri Nissanu.

Kako deluje vzporedni trg?

Marko Femc, direktor družbe Plan-net solar, pa se je lotil vzporednega uvoza novih električnih avtomobilov v obdobju, ko so nekateri slovenski uradni distributerji na tem področju še spali oziroma so se raje ukvarjali s ključnim poslom – bencinskimi in dizelskimi avtomobili. »Letos smo strankam prodali 29 nissanov leafov nove generacije.

Vsa vozila so iz skupinskega nakupa novembra lani, pripeljani iz Avstrije. Novih dobav trenutno ni, za nove kvote pa se dogovarjamo s slovenskim distributerjem Renault Nissan Slovenija,« pravi Femc, ki je na slovenski trg pripeljal tudi eksota – kitajski električni dostavnik maxus EV80 proizvajalca SAIC, s katerim je podpisal ekskluzivno pogodbo za slovenski trg.

Kitajski dostavnik s 56 kwh baterijo

EV80 je prvi električni avto tega proizvajalca, ki bo na voljo na evropskem trgu, pozneje sledijo še drugi. Zanimiv je zato, ker ponuja 10,2 kubičnega metra tovornega prostora, dolžino 5,7 metra, nosilnost 950 kilogramov in zmogljivo baterijo za 56 kilovatnih ur, ki mu omogoča doseg okoli 200 kilometrov med polnjenji. Polnjenje traja od dveh (hitra polnilnica) do sedem ur (DC-polnjenje).

Prek domače vtičnice pa polnjenje velike baterije traja kar 25 ur. Cena maxusa EV80 po odbiti subvenciji (ker gre za dostavnik, je ta le 4.500 evrov) in DMV je okoli 44 tisoč evrov. »To sicer ni malo, a takšnega avtomobila na trgu ni,« poudarja Femc.

Priljubljeni leaf še s tretjim trgovcem

S podobno dejavnostjo se ukvarja tudi Društvo za e-mobilnost Slovenija (DEMS), a pri njih naročeni leaf ima nekaj višjo ceno, za ta denar pa ponujajo več vsebine. Denimo brezplačno prenosno polnilno postajo v vrednosti 396 evrov in izobraževanje v sodelovanju z Metronom in Avantcarom, ki zajema načine polnjenja električnih vozil, predstavitev daljinskega nadzora električnega vozila, nasvete in trike pri uporabi električnega vozila in funkcijo V2H v praksi oziroma kako električno vozilo postane prenosni hranilnik električne energije.

Rabljen električen avto danes dobite že za deset tisočakov
(Cene nepremičnin po svetu) Švicarji uspeli ustaviti napihovanje balona, v Hongkongu pa so jim vsi tovrstni poskusi spodleteli
11 ur
Cene stanovanjskih nepremičnin v Hongkongu že več let strmo rastejo, v Evropi so trgi, razen nekaj izjem, precej stabilni, v ZDA pa analitike begajo podatki o gradbenih dovoljenjih ter začetih in končanih stanovanjskih gradnjah
Na članek...

Na nepremičninskem portalu Global Property Guide so objavili podatke o gibanju cen nepremičnin po svetu v drugem letošnjem četrtletju. Objavljamo jih v spodnji tabeli.

Začnimo na dnu. Na predzadnjem mestu je ukrajinska prestolnica, kjer so cene v letu dni upadle za skoraj osem odstotkov in tako še vedno čutijo posledice velikega zapleta z Rusijo. Za njo se je čisto na dno uvrstil z naftnimi dolarji poln Katar. Analitiki niso imeli težkega dela, ko so ugotavljali, kaj je bil vzrok za skoraj 17-odstotni realni letni upad cen tamkajšnjih stanovanjskih nepremičnin. Gospodarstvo se je namreč precej skrčilo zaradi blokade, ki so jo uvedle druge zalivske države.

Precej podobno se dogaja v Dubaju, kjer so se cene v letu dni spustile za 7,6 odstotka. Da je položaj zelo resen, pokaže lanski podatek, da so se cene znižale za 2,5 odstotka. Četrtletni upad je v Dubaju znašal 1,3 odstotka.

Zelo zanimivo je dogajanje v Egiptu. Medtem ko so bile v drugem četrtletju cene realno za 4,5 odstotka višje kot v istem obdobju 2017, so v primerjavi s prejšnjim četrtletjem upadle skoraj za desetino. Nominalno lahko v tem letu pričakujemo zaradi inflacije velike rasti cen, vprašanje pa je, kako se bo to pokazalo v realnih vrednostih. Oblasti poskušajo okrepiti povpraševanje, zato so odpravili prepoved lastništva nepremičnin za tuje državljane. Prav tako so na njihovi strani napovedi o 5,2-odstotni gospodarski rasti, ki je največja v zadnjih desetih letih.

Hongkong viša davke na prazna stanovanja

Nesporni zmagovalec drugega letošnjega četrtletja je Hongkong. Čeprav so že leta 2016 vsem kupcem, ki so si že lastili nepremičnino, zvišali takse ob nepremičninskih transakcijah, spomladi 2017 pa še omejili financiranje nakupa nepremičnin, se cene nezadržno višajo. V letu dni so realno zrasle za dobrih 13 odstotkov, čeprav so se že v drugem lanskem trimesečju podražile skoraj za petino. V prvi polovici leta je število transakcij zraslo za 5,6 odstotka, njihova vrednost pa za dobrih osem odstotkov. Analitiki ne govorijo o paniki pred morebitnimi posledicami teh vrtoglavih zvišanj. Vendar pa so julija letos zaradi tega uvedli več ukrepov za zajezitev rasti, med katerimi je dodatna obdavčitev praznih stanovanj.

Kitajski trg se na drugi strani precej ohlaja, saj je država sprejela omejitve, ki vplivajo na razvijalce nepremičninskih projektov, predvsem pa na špekulativne kupce. V Šanghaju so se tako nepremičnine na letni ravni pocenile za 3,5 odstotka, kar je povsem drugače kot lani, ko so cene zrasle za skoraj sedem odstotkov. Še vedno pa je trg zelo šibek na Tajvanu in v Južni Koreji.

Švicarji ne dovolijo napihovanja balona

Presenetljivo je, da so cene v Švici po 15-letni rasti v drugem četrtletju na letni ravni upadle za 3,5 odstotka. Presenetljivo le na prvi pogled. Švicarski trg nepremičnin se je začel nevarno pregrevati, zato je to rast ohladila država oziroma njihova centralna banka, ki je omejila financiranje nepremičnin. V tej državi stanovanjska posojila pomenijo 90 odstotkov vseh posojil prebivalstva.

Povsem druga zgodba je v Turčiji, kjer so cene na letni ravni realno upadle za 4,2 odstotka, kar je presenetljivo malo. Večje upade lahko pričakujemo do konca leta. Od začetka aprila do konca junija so se cene spustile za slaba dva odstotka, vse bolj pa bodo vidne posledice nespametne politike turškega predsednika Erdogana in zapletov, v katere se je spustil tako z Evropsko unijo, še bolj pa z Združenimi državami Amerike. Junijska inflacija v Turčiji je dosegla dobrih 15 odstotkov, kar je največ od leta 2004, njihova nacionalna valuta lira pa je na rekordno nizkih ravneh.

Irci spet hitro plezajo

Na Irskem so se stanovanjske nepremičnine v letu dni podražile za 11 odstotkov. Na tem delu britanskega otočja so strme rasti in upadi v zadnjih 20 letih stalnica, zato o stabilnosti nikakor ne moremo govoriti. Sedanjo rast poganja šibka ponudba, ki niti približno ne more slediti izjemno velikemu povpraševanju. To je povsem logično, saj je lanska gospodarska rast dosegla skoraj osem odstotkov, letos naj bi bila po napovedih evropske komisije 5,6-odstotna.

Čeprav je na Nizozemskem število nepremičninskih transakcij v prvih sedmih mesecih tega leta upadlo za sedem odstotkov, so cene v prvem trimesečju na letni ravni zrasle za 7,2 odstotka, kar je za slabo odstotno točko več, kot je znašala lanska rast. Zmanjšanje prometa ni presenetljivo, saj je lani dobesedno eksplodiral. V prvem trimesečju 2017 je namreč promet na letni ravni zrasel kar za 13 odstotkov. Analitiki vsaj do konca leta ne pričakujejo večjih pretresov. Gospodarska rast je stabilna, za letos napovedujejo 3,2-odstotno rast, za prihodnje leto pa bo za 0,3 odstotne točke nižja.

V ZDA več vprašanj kot logičnih odgovorov

Medtem ko trg raste v Mehiki in upada v Braziliji, pa je precej nejasnosti v gospodarsko najmočnejši državi na svetu. Številke so na ameriškem trgu precej čudne in presenečajo začudene analitike, bankirje in nepremičninske družbe – od razvijalcev nepremičninskih projektov do nepremičninskih agencij. Cene so na letni ravni zrasle za 3,7 odstotka, v zadnjih treh mesecih pa so skoraj obstale, saj so zaznali le 0,7-odstotno rast. Bolj kot gibanje cen je nenavadno razmerje med povpraševanjem in gradbenimi aktivnostmi. Julija letos se je tako prodaja novih samostojnih hiš v primerjavi z julijem lani povečala za skoraj 13 odstotkov. Preseneča, da je na drugi strani prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin v istem obdobju upadla za odstotek in pol. Enako presenetljivo so podatki o gradbenih dovoljenjih in začetih gradnjah. V letu dni se je število izdanih gradbenih dovoljenj povečalo za nekaj več kot štiri odstotke, na drugi strani pa se je število začetih gradenj zmanjšalo skoraj za odstotek in pol. Za 0,8 odstotka je bilo julija tudi manj dokončanih stanovanjskih novogradenj.

(Cene nepremičnin po svetu) Švicarji uspeli ustaviti napihovanje balona, v Hongkongu pa so jim vsi tovrstni poskusi spodleteli
Naslovne zgodbe Financ
11 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Najbolj brani članki danes
12 ur
1. Razkrivamo, kako se kupci na dražbah tepejo za stanovanja v Ljubljani2. Prva Šarčeva prava preizkušnja3. NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 20134. Kadrovski pretresi v
Več ▼

1. Razkrivamo, kako se kupci na dražbah tepejo za stanovanja v Ljubljani

2. Prva Šarčeva prava preizkušnja

3. NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 2013

4. Kadrovski pretresi v Hitu: Mlakarja razrešili zaradi 'hujših kršitev'

5. Sodnik suspendiran, odvetnik obsojen, odvetniki tudi v osebnih stečajih. In kaj potem koga kaj briga?

6. Pod vročo pločevino ponuja presenetljivo veliko novega

7. So električni avti tudi v Sloveniji razprodani? Analizirali smo trg

8. Zakaj vnovična prodaja Elana nikakor ne pomeni katastrofe na Gorenjskem, prej nasprotno

9. Pirnar z vhodno steno theatrica napoveduje prelom s pettisočletno zgodovino klasičnih vhodnih vrat

10. Stanovanja v Ljubljani: število poslov dol, cene tik pod vrhom iz leta 2008

Na dražbo gre grški »biser« padlega pidovskega barona Darka Zupanca
12 ur
Počitniška hiša v turističnem naselju Kontokali na grškem otoku Krf bo 25. oktobra na dražbi naprodaj za dobrih 200 tisočakov.
Na članek...

Stečajni upravitelj Gregor Bele bo 25. oktobra na prvi javni dražbi poskušal prodati počitniško vrstno hišo na grškem otoku Krf. Gre za nepremičnino, ki se prodaja v osebnem stečaju Darka Zupanca, nekdanjega prvega moža poslovnega imperija PSZ, ki ga je v osebni stečaj pahnil dolg do DUTB. Vrstna hiša je velika 68 kvadratnih metrov, pripada pa ji še 120 kvadratnih metrov zunanjega zemljišča. Stoji na robu počitniškega kompleksa, ki je sestavljen iz devetih vrstnih hiš.

Dve nadstropji, terasi, skupni bazen, bližina plaže …

Počitniška hiša je grajena v dveh nadstropjih – v pritličju so dve spalnici in kopalnica, v nadstropju pa kuhinja in dnevna soba. Obe nadstropji imata svojo zunanjo teraso s pogledom proti vrtu in skupnemu bazenu (sedem krat 17 kvadratnih metrov), do katerega vas loči le nekaj korakov. Lastniki vseh hišic imajo pravico tudi do uporabe zunanje jedilnice z žarom.

Hiša je na vzhodnem delu otoka Krf, znotraj turističnega območja Kontokali, le 600 metrov od središča mesta Krf, sto metrov od peščene plaže in štiri kilometre od letališča. V bližini hišice so še ena največjih grških marin, restavracije, bari, avtobusna postaja in bolnišnica.

Pozor, kupnina ni edini strošek

Izklicna cena na prvi dražbi je določena pri dobrih 200 tisočakih, kar je enako ocenjeni tržni vrednosti, ki jo je ocenil sodni cenilec. Razpis dražbe z vsemi podrobnostmi najdete na tej povezavi. A pozor: kupec bo moral poleg kupnine plačati tudi vse stroške, tako lastne kot upraviteljeve, ki bi potencialno lahko nastali zaradi vpisa lastninske pravice novega kupca v zemljiško knjigo v Grčiji, denimo stroške prevodov listin, potne stroške, morebiten prevod prodajne pogodbe, notarske stroške, davke, povezane s prodajo, sodne ali upravne takse v Grčiji.

»Natančne ocene stroškov nimam, a menim, da prav visoki ne bodo. Težava je v tem, da sklep o izročitvi, ki ga bo pri nas izdalo sodišče, ne bo imel v Grčiji nobene teže. Zato bo treba pogodbo skleniti tudi pri grškem notarju, ki bo poskrbel tudi za vpis novega lastnika v zemljiško knjigo. Pri nas je takšen strošek skupaj s takso za vpis v zemljiško knjigo okoli 300 evrov. Menim, da bi bilo v Grčiji mogoče to urediti s pooblastilom, torej da ne bi bilo treba osebno hoditi tja. V tem primeru ocenjujem, da stroški ne bi smeli preseči 500 evrov,« pojasnjuje Bele.

Z osebnimi poroštvi do 3,6 milijona evrov dolga

Darko Zupanc je v osebnem stečaju končal konec minulega leta. Predlog je vložila največja upnica Zupanca, slaba banka, ki ima v osebnem stečaju priznanih za 1,1 milijona evrov pogojnih terjatev. Te izhajajo iz poroštev, ki jih je Zupanc dal za podjetja iz skupine PSZ.

Družba PSZ je nastala iz nekdanjih pidov Trdnjava in Trdnjava Ena. Družbe iz skupine PSZ so večinoma končale v stečaju. V stečaju krovne družbe PSZ je bilo upnikom priznanih za 150 milijonov evrov terjatev, od česar jih je 115 milijonov evrov pogojnih, ker gre za poroštva.

V osebnem stečaju je na predlog DUTB končal tudi Zupanc. Upniki so v njegovem osebnem stečaju prijavili za 5,3 milijona evrov terjatev, pri čemur gre pri skoraj vseh za poroštva. Stečajni upravitelj Bele je upnikom sicer priznal za 3,6 milijona evrov terjatev.

Na dražbo gre grški »biser« padlega pidovskega barona Darka Zupanca
Tiran Mark Zuckerberg
12 ur

Facebook je pred več kot 14 leti ustanovil nadobudni ambiciozni študent ameriške univerze Harvard v Bostonu Mark Zuckerberg. Prostočasni projekt je v teh letih zrasel v eno največjih korporacij, katere tržna kapitalizacija danes znaša skoraj pol bilijona dolarjev.

Če izpustimo zaplet z brati Winklevoss, od katerih naj bi Zuckerberg ukradel idejo o Facebooku, gre za veliko zgodbo o uspehu.

Še več, Zuckerberg kljub svojemu milijardnemu premoženju nosi monotono sivo majico, pred leti se je v prometne kolone Silicijeve doline podajal z ameriško netipičnim golfom, po smrti pa bo večino lastnine zapustil v dobrodelne namene. Pravljična zgodba ali zgolj predstava milijarderja, ki kot drugi veljaki išče pot k očiščenju vesti?

"Facebook ti pomaga ohranjati stike in deliti podatke z ljudmi iz tvojega življenja," se glasi nekakšno poslanstvo družbenega omrežja, ki nas venomer pričaka ob vstopu v virtualno življenje. Facebook je verjetno res povezal svet, po drugi strani pa danes vse bolj razdvaja.

Na negativne vplive pretirane uporabe družbenih omrežij opozarjajo že dlje časa. V nobeni stvari ni dobro pretiravati. Obžalovanje nad tem, kar je Facebook postal, je izrazil tudi Sean Parker, eden njegovih ustanoviteljev in njegov prvi predsednik. Kot pravi, je Facebook izkoristil ranljivost v človeški psihologiji. "Moramo vam dati odmerek dopamina vsakič, ko nekdo komentira ali všečka vašo fotografijo," je dejal za ameriški portal Axios. To je tudi sila, ki vleče ljudi, da ustvarijo vse več brezplačne vsebine, ki je nato lahko monetizirana.

Še dlje je šel s svojimi izjavami Chamath Palihapitiya, eden prvih članov Facebookove ekipe, ki je dejal, da sam ne uporablja družbenih omrežij, ker ne želi biti programiran, uporabo "sranja" pa je prepovedal tudi svojim otrokom.

Letos je Facebook zapustil soustanovitelj Whatsappa Jan Koum. Facebook je za Whatsapp plačal visokih 18 milijard dolarjev, razmerje med Zuckerbergom in Koumom je bilo glede na njune izjave precej prijateljsko. Romanco tehnoloških veljakov so načela nesoglasja glede zasebnosti podatkov uporabnikov. Koum je celo javno podprl gibanje #deleteFacebook (izbriši Facebook).

Z največjim gnevom svetovne javnosti ter tudi političnih in pravosodnih organov se je velikan družbenih omrežij soočil pri aferi Cambridge Analytica. Ta naj bi na podlagi pridobljenih podatkov psihološko profilirala uporabnike in to uporabila za ciljno politično oglaševanje, ki je domnevno pomagalo Donaldu Trumpu k zmagi na ameriških predsedniških volitvah.

Takrat je Zuckerberg, ki ga je prineslo vse do evropskega parlamenta, priznal, da Facebook ni naredil dovolj za zaščito podatkov uporabnikov. Aktivnost uporabnikov se je sicer kljub aferi še okrepila.

Razplet afere je pomenil predvsem večjo cenzuro na družbenih omrežjih, kar po mojem mnenju ni pravi odgovor na problematiko lažnih novic. To bi morala biti še večja svoboda govora.

Da Facebook ne dela dobro, očitno menita tudi Kevin Systrom in Mike Krieger, ki kot torta na češnji sage odhodov Facebook zapuščata te dni. Ustanovitelja Instagrama, ki ga je Facebook prevzel za milijardo dolarjev, naj bi imela po poročanju Bloomberga naraščajoča nesoglasja s Zuckerbergom.

Mladenič s Harvarda postaja vse bolj osamljen. Prišel je od junaka do vse bolj obremenjenega voditelja tehnološke megakorporacije. Odhodi najbližjih partnerjev v podjetju pa bi lahko vzbujali skrb, saj se kljub velikim pretresom in očitkih o nepravilnostih ni veliko spremenilo.

A Zuckerberga očitno to ne moti. Zanimivo bo spremljati, kako bo nadaljeval vodenje imperija, ki ga je ustvaril na podlagi naših misli. Ta v resnici namesto nas čedalje pogosteje odgovarja na vprašanje, o čem razmišljamo tako, da nam narekuje, kaj prebrati, deliti in kaj kupiti.

Tiran Mark Zuckerberg
"Opraviti moramo domačo nalogo, potem bomo lahko s svojimi idejami soustvarjali EU." 2
13 ur
Glas gospodarstva mora biti močnejši, Slovenija pa mora biti proaktivna igralka na globalni sceni, je bilo osrednje sporočilo tokratnega AmCham Poslovnega zajtrka.
Na članek...

"Vse preveč se ukvarjamo sami s seboj in za svoje težave krivimo druge," je na dogodku opozoril Matej Avbelj. "Nimamo pravih političnih strank, kaj šele močnih političnih vezi v Evropi," je opozoril in dodal, da to slabi tudi mednarodni gospodarski položaj države. "Opraviti moramo domačo nalogo, potem bomo lahko s svojimi idejami soustvarjali EU," je poudaril Avbelj. Kot enega glavnih globalnih izzivov sam vidi zaton ustavne demokracije, počasno umikanje mednarodnega liberalnega reda in multilateralizma, ob tem pa vzpon starih in novih avtoritarnih režimov, ki izkoriščajo negotovost ljudi v novem globalnem kontekstu, ki ga ustvarjajo posledice globalizacije, ekonomskih kriz in digitalne revolucije.

"Slovenija ne sme biti država ene tematike. Biti mora inovativna, pogumna in proaktivna. Zelena ekonomija, trajnostni razvoj, to so priložnosti za Slovenijo, ki naj bo drzna," je ob tem poudaril nekdanji veleposlanik v ZDA, Božo Cerar.

Kolektor skrbijo trgovinske vojne, ampak ostajajo pragmatični

Član uprave Kolektor Group Valter Leban je poudaril, da bo trgovinska vojna med EU in ZDA vplivala na njihovo skupino, ki je dobavitelj v avtomobilski industriji: "Ameriški predsednik Donald Trump je odločen zaščititi ameriško avtomobilsko industrijo, mi pa smo neposredno v dobavni verigi. To nas bo prizadelo, vprašanje je, kako močno in kdaj." "Še vedno ne vemo tudi, kaj se bo zgodilo med ZDA in Mehiko, veliko je nestabilnosti," je še povedal Leban in dodal, da bi nov trgovinski dogovor zagotovo pomagal pri reševanju tovrstnih izzivov. Pri svojem poslovanju ostajajo pragmatični. V svoji niši so vodilni, širijo pa se tudi na v nove niše.

Transatlantski odnosi so dobri, Evropska unija in ZDA pa so kljub nekaj drugačnim pogledom naravne zaveznice

Susan Danger, generalna direktorica AmCham EU, ki jo je POLITICO leta 2016 uvrstil tudi med 20 najvplivnejših žensk v Bruslju, je povedala, da je potrebno poudarjati, da so transatlantski odnosi izjemno pomembni in najbolj obsežni odnosi, saj ustvarjajo kar 25 milijonov služb na obeh straneh Atlantika. "Gospodarski odnosi so še vedno zelo dobri, to moramo poudarjati. Odnosi niso slabi, so pa turbulentni časi," je povedala Dangerjeva. Zagotovila je, da so ZDA "povsem predane" odnosom z EU, vendar pa mora tudi EU počistiti pri sebi, da bo privlačna partnerica.

Cerar je izpostavil še, da smo soočeni s ključnim prehodom iz unipolarnega sveta, ki je nastal po koncu hladne vojne, do večpolnega sveta. "ZDA so se v svetovni areni pridružile države, kot so Kitajska, Rusija in Indija. Vprašanje je, kakšna bo ta tranzicija, bodo države našle način sobivanja in sodelovanja pri glavnih težavah - od klimatskih sprememb do trajnostnega razvoja do kriznih vojnih žarišč in naprej, ali pa bo med njimi prišlo do neke vrste spopada," je opozoril.

Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in zaposlujejo
13 ur
Še pred desetletjem so Kočevci zase rekli, da živijo v črni luknji, kjer ni napredka, danes pa so na vrhu razcveta. Preverili smo, kako jim je uspelo.
Na članek...

Kjer je volja, je pot. Po tem receptu so se poskušali Kočevci vrsto let izvleči iz črne luknje, v katero jih je potisnil gospodarski zlom kmalu po osamosvojitvi Slovenije (takrat so lesna in kovinarska podjetja drugo za drugim zapirala vrata), a preobrata v Kočevju zlepa ni bilo. »Ker se je ves čas ponavljalo, da so našli pot, takoj zatem pa nanjo nasuli četo dvomov, in to zaradi črnoglede miselnosti, ki se je zažrla globoko v njihove mikročipe,« se spominja vodja kočevske urgence Primož Velikonja, ki se je iz optimistične Primorske pred slabima dvema desetletjema preselil v kočevsko dolino in pod črne oblake.

»Takrat sem sprevidel, da je najhuje v življenju spremeniti miselnost ljudi, in še vedno bi bilo po starem, če ne bi doline prevetril nov župan Vladimir Prebilič, ki vlada drugi mandat. Kočevcem je pokazal pot do drugačne miselnosti, k temu pa dodal še zglede,« zaokroža vodja urgence, Andrej Mladenović iz podjetniškega inkubatorja pa dodaja, da čim je občina začela vrteti kolesje in njim uresničevati številne projekte, so se v dolino vrnile pozitivne misli.

»Čeprav je začel podjetniški inkubator delovati leta 2006, smo potrebovali skoraj desetletje, da so se zgodili premiki. Prej so imeli Kočevci premalo poguma in preveč dvomov, zato so šli raje v varne izbire, kot je ustanavljanje društev, šele v zadnjih treh letih so začeli ustanavljati podjetja. Vse bolj se dokazujejo tudi z inovacijami. Ena izmed njih je aplikacija TravelAR Slovenia, ki so jo razvili naši podjetniki z belokranjskimi, omogoča pa ogled turističnih znamenitosti v 3D-obliki in rekonstrukcijo izgubljene kulturne dediščine, zgodovinskih dogodkov. Inovacija je v svetu prava uspešnica,« dosežke navaja Mladenović.

Med kočevske inovacije sodijo tudi leseni supi (izumitelj sicer prihaja iz sosednje občine, a je zaradi boljših pogojev in razumevanja podjetje ustanovil v Kočevju), pa lesene naprave za fitnes, prebudila se je kovinska panoga. »Številna novoustanovljena družinska podjetja so za naše gospodarstvo izjemnega pomena, saj poslujejo predvsem kot podizvajalci velikih kočevskih podjetij. Z novim županom se je torej v dolini prebudilo povezovanje, sodelovanje, zavedati smo se začeli, da smo na skupnem vlaku in ne vrtička več vsak sam zase in samo za lastne koristi, kot je bilo prej v navadi,« še enega od razlogov za vzpon kočevske občine riše Mladenović.

Investitorji zahtevajo industrijsko zemljišče s pentljo in v Kočevju jo dobijo

Posledice vzpona pa: v Kočevju in okolici se je že začel boj za kader. Kako tudi ne, če pa se v novi obrtni coni Lik na robu Kočevja na veliko gradi. S 50 milijoni evrov dve tovarni postavlja japonska Yaskawa, gradijo še Gozdarstvo Grča, Rotis, DB Schenker, lesna družba Koles in nogavičar Intersocks. Številni bodo tudi zaposlovali: Japonci snujejo 500 novih delovnih mest, druga podjetja še dodatnih sto, rekordna brezposelnost v Kočevju pa skokovito upada, saj so s 25-odstotne brezposelnosti padli na 15-odstotno, in to v manj kot dveh letih.

In s čim so Kočevci prepričali tuje vlagatelje? Zasluge gredo, sliko ostrijo sogovorniki, županu Prebiliču, ki mu tuji jeziki več kot ležijo, saj je znanje nabiral tudi v tujini. Velik adut so tudi nižji davki za podjetja, ker vlagajo v manj razvito regijo. Poleg tega so, našteva župan, pomembne še tri stvari.

1. V občinskem svetu ni in ne sme biti prostora za politiko, ampak izključno za enotnost in sodelovanje. »Pri vsakem projektu se temeljito pogovorimo, razčistimo vse dileme, iščemo konsenze, saj delamo za skupno dobro, za razvoj občine. Takšna stabilnost je za vlagatelje najpomembnejša, saj se nočejo ubadati s politiko,« prvi adut za privabitev tujcev na rob kočevskih gozdov razodeva župan Prebilič, sicer tudi predavatelj na fakulteti.

2. Ko na občinska vrata potrkajo vlagatelji, mora občina imeti že urejeno industrijsko cono z vsemi dovoljenji, saj bi radi začeli graditi takoj, pripoveduje župan. »In ker je prva cona polna, je že stekel projekt za novo. Ta bo imela v dveh letih vse potrebno, urejena bo tudi komunalno, in ko bodo k nam prišli novi vlagatelji, bodo dobili zemljo s pentljo,« nadaljuje župan.

3. Za vlagatelje je pomembna tudi infrastruktura, zato so Kočevci v zadnjih letih skoraj v celoti poskrbeli za prenovo cest, z evropskimi in državnimi sredstvi so v sodelovanju s sosednjima občinama Ribnica in Sodražica zgradili vodovodno infrastrukturo s čistilnimi napravami, uredili so večino fekalne kanalizacije (manjka je le še nekaj malega na obrobju), kjer gradnja tovrstnega omrežja zaradi redke poseljenosti ni smiselna, pa je župan občanom omogočil subvencije za čistilne naprave. »Pri tem občane spodbujamo, naj se odločijo za skupne čistilne naprave, saj je to zanje in za občino cenejša naložba,« dodaja župan, ki bo do leta 2022 celotno občino prepredel s kolesarskimi stezami, za kar je pridobil sedem milijonov evropskih sredstev.

»Prihodnjo pomlad bomo dočakali še železno cesto, za kar gredo vse pohvale prejšnji vladi, saj bodo z vlaki na delo v Ljubljano varneje in bolj ekološko potovali številni naši občani, poleg tega bo našim podjetjem omogočila večjo konkurenčnost, saj so najbolj konkurenčni tisti, ki znajo prihraniti pri logistiki,« poudarja župan, ki bi rad pri slovenski politiki dosegel tudi gradnjo obvoznic okrog Kočevja, Ribnice in Velikih Lašč, saj vsako leto na pot iz Kočevja proti Ljubljani potuje 250 ton tovora, kar pomeni, da gre vsak dan na pot 25 težkih vlačilcev.

Se bojite medvedov? Pojdite v Kočevje in premagajte strah

Največ tovora v svet iz doline pošilja največji kočevski delodajalec s tradicijo – leta 1954 ustanovljena kemijska tovarna Melamin, ki je v nasprotju z drugimi podjetji gospodarska kriza ni zlomila in zdaj zaposluje 200 delavcev.

»Imamo konstantno rast in lani smo dosegli rekordnih 50 milijonov evrov prihodkov, zato nam bo še kako prav prišla obujena železniška vez s svetom, saj smo v prvi vrsti izvozno podjetje. Kot naročena pa ne bo samo za družbo Melamin, ampak tudi za našo novo hčerinsko podjetje SmartMelamine, v katerem smo začeli poskusno izdelovati flis decembra lani, ko smo zaposlili 26 delavcev,« uspehe deli Damjan Murn, eden izmed direktorjev Melamina in direktor nove hčerinske družbe, v kateri je solastnik nemški partner OMPG, ki je razvil tovrstno izdelavo flisa, a ker bi naložba stometrske linije pri njih stala 30 milijonov evrov, v Kočevju pa je bil znesek sedem milijonov, so združili moči in ekipo.

»Še posebej, ker verjamemo v uspeh, saj takšnega flisa, ki slovi po lahkosti, negorljivosti, zvočni in termični izolaciji, uporablja pa se v avtomobilski, letalski, železniški industriji in kot polnilo profesionalnih oblačil, na svetu do zdaj ni bilo,« podrobnosti navaja Murn, ponosen Kočevec, ki skupaj z drugimi vodilnimi iz Melamina prisega na čisto okolje, zato so velike korake naredili pri zmanjšanju okoljskih izpustov. »To je bilo seveda nujno, če se želimo promovirati kot zelena in čista turistična občina. Pri tem gredo pohvale seveda spet županovi ekipi, saj smo postali zelo trendovska občina,« dodaja Murn.

Kar je, pogovor nadaljuje lokalna turistična vodnica in naravovarstvenica Petra Draškovič Pelc, bilo vzrok za to, da se je tudi Kočevje nazadnje le znašlo na slovenskem turističnem zemljevidu. »Iz leta v leto beležimo večji turistični obisk, k nam pa prihajajo predvsem popotniki iz Tajvana, Avstralije, Singapurja, Nemčije, Francije, Belgije in Nizozemske, vsem pa je skupna želja preživeti počitnice v naravi in spoznati življenje zveri. Med drugim medveda, in ne boste verjeli, vsak, ki se z nami poda na pot po njegovih stopinjah, premaga strah pred njim, ker spozna njegove navade,« razvoj kočevskega turizma preleti Prelčeva, ki jo je v Kočevje pred šestimi leti iz Štajerske pripeljala ljubezen. »In od takrat je v občini res viden skokovit napredek,« dodaja poznavalka kosmatincev.

Nekoč so se ga sramovali, zdaj ga imajo radi – Kočevje

»Napredek pa ni viden samo na gospodarskem in turističnem področju, ampak tudi kulturnem, kar je za Kočevce izjemnega pomena. Prej smo imeli velik kulturni mrk, zdaj je ponudba zelo bogata, med drugim zaradi nove kinodvorane, kjer imamo na ogled tudi gledališke predstave in koncerte. Imamo vse, kar imajo veliki,« v smehu pravi prvi mož SmartMelamina in dodaja: »Vse zato, ker so vrata župana vedno na stežaj odprta in ker si župan za vsakega vzame čas, mu prisluhne, ga razume in z njim išče rešitev.«

Našel jo je tudi za gorske kolesarje, ko so poskušali dobiti dovoljenja za ureditev 12 kilometrov dolgih gorskih kolesarskih poti. »Takrat se je na Kočevsko vrnil trend, da otroci zaradi adrenalina ob vzponih, spustih, skokih in ovirah na koncu šolskega leta spet zbirajo denar za kolo,« pripoveduje gorski kolesar Janez Dejak, ponosen na posluh župana in njegove ekipe, ki ju večkrat omeni, saj ga gorski kolesarji iz drugih koncev Slovenije nemalokrat pobarajo, kako je njihovemu MTB trail centru uspelo dobiti vsa dovoljenja, da zdaj lahko pripravlja tudi največja kolesarska tekmovanja.

»Pred 15 leti v Kočevju ni bilo lepo, zdaj pa se pri nas dobro živi. Imamo službe, stanovanja so ugodnejša, kulturni utrip je na vrhuncu in imamo prekrasno naravo,« zaokroža Murn, pogledujoč na vse bolj čisto Kočevsko, za kar gredo v prvi vrsti pohvale Tini Kotnik z zavoda za gozdove. »Pred leti so številna slovenska podjetja vso umazanijo in nesnago skrivaj vozila v kočevske gozdove, zato ni presenetljivo, da sem v njih odkrila kar 374 divjih odlagališč, med drugim v kraških jamah. Pa smo se lotili čistilnih akcij, iz gozdov v desetih letih odpeljali skoraj 550 ton smeti, najpomembneje pri tem pa je, da smo drug drugemu postali smetarski policaji. Kočevci so se začeli zavedati, da je čista narava ključ do čiste vode, čistega pridelka, do zdravega življenja,« ponosa ne skriva Kotnikova. Prav takšnega, kakršnega seje kočevska mladež.

»Ko smo mi "rasli gor", smo sanjali o tem, kako bomo iz Kočevja pobegnili, zdajšnji otroci pa govorijo: Radi te imamo, Kočevje. To je projekt kočevskih vrtcev in šol, ki je padel na plodna tla. Si mislite, da se zgodi tako velik preobrat v pičlih nekaj letih?« dodaja Kotnikova, ne skriva pa ga niti vodja tržnice Mateja Žvab. »Zdaj smo se le začeli zavedati, da si tudi mi zaslužimo lepo in urejeno mesto. Pa tudi, da potrebujemo tržnico, ki so jo župan in njegova ekipa po dolgih letih obudili in prenovili. Ni sicer velika, je pa bogata in raznovrstna. Predvsem pa diši po domačem, kar si občani ob Rinži tudi zaslužimo in kar smo dobili z zdajšnjim županom, ki drži besedo in je zaupanja vreden,« piko na i h kočevskemu utripu piše Žvabova, župan pa k povedanemu pristavlja naslednje sporočilo:

»Odstopanj ne sme biti niti za milimeter. Še posebej, ko na vrata potrkajo vlagatelji. Naš moto je, da vse storimo pred rokom, če se znajdemo v nemogočih situacijah, pa o tem spregovorimo in se pogovorimo. Le tako pridobiš zaupanje,« zveni osrednje županovo sporočilo o delu na kočevski občini, ki slovi po tem, da zna in zmore iz enega evra dobiti tri ali več. »Ves čas smo na preži za projekti, ki so sofinancirani in za katere potrebujemo največ 30 odstotkov lastnih sredstev. Po tem ključu smo lahko zgradili kinodvorano, nogometno igrišče, po enakem receptu bo zaživel projekt izposoje koles in vsi drugi,« pogovor strne župan, zazrt v prihodnost. »Na vse se je treba pravočasno pripraviti. Tako smo nared tudi na to, da se zaradi novih delovnih mest začenja boj za kader. Nekatera podjetja plače že višajo, samo letos so jih za deset odstotkov, nekatera usposabljajo brezposelne, dejstvo pa je, da nam vseh ne bo uspelo zaposliti, saj je sedem odstotkov trajno nezaposljivih. Kje je torej rešitev? Da v domače loge zvabimo tiste, ki se vsak dan po nevarni kočevski cesti vozijo na delo v prestolnico. Teh občanov je več kot 1.200,« rešitve stresa župan, in to po zgledu vseh tistih, ki so se leta in leta vozili na delo v Ljubljano ali tam celo živeli, pa so se vrnili v domače mesto: od Pelčeve do Murna, Mladenovića, Velikonje.

Kočevje – občina, v kateri tujci na veliko gradijo in zaposlujejo
Plezanje nafte na štiriletni vrh podžiga napovedi o 100 dolarjih za sod
13 ur
Trgovanje z nakupnimi opcijami nafte je rekordno.
Na članek...

Članice naftnega kartela OPEC se požvižgajo na pozive ameriškega predsednika Donalda Trumpa k povečanju proizvodnje nafte. To v zadnjih dneh poganja ceno nafte – včeraj je 159-litrski sod nafte brent poskočil najvišje od novembra leta 2014 –, stave na nadaljnjo rast pa se kopičijo.

Ameriške sankcije Irana ter zmanjšanje proizvodnje nafte v Venezueli je načelo ponudbeno stran nafte. Članice naftnega kartela OPEC so pred meseci v odzivu na razmere sklenile, da nameravajo povečati proizvodnjo za milijon sodov na dan. Do zdaj so skupaj povečale proizvodnjo za približno pol milijona sodov, za polovico milijona pa naj bi jo povečali v prihodnjih dveh do treh mesecev, poroča Bloomberg. Po odzivih sodeč, članicam kartela cene blizu 80 dolarjev za sod oziroma višje prijajo. Savdska Arabija, največja proizvajalka nafte v kartelu OPEC, postopen dvig argumentira kot odziv na zaskrbljeno povpraševanje in nakopičeno zalogo nafte v skladiščih po svetu.

Špekulacije o cenah nafte nad 100 dolarji meso postale

Vztrajanje Savdske Arabije in kljubovanje Trumpovim tvitom po razumevanju številnih finančnih špekulantov lahko vodi v nove večletne vrhove nafte. Posledično je bilo včeraj z opcijami na ceno nafto po poročanju Bloomberga sklenjenih največ poslov v zgodovini. Med drugim so bile priljubljene nakupne opcije za nafto po 100 dolarjev in več. S tem finančnim instrumentom si posameznik zagotovi možnost nakupa nafte na določen dan po vnaprej določeni ceni. Če je tržna cena takrat nad izvršilno (strike), si lastnik opcije lahko obeta zajeten dobiček. Strošek nakupne opcije (premija), ki zapade decembra, je v zadnjih dveh trgovalnih dneh poskočil z 0,03 na 0,09 dolarja, opcija, ki zapade januarja, pa z 0,09 dolarja na 0,16 dolarja.

Številni analitiki v zadnjih dneh navzgor popravljajo svoje napovedi. Tako so pred kratkim storili pri Bank of America in JPMorgan Chase, nekateri za nafto specializirani posredniki pa pred novembrskim udejanjenjem ameriških sankcij zoper Iran opozarjajo, da lahko v zadnjem četrtletju nafta prebije 100-dolarsko znamko.

Niso pa vsi tako prepričani o rasti cene nafte. Trgovinska vojna in z njo povezano možno ohlajanje svetovnega gospodarstva bi lahko ohromila povpraševanje po nafti oziroma zavrlo njegovo rast.

Rast cen ravno pred kurilno sezono

Nafta se je na najvišjo raven po letu 2014 povzpela prav pred začetkom kurilne sezone. Pogled na oblikovanje cene kurilnega olja in drugih goriv na mediteranskih borzah pokaže na visoko korelacijo s ceno surove nafte. V evrih je kurilno olje tako kot nafta najdražje v skoraj štirih letih. V zadnjem letu dni se je podražilo za tretjino.

Slovenski trg kurilnega olja se je v letu 2016 liberaliziral. Kot smo v primerjavi cen poročali pred dnevi, liter kurilnega olja stane od 1,003 evra do 1,032 evra (upoštevajoč stroške prevoza, naročilo vsaj tisoč litrov in plačilo z gotovino). To je za približno četrtino več kot pred začetkom lanske kurilne sezone.

[tl.finance.si]

Plezanje nafte na štiriletni vrh podžiga napovedi o 100 dolarjih za sod
Nekaj gnilega je v deželi Danski (in Estonski) 3
13 ur
NLB, z bilančno vsoto 12 milijard evrov največja banka v Sloveniji, je v štiriletnem obdobju 2008–2011 »oprala« milijardo evrov. Danske Bank Eesti, z bilančno vsoto 1,6 milijarde evrov šele peta največja v Estoniji, pa je po minulo sredo objavljenih ugotovitvah v devetletnem obdobju 2007–2015 »oprala« 200 milijard evrov.
Na članek...

Leto 2018 se bo v zgodovino bančništva očitno zapisalo kot leto obračunov s pralci denarja.

Pri nas je sporne transakcije iranskih strank v NLB ter italijanskih, ruskih in balkanskih v NKBM preiskoval državni zbor, vzroke svoje pasivnosti pri omejevanju teh početij je iskala Banka Slovenije, pravno kvalifikacijo transakcij – v kolikšni meri je šlo res za pranje denarja, torej prikrivanje njegovega nezakonitega izvora, v kolikšni pa za druga nezakonita ravnanja, denimo izogibanje mednarodnim sankcijam – pa še preiskuje kriminalistična policija. Če zadevo pogledamo skozi prizmo denarja, je bila ob predpostavki, da so vse sporne transakcije dejansko pomenile pranje denarja, prek slovenskih bank »oprana« dobra milijarda evrov, velja pa pripomniti, da večina tega že skoraj pred desetletjem, medtem ko so primeri, obravnavani v nadaljevanju, precej bolj aktualni.

Februarja so se regulatorji lotili latvijske ABLV, ki je »prala« denar za severnokorejski režim; dejansko mu je pomagala pri izogibanju sankcijam, a oblasti ZDA so to razglasile za pranje denarja in pri tem je ostalo. Le šest dni zatem je ECB odredila blokado celotnega plačilnega prometa ABLV, še pet dni pozneje pa je ista ECB, sklicujoč se na plačilno nesposobnost ABLV (ki jo je z odredbo blokade prometa povzročila sama!), ukazala njeno prisilno prenehanje, kljub njeni precej nadpovprečni kapitalski ustreznosti. Če je s povsem pragmatičnega vidika ZDA še mogoče razumeti, da so te želele iz uničenja majhne banke na drugi strani oceana narediti zastrahovalni primer, pa je z vidika ECB, ki bojda vse banke evrskega območja obravnava enakopravno in objektivno, težko razumeti njeno servilnost pri izpolnitvi te čezatlantske želje, s čimer je namesto po odgovornih udarila po vseh zaposlenih te banke, za dobro mero pa še po vseh njenih upnikih, vključno z varčevalci. Ob tem je prav povedati, da je ABLV tudi zares prala denar, predvsem v Rusiji, dokazanega obsega pa je bilo za približno četrt milijarde evrov, a to pomeni približno četrtino zgoraj obravnavanega v NLB, predvsem pa le osmino sočasno ugotovljenega v latvijski Privatbank, ki kljub temu še danes nemoteno posluje.

Marca so se regulatorji lotili malteške Pilatus Bank, v kateri so oblasti ZDA prav tako zaznale »pranje« denarja, čeprav je šlo spet predvsem za izogibanje sankcijam (tokrat iransko). Podobno kot pri ABLV so tudi pri Pilatusu evropski in nacionalni regulatorji več let prižigali poslovanju in tudi tem konkretnim poslom vse zelene luči, ko so zarožljale ZDA (tukaj z aretacijo najbolj vpletenega Iranca), pa je malteški regulator MFSA nenadoma razglasil blokado vseh dvigov, prenosov in drugih poslov vseh komitentov te banke, kar je seveda, kot pri ABLV, zanjo pomenilo smrtno obsodbo, kar je bil precej očitno tudi namen. Če tudi ta primer pogledamo skozi prizmo pranja denarja, je bilo tega še manj kot pri ABLV – za 115 milijonov dolarjev oziroma okoli sto milijonov evrov, pa je bila tudi ta banka »kazensko demontirana«.

Le teden zatem je »padla« še estonska Versobank, in sicer tako, da ji je ECB vročila zaupno odločbo ECB-SSM-2018-EE-1, s katero ji je nepreklicno odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev; za Versobank je to pomenilo takojšnji konec, ECB pa je prvič kot uradni razlog za izrek tega ukrepa v že omenjeni odločbi navedla pranje denarja. Obseg pranja denarja, v tem primeru spet večinoma za ruske stranke, je bil okoli 140 milijonov evrov, pa je to zadoščalo za novo »kazensko demontažo« – tokrat že z izrecno navedbo pranja denarja kot razloga za skrajno sankcijo, brez močno vprašljivega izgovarjanja na insolventnost banke.

Če so bila v pomladnih mesecih ugotovljena pranja denarja v obsegu nekaj sto milijonov evrov dovolj za tako skrajne ukrepe, kakšne sankcije potem pričakovati pr(ot)i banki podobne velikosti – lahko bi rekli tudi podobne majhnosti –, za katero se je pred tednom dni izkazalo, da je oprala tisočkrat toliko?!

Minulo sredo je – za javnost in medije kot strela z jasnega, čeprav se je v regulatorskih vodah očitno kuhalo že nekaj dni – odjeknilo uradno sporočilo Danske Bank, da je ob pregledu poslovanja svoje estonske hčere Danske Bank Eesti (v mednarodnem prostoru znane tudi kot Danske Bank Estonia) ugotovila, da je ta v letih 2007–2015 za 15 tisoč strank oprala okoli 200 milijard evrov.

Z besedami: dvesto milijard evrov. S ciframi: dvojka, ki ji sledi enajst ničel. Z osrednjim gospodarskim kazalnikom: 8,7‑kratnik BDP Estonije. Primerjalno: več kot tisočkrat (približno 1.430-krat) toliko kot njena »sodržavljanka« Versobank.

Dejstvo, da je tako gromozanski obseg pranja ostal spregledan célo desetletje, je še toliko bolj šokantno, če upoštevamo, da je šlo celo v estonskem merilu za mini banko, bančico. Največja banka v Estoniji je Swedbank Eestis (bilančna vsota 9,9 milijarde evrov, torej podobna naši NLB), druga je SEB Pank Eestis (5,9 milijarde), tretja Luminor Eesti (3,6 milijarde), četrta LHV Pank (1,77 milijarde), Danske Bank Eesti pa je šele peta in z 1,56 milijarde evrov bilančne vsote podobna denimo našima Gorenjski banki in Addiko banki.

Sporočilo Danske Bank suhoparno niza številke in dejstva o ugotovljenih nepravilnostih. Od 15 tisoč strank, ki so prale denar, je bila večina »slamnatih« podjetij, in okoli 6.200 bi jih objektivno moralo biti uvrščenih v najvišji razred tveganosti z vidika pranja denarja in/ali financiranja terorizma, in če bi bila, bi morali njihovi posli skozi nadzor, ki bi ugotovil, da gre za pranje. A niso bili tako uvrščeni, nadzor pa jih je spregledal. Večina je bila tujih rezidentov in večina je izvajala zelo velike in pogoste transakcije. Očitno je, so zapisali, da so imele te stranke pri teh poslih tudi pomoč zaposlenih banke. Morda se bo celo izkazalo, še opozarjajo, da vse sporne transakcije le niso bile pranje denarja in bo obseg tega pranja nekaj manjši od 200 milijard evrov.

Verjetno bo minilo še nekaj tednov, preden bo zares jasno, kaj se je sploh zgodilo, čeprav so komentatorji že precej enotni, da gre – vsaj med doslej razkritimi – za največje pranje denarja v zgodovini in tudi nasploh za »gigantski škandal«. Predsednik uprave skupine Danske Bank je odstopil že na dan objave zgoraj povzetega sporočila za javnost, evropska komisija je že pozvala k vseevropski preiskavi, svojo preiskavo pa so že začeli britanski preiskovalci, saj je imelo precej vpletenih »slamnatih« strank Danske Bank Eesti registriran sedež v Veliki Britaniji in na Britanskih Deviških otokih.

Toda pri tem se za zdaj neha. Čeprav je bilo pranje v Danske Bank Eesti tisočkrat obsežnejše kot v (prav tako estonski) Versobank ali (prav tako baltski) ABLV, ECB tudi teden dni po razkritju tega pranja in njegovega neverjetnega obsega ni izrekla še nobene sankcije tej banki, kaj šele njeni materi multinacionalki Danske Bank. Pri Reutersu povzemajo izjave poznavalcev, da je to sicer »najhujše pranje denarja v Evropi doslej«, a da vsi zaskrbljeno čakajo predvsem, ali bo to »pritegnilo pozornost odločevalcev v ZDA« in ali bo nato od tod »prišla kazen«.

Za zdaj kaže, da bo ta kazen, kakršnakoli že bo, če sploh bo, precej prizanesljiva in omejena le na estonsko hčer največje danske banke. Vsaj sodeč po petkovem sporočilu agencije Moody’s, da »ne vidi prav nobenega razloga za znižanje bonitete Danske«, sicer članice elitne dvanajsterice z najvišjo bonitetno oceno Aaa.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Nekaj gnilega je v deželi Danski (in Estonski)
Boste lahko kupili delnice NLB v IPO? Se jih splača kupiti in kakšne obljube o poslovanju daje banka? 3
13 ur
'Masovnih nakupov' delnic NLB, takih, kot so bili ob prodaji NKBM, ne gre pričakovati. Vse bo odvisno od cene, v nadaljevanju pa tudi od morebitne nove davčne obremenitve kapitalskih dobičkov
Na članek...

Fizičnim osebam oziroma nepoučenim vlagateljem bo v javni ponudbi delnic (IPO) največje banke pri nas NLB predvidoma ponujeno 10 odstotkov prodajanih delnic, smo izvedeli neuradno. Viri blizu dogajanja sicer dvomijo, da bi fizične osebe pokupile vse delnice, ki so na voljo, tudi zato, ker vlaganja na borzi zadnje čase niso ravno "modna". Kolikšna bo cena delnice, se za zdaj še ne ve, jasno pa je, da je interes kupcev povsem obraten od interesa prodajalcev – nakupna cena mora biti zanje, seveda, čim nižja, tako se poveča možnost za zaslužek.

Do 10 odstotkov NLB bo pri načrtovani javni ponudbi delnic NLB rezervirane za nepoučene vlagatelje, torej za "navadne ljudi". Ti so, spomnimo, leta 2007 stali v vrstah, ko se je država umikala iz NKBM. Povpraševanje po delnicah je takrat, osvežimo spomin, v borzni evforiji ponudbo preseglo za 5,4-krat. Ljudje so po več dni stali v vrsti za vpis delnic, poslovalnice so podaljševale delovni čas, večina nadobudnih malih solastnikov banke je dobila manj delnic, kot jih je želela kupiti. In večina malih delničarjev NKBM je na koncu, decembra 2013, ostala brez vloženega denarja. Ob reševanju banke in njenem podržavljenju so bili iztisnjeni. Takole je bilo novembra 2007, ko je država za male delničarje rezervirala največ četrtino NKBM:

Kaj bi za male delničarje bil dober nakup delnice NLB?

"Če bo nova koalicija spremenila davčno zakonodajo, kot so napovedali, in davek na kapitalske dobičke ne bo več cedularen, potem ne pričakujem večjega zanimanja fizičnih oseb za nakup delnic NLB. Interesa za nakup delnic ne bo več ne samo pri NLB, temveč delnic na splošno," je – ob že tako zamrlem domačem kapitalskem trgu – pesimističen Grega Meden iz KD Skladov. "Ob tveganju, ki ga prinašajo naložbe v delnice, davku, ki bi vzel blizu polovice kapitalskega dobička in povišal davčno obremenitev osnovne plače, se varčevanje v delnicah preprosto ne splača," pojasnjuje.

Dodajmo, da je sicer koalicija Marjana Šarca v zadnjih dneh v zvezi s predlogom, da se kapitalski dobički vključijo v osnovo za dohodnino, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, stopila nekaj korakov nazaj. Zdaj govorijo o tem, da bodo izvedli "celovito davčno reformo", vendar šele, ko bodo "proučili vse vidike". Kaj to pomeni, ni znano, je pa jasno, da se to ne bo zgodilo pred načrtovano prodajo NLB (če bo ta res v predvidenem roku).

"Primarni dejavnik zanimanja za nakup delnic NLB bo zagotovo cena, bi bili pa mali vlagatelji ne glede na vse lahko precej zadržani," meni Matej Šimnic iz Alte Invest. In tudi Šimnic opozarja: "Poleg tveganj, povezanih s stabilnostjo Evrope, in šibke privlačnosti ljubljanske borze bo pomembno vlogo igrala tudi politika. Med malimi vlagatelji v Sloveniji se je zanimanje za vlaganje običajno povečalo predvsem ob povečani verjetnosti privatizacije, s trenutno koalicijo pa so ti procesi verjetno bolj kot ne zamrznjeni. Določene male vlagatelje bi lahko prepričal morebitni dividendni donos, večjega zanimanja pa ne pričakujem," pravi.

Kaj obljubljajo v NLB v zvezi s prihodnjim poslovanjem?

Srednjeročne napovedi poslovanja je NLB nazadnje objavila letos spomladi, ob predstavitvi rezultatov poslovanja za prvo letošnje četrtletje. Napoved ključnih kazalnikov poslovanja, ki smo jih osvežili s podatki za celotno prvo letošnje četrtletje, objavljamo spodaj. Pa še interpretacija: v NLB obljubljajo stabilno poslovanje tudi v prihodnjih letih, obljubljajo, da bodo še nekoliko znižali stroške poslovanja ter da bodo izplačevali večino dobička, ki ga bo ustvarila bančna skupina. Opozarjamo, da gre za napovedi poslovanja, ki jih uprave pripravljajo na podlagi znanih makroekonomskih predvidevanj – torej brez vedno možnih pretresov v (globalnem) gospodarstvu in brez večjih sprememb v poslovni politiki banke.

Dodajmo, da je precej optimizma v zvezi s prodajo NLB po neuradnih informacijah slišati tudi s prvih sestankov uprave in prodajalcev NLB z analitiki in morebitnimi kupci. Ti pogovori so sicer še nezavezujoči, kažejo pa, da bi ob pametni prodaji in nevmešavanju politike v prodajo dosegli ceno okoli knjigovodske vrednosti delnice bančne skupine. Skupaj z izplačilom zadržanega dobička bi to za tri četrtine banke pomenilo 1,55 milijarde evrov, toliko, kot smo morali davkoplačevalci dati leta 2013, da smo zavarovali vloge komitentov NLB.

Zadnji objavljeni rezultati poslovanja NLB so zajemali prvo polletje letos, zato prilagamo še primerjavo poslovanja med polletji. Te rezultate prodajalci NLB predstavljajo tudi analitikom in morebitnim zainteresiranim kupcem.

Kdaj bodo lahko mali delničarji kupovali NLB?

Natančni datumi, ko bo možen vpis delnic za fizične osebe, še niso znani. Smo pa že pisali, da bodo prodajalci predvidoma naročila za nakup delnic oziroma GDR zbirali med 29. oktobrom in 8. novembrom. Na podlagi teh naročil bo do 9. novembra določena in javno objavljena prodajna cena delnice, prodajalec SDH oziroma njegov svetovalec za prodajo Deutsche bank pa bo delnice razdelil med kupce.

Kaj to pomeni? Če bo – kot pri NKBM – povpraševanja več od ponudbe, bodo kupci dobili manjše število delnico, kot so želeli. Na podlagi ponudb za nakup bo določena tudi cena delnice. Seveda ima lastnik, torej država, v vsakem primeru tudi možnost, da ponudb ne sprejme in prodajo ustavi. Prav tako nihče ne more prisiliti kupcev, da delnice kupijo po ceni, ki bi bila višja od ponujenega razpona cene, po katerem so ti kupci pripravljeni delnice kupiti.

Če bo šlo vse po načrtih, bodo 14. novembra sledili zaključek transakcije (closing), poravnava ter začetek kotacije delnic NLB na ljubljanski borzi in GDR na londonski borzi.

Boste lahko kupili delnice NLB v IPO? Se jih splača kupiti in kakšne obljube o poslovanju daje banka?
Mlinotest v nov obrat vložil pet milijonov evrov 1
14 ur
Naložbe
Na članek...

Mlinotest je v Ajdovščini prejšnji teden odprl nov obrat za izdelavo svežih testenin in izdelkov iz krompirjevega testa . »To je največji tovrstni obrat vzhodno od Italije. Naložba je vredna skoraj pet milijonov evrov,« je ob odprtju povedal direktor Mlinotesta David Kobal. Mlinotestovo naložbo je v okviru podpore iz programa razvoja podeželja v obdobju 2014–2020 s 714 tisoč evri sofinanciralo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nova pridobitev bo omogočila Mlinotestu bolj okrepljen vstop na tuje trge, seveda pa računajo tudi na povečano povpraševanje na domačem trgu, kjer so sicer največji ponudnik polnjenih testenin, je po poročanju STA povedal direktor Mlinotesta.

Mlinotest v nov obrat vložil pet milijonov evrov
Litostroj Power: nov gonilnik za najmočnejšo črpalno turbino v Evropi 1
14 ur
Veliki projekti
Na članek...

V družbi Litostroj Power so odpremili gonilnik za največji posamični črpalni agregat za hidroelektrarno v Evropi. Z njim bodo opremili po moči najmočnejši (reverzibilen) črpalni agregat med hidroelektrarnami v Evropi, to je HE Dlouhe strane na Češkem, v lasti ČEZ" title="ČEZ">ČEZ – Češke elektrarne. Hidroelektrarna bo z novim gonilnikom proizvedla več kot 300 megavatov moči električne energije. »V proizvodnji v Ljubljani smo ga izdelovali kar sedem mesecev in pol, pri izjemno zahtevnem projektu je sodelovalo kar 60 zaposlenih različnih profilov,« pove Aleksander Jarc, direktor proizvodnje. To je zanje že drugi letošnji rekord, saj bodo kmalu na pot odposlali tudi gonilnik z največjim padcem na Francisovi turbini za projekt Häusling.

Litostroj Power: nov gonilnik za najmočnejšo črpalno turbino v Evropi
TOP razpisi tega tedna: Mariborska razvojna agencija, občine
14 ur
Objavljamo izbor na sveže odprtih razpisov za subvencije
Na članek...

1. Mariborska razvojna agencija

Izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij

2. Občina Borovnica in OOZ Vrhnika

Spodbude za obrt, podjetništvo in sobodajalstvo

3. Mestna občina Velenje

Občinske štipendije

4. Občina Idrija

Spodbude za kmetijstvo

5. Občina Piran

Male komunalne čistilne naprave

TOP razpisi tega tedna: Mariborska razvojna agencija, občine
Katera so največja mednarodna tveganja, ki jih morajo poznati izvozniki
14 ur

Coface in francoska ambasada sta v želji po okrepitvi sodelovanja med Slovenijo in Francijo prejšnji teden organizirala poslovni zajtrk o upravljanju mednarodnih tveganj. V upravljanje teh tveganj sodi poznavanje trgov, kar je eden od pomembnih dejavnikov za uspeh izvoznih podjetij.

Coface je z lanskimi 1,3 milijarde evri prihodkov, 83,2 milijona evri čistega dobička, 4.100 zaposlenimi in podjetji v stotih državah ena največjih svetovnih zavarovalnic. Kot pravijo v Cofaceu je njihovo glavno poslanstvo pomagati krepiti svetovno trgovino.

Coface je na začetku septembra s SID banko podpisal pogodbo o nakupu SID PKZ, ki za slovenska podjetja zavaruje terjatve do kupcev na tujih in domačem trgu. Coface bo postal uradno lastnik SID PKZ potem, ko bodo ta posel odobrili regulatorji in bodo podpisali še končne pogodbe. Declan Daly, direktor Cofacea v srednji in vzhodni Evropi, nam je povedal, da ni mogoče z gotovostjo napovedati, kdaj se bo to zgodilo in ali bodo sploh dobili soglasje. Na vprašanje, kaj pričakuje, pa odgovoril, da pričakuje, da bodo regulatorji postopek končali do konca leta.

Za nakup SID PKZ se je potegovala tudi Zavarovalnica Triglav. Kot je ob podpisu pogodbe povedal direktor SID banke Sibil Svilan, je bil Coface izbran, ker je poleg višje kupnine ponudil tudi dobre možnosti za rast, razvoj in širitev poslovanja SID PKZ.

SID PKZ je za slovenske izvoznike pomemben tudi, ker v sodelovanju s SID banko zavaruje tudi politična tveganja, to pa se uporablja pri poslovanju z Iranom, Rusijo, Turčijo, Ukrajino … Si slovenska podjetja lahko obetajo, da se bo tudi po Cofaceovem prevzemu to sodelovanje med SID PKZ in SID banko nadaljevalo? »Da, to sodelovanje želimo nadaljevati,« nam je odgovoril Declan Daly. S tem je potrdil to, kar je ob podpisu pogodbe napovedal že Sibil Svilan, ki je dejal, da je Coface izkazal zanimanje za nadaljevanje in razvoj zavarovalniških produktov, konkurenčnih pogojev zavarovanja, za ohranitev družbe SID PKZ in njene blagovne znamke ter pozavarovanj večine nemarketabilnih tveganj v okviru SID banke.

Bo SID PKZ Cofaceov regionalni center?

Cofaceov sedež za poslovanje v Sloveniji je zdaj v Zagrebu. Bo po prevzemu SID PKZ postala Cofaceov regionalni center? Declan Daly je odgovoril, da so se prevzema lotili, da bi okrepili navzočnost v regiji in da je njihov namen, da dejavnost SID PKZ razširijo, za bolj podroben odgovor pa je po njegovem mnenju še prezgodaj. Zanimalo nas je tudi, kaj si lahko obetajo stranke SID PKZ zlasti kar zadeva cenovno politiko SID PKZ, pa tudi njihovo ravnanje do terjatev, ki jih imajo podjetja do družb, kot so Mercator, Engrotuš, Cimos … Daly je povedal, da je še prezgodaj govoriti o tem.

Slabi obeti Turčiji

Declan Daly je sicer povedal, da so v tem trenutku v svetu največja tveganja zaradi velikega dolga držav, saj da je polovico večji kot pred desetimi leti. Temu se pridružujejo negotovosti in trgovinske ovire, ki nastajajo zaradi ravnanj Donalda Trumpa in odzivov na njegove ukrepe. Tveganja povečujejo brexit, terorizem in vojaški spopadi. Medtem ko še pred nekaj leti podjetja pri zavarovanju posla niso več govorila o političnih tveganjih, se je to spremenilo. V srednji Evropi smo odvisni od gospodarskih rezultatov zahodne Evrope, kjer se rast umirja, a je še vedno največja po letu 2008. Rast v centralni Evropi poganja tudi potrošnja gospodinjstev. Nizka stopnja brezposelnosti vodi v dvig plač in izboljšanje zaupanja gospodinjstev. Kaže pa se tudi veliko pomanjkanje kadrov, saj zelo narašča število podjetij, ki poročajo, da njihovo rast ovira prav pomanjkanje kadrov.

Grzegorz Sielewicz, glavni ekonomista Cofacea v regiji, pravi, da turško gospodarstvo kljub rasti, ki jo je imelo v drugem četrtletju, čakajo težki časi. »Tamkajšnja proizvodnja je zelo odvisna od uvoza surovin. Inflacija raste, obresti centralne banke so že 25-odstotne, kar pomeni, da podjetja dobijo posojila tudi po 50-odstotnih obrestnih merah. Turčijo čakajo težki časi. Skrbi povzroča tudi Italija; če bodo uresničene predvolilne obljube, se bo javni dolg že letos krepko povečal.«

Dobri časi za evrsko gospodarstvo se končujejo

Povedal je, da v Veliki Britaniji, ki se pripravlja na brexit, BDP še raste, a se njegova rast zmanjšuje. Povečuje se število insolventnih postopkov, prebivalstvo bolj varčuje. »Za evropsko gospodarstvo je mogoče reči, da se dobri časi zanj končujejo, ni pa še slabo. Nismo še v recesiji,« je povedal Grzegorz Sielewicz.

Gradbeništvo in logistika slabše

Anca Dan pa je povedala, da za gospodarstvo v naši regiji velja, da so lani prihodki rasli bolj kot dobički, saj so se podjetja soočala z rastjo stroškov surovin in tudi dela. V regiji se tveganja povečujejo v panogi gradbeništva in logistike, predvsem zaradi težav, ki jih imajo s svojimi dobavitelji, za avtomobilsko industrijo pa še vedno velja, da je tveganje nizko.

Declan Daly se je ob koncu zahvalil francoskemu veleposlaništvu in veleposlanici Florence Ferrari in francosko-slovenskemu poslovnemu klubu za sodelovanje pri organizaciji tega dogodka, na katerem je bilo veliko priložnosti za izmenjavo mnenj o žgočih ekonomskih vprašanjih s slovenskimi izvozniki.

Katera so največja mednarodna tveganja, ki jih morajo poznati izvozniki
OZN svari: podnebne spremembe bodo znižale gospodarsko rast 5
15 ur
Prihaja poročilo, ki so ga označili kot doslej najmočnejše opozorilo Združenih narodov pred tveganji, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Na članek...

Na medvladnem forumu o podnebnih spremembah IPCC bodo obravnavali Posebno poročilo o globalnem segrevanju za 1,5 stopinje. Forum bo od 1. do 5. oktobra v Koreji, so sporočili z okoljskega ministrstva.

V pariški podnebni sporazum je vključen poziv forumu IPCC, da leta 2018 pripravi posebno poročilo o vplivih dviga globalne temperature za 1,5 °stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in s tem povezanih možnostih za zmanjšanje svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Maja smo po Reutersu povzeli nekaj podatkov iz osnutka poročila. Za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje bi morali v obdobju 2020 - 2050 povečati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za 60 odstotkov. Obnovljivi viri bi morali leta 2050 pomeniti med 49 in 67 odstotkov primarne energije, primarna energija iz premoga pa bi morala upasti za dve tretjini, smo med drugim zapisali v članku OZN: višje temperature, nižja gospodarska rast.

Poročilo so takrat označili kot doslej najmočnejše opozorilo Združenih narodov pred tveganji, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

IPCC je vodilni svetovni forum za oceno podnebnih sprememb. Leta 1988 sta ga ustanovila Program ZN za okolje UNEP in Svetovna meteorološka organizacija. Cilj IPCC je zagotavljanje znanstveno utemeljenih pogledov na podnebne spremembe in na njihove družbeno-gospodarske posledice. Poročila IPCC zagotavljajo oblikovalcem podnebnih politik redne znanstvene ocene o podnebnih spremembah, njihovih posledicah in morebitnih prihodnjih tveganjih pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe, so še dodali na ministrstvu za okolje.

OZN svari: podnebne spremembe bodo znižale gospodarsko rast