Manager
Evropske borze višje; nafta in evro dražja
26.02.2018 18:08
Indeksi na osrednjih evropskih borzah so se danes zvišali. Med vlagatelje se je preselilo pozitivno vzdušje, ki je že v petek vladalo na newyorških borzah. Indeksi počasi brišejo izgube, ki so
Več ▼

Indeksi na osrednjih evropskih borzah so se danes zvišali. Med vlagatelje se je preselilo pozitivno vzdušje, ki je že v petek vladalo na newyorških borzah. Indeksi počasi brišejo izgube, ki so jih ustvarili ob negotovem začetku februarja, ko so precej zdrsnili.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 0,63 odstotka. Londonski FTSE je pridobil 0,62 odstotka, pariški CAC 40 0,51 odstotka, frankfurtski DAX pa 0,35 odstotka.

Tečaj evra se je okrepil. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,231 dolarja, kar je 0,15 odstotka več kot v petek. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,2320 dolarja.

Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena aprila, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 66,04 dolarja, kar je 49 centov več kot v petek. V Londonu so se aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 35 centov na 67,66 evra. (STA)

V Silicijevi dolini ženske dokaj enakopravno plačane, a precej težje do delniških opcij
36 min

Ko je mlada kandidatka dobila ponudbo za zaposlitev v Lyftu, ameriškem podjetju za posredovanje prevozov, ki tekmuje z Uberjem in je eno največjih zasebnih podjetij v Silicijevi dolini, financiranih s tveganim kapitalom, je bila navdušena. Vse dokler ni svoje ponudbe primerjala s tisto, ki jo je dobil njen prijatelj. Za delo na enakem delovnem mestu programerskega inženirja in z enakimi delovnimi izkušnjami je prijatelj dobival sicer podobno plačo, kot so jo ponudili njej, a njemu so ob tem dali dvakrat več delniških opcij. Ko je mlada inženirka vprašala kadrovnika za dodatne delniške opcije, ji je ta odgovoril, da je ponudba standardna in da se o njej ni mogoče pogajati. Delo je sprejela. A čez nekaj mesecev, ko se je pri nekaj sodelavcih, zaposlenih na enaki ravni, pozanimala, koliko delniških opcij so dobili, je ugotovila, da ima tudi približno ducat vprašanih moških dvakrat toliko opcij kot ona. Ko je vprašala vodjo za povečanje števila delniških opcij, jih je takoj dobila.

»Počutila sem se zelo podcenjeno,« pravi sogovornica, ki je zahtevala anonimnost, saj ima v pogodbi klavzulo o nerazkrivanju podatkov o plačilu. »Preveval me je občutek nepravičnosti in razočaranosti. Čeprav sama nisem imela informacij, ki sem jih potrebovala, da bi spremenila to številko, jih je nekdo drug imel. In ta nekdo bi moral opozoriti na to.«

V Silicijevi dolini so plače visoke in delnice tveganih start-upov so pogosto na koncu vredne nič. A če zagonsko podjetje nekdo kupi ali postane javna delniška družba, so njegove delnice na koncu lahko vredne precej več kot vse plače skupaj. Tako velik uspeh ustvarja nov razred angelskih vlagateljev in ustanoviteljev zagonskih podjetij, občasno pa tudi novega milijarderja. Najnovejša raziskava kaže, da so delnice zaposlenih in ustanoviteljev podjetij v tehnološki panogi, zaradi katerih lahko lastniki postanejo smešno bogati, nesorazmerno razporejene v prid moških. Julija je platforma za upravljanje lastniškega kapitala Carta proučila podatke skoraj 180 tisoč zaposlenih in več kot šest tisoč podjetij. V objavi 18. septembra so navedli ugotovitve: na vsak dolar lastniškega kapitala v lasti moških imajo ženske le 47 centov lastniškega kapitala.

Ne gre zgolj za to, da je med ustanovitelji in zaposlenimi več moških kot žensk. Po podatkih Carte je med zaposlenimi z lastniškim deležem 35 odstotkov žensk, ki pa imajo zgolj 20 odstotkov lastniškega kapitala zaposlenih. Med ustanovitelji je 13 odstotkov ženk, ki pa imajo zgolj šest odstotkov vsega lastniškega kapitala med ustanovitelji. (Prej omenjenih 47 centov ne odseva položaja zaposlenih v podjetju.)

Da so ženske premalo zastopane in podplačane, je močno zakoreninjen pojav v panogah z najvišjimi plačami, vključno s tehnološkim sektorjem. Vendar plačno neravnovesje med spoloma zbledi v primerjavi z vrzeljo pri premoženju, ki ga je mogoče ustvariti z delniškimi opcijami. Ženske zaslužijo v povprečju 80 odstotkov zaslužka moških. »Ko v plačno enačbo vključite še delnice, se zaslužek lahko podvoji ali potroji,« pravi Jackie Luo, 23-letna programerska inženirka iz podjetja Square, ki zaposlene v tehnološki panogi spodbuja k sporočanju podatkov o plačah in drugih nadomestilih, prav tako jih anonimno objavljajo na Twitterju. »To zelo spremeni stvari. Večina ljudi, ki jih poznam in so si kupili hiše, so to lahko storili zato, ker so prodali svoje delnice.«

Neravnovesje je posledica niza med seboj povezanih dejavnikov. Prvi zaposleni v zagonskih podjetjih običajno dobijo precej več lastniških delnic kot tisti, ki se podjetju pridružijo pozneje, prav tako je v mlajših podjetjih običajno manj žensk kot moških. Raziskava Carte je namreč pokazala, da je v podjetjih z več kot 400 zaposlenimi v povprečju 43 odstotkov žensk, medtem ko je v malih podjetjih z največ desetimi zaposlenimi zgolj 29 odstotkov žensk. Večina ustanoviteljev zagonskih podjetij je moškega spola, saj ženske ustanoviteljice, ki raje zaposlujejo ženske, precej težje pridobijo financiranje. Leta 2017 je bilo le 2,2 odstotka vseh naložb tveganega kapitala vloženih v podjetja, ki so jih ustanovile ženske. To pa pomeni, da morajo ženske, če želijo zagotoviti financiranje podjetja, včasih prodati večji delež lastniškega kapitala, s čimer se njihovo lastništvo podjetja še bolj zmanjša.

Raziskavo je spodbudil marčevski zapis na blogu, ki ga je objavila skupina šestih žensk #Angels, ki so se, ko so se spoznale v podjetju Twitter, odločile za angelsko vlagateljstvo (zgolj ena je danes še zaposlena pri Twitterju). Pri vlaganju v podjetja so dobile občutek, da resnična moč – izplačila, ki jih prejmejo posamezniki za zagon podjetja, vlaganja v druge ali aktivno ukvarjanje s politiko – nesorazmerno pripada moškim. Zdaj to dokazujejo tudi podatki. »Ne gre samo za ustvarjanje bogastva,« pravi Chloe Sladden, članica skupine #Angels, ki je prej na Twitterju skrbela za medijska partnerstva. »Gre za zmožnost vplivanja na Silicijevo dolino, izdelke in ljudi, ki vse bolj oblikujejo svet.«

Sladdenova, ki je bila med prvimi 40 zaposlenimi na Twitterju, dobro ve, kako pomemben je dober sveženj lastniškega kapitala. Sama si je izpogajala zelo dobrega, pravi, s pomočjo znanja s poslovne šole, izkušenj, ki jih je pridobila kot svetovalka vodstvu, kot tudi s pomočjo nasvetov mentorjev, ki so ji pomagali spraševati prave stvari. »To je zdaj spremenilo moje življenje in mi dovolilo premislek o tem, kakšna podjetja želim financirati in v kakšni Silicijevi dolini si želim živeti,« razlaga.

Freada Kapor Klein, družbenica in zagovornica zaposlovanja raznolike delovne sile v družbi Kapor Capital, pravi, da se ji raziskava zdi zanimiva, a da si želi izvedeti tudi, kako je lastniški kapital razporejen po rasah in drugih kategorijah, ne le po spolu. »Če govorimo o lastniškem kapitalu, se moramo vprašati, kdo si lahko privošči, da se odpove plači in maksimizira svoj lastniški delež,« opozarja. Po besedah izvršnega direktorja Carte Henryja Warda nameravajo še naprej zbirati podatke za nove analize.

Ko je v igri lastniški kapital, postanejo pogajanja o plači še manj pregledna. »Gre za asimetrijo informacij na kvadrat,« ugotavlja Mary Russell, odvetnica iz Palo Alta v Kaliforniji, ki zaposlenim pomaga pri pogajanjih o plači. »Biti moraš samozavesten in na podjetje preložiti dolžnost, da ti posreduje dovolj informacij.« Pri lastniškem kapitalu so precej večje razlike kot pri plačah, tudi ko se dodatne delnice izplačujejo kot bonusi. Poleg tega podjetja pogosto poskušajo obetavnemu kandidatu ali kandidatki za zaposlitev ponuditi delniški sveženj, ki ga sicer namenjajo precej nižjim položajem v podjetju, pravi Russellova.

V sistemu, ki posameznikom nalaga dolžnost, da sprašujejo in zahtevajo, so lahko ženske nesorazmerno bolj prizadete. Nedavna raziskava kaže, da ženske v nasprotju s splošnim prepričanjem zahtevajo višjo plačo enako pogosto kot moški – le da imajo veliko manj možnosti, da jo tudi dobijo.

Izzive nejasnih meril pri plačah in bonusih dobro pozna Luo, inženirka, ki objavlja podatke o plačah na Twitterju. V prejšnji službi so ji kot del plačila ponudili delnice, vendar je morala pred tem od podjetja zahtevati informacijo o njihovi vrednosti in o tem, kolikšen delež podjetja bi sploh dobila. »Kot da bi šlo za tabu,« pravi. »Mi je pa ta izkušnja brez dvoma odprla oči. Spoznala sem, da gre za podatke, o katerih ljudje ne govorijo radi. V tej (tehnološki) kulturi, celotni panogi, naj bi veljalo, da je skrajno pomembna preglednost, da je odkrit pogovor boljši od skrivnega, da bi znanje moralo biti brezplačno. A se vse konča, ko gre za pogovor o lastniškem kapitalu. In potem ne veš, ali si dovolj dobro plačan ali ne.«

© Bloomberg Businessweek

V Silicijevi dolini ženske dokaj enakopravno plačane, a precej težje do delniških opcij
Bo T-2 z večdesetmilijonsko odškodnino zadihal?
49 min
Tržni delež T-2 raste kljub minulim neporavnanim računom in insolvenčnim postopkom
Na članek...

T-2, družba, ki je v insolvenčnem postopku od konca leta 2011, je še naprej prepojena z dolgovi do bank in dobaviteljev. Dobrih šest let po sprejetem načrtu finančnega strukturiranja za načrtom precej zaostaja. So pa deležni večdesetmilijonske injekcije Telekoma Slovenije, tako v obliki svežih denarnih sredstev kot odpuščenih neporavnanih dolgov. Je s temi sredstvi prihodnost T-2 svetlejša?

Konec junija je imel T-2 za 63 milijonov dolgoročnih obveznosti do bank ter 62 milijonov dolgoročnih obveznosti do poslovnih partnerjev (od tega 48 milijonov do lastnika Gratela in preostalih povezanih družb). Ob tem pa še za 34 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti (6,5 milijona do povezanih družb). Po prisilni poravnavi obveznosti do bank in družb, ki niso del skupine, torej skupno znašajo 104 milijone evrov. Je to veliko? Ni malo, za družbo, ki ustvari približno 16 milijonov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Predvsem pa je veliko za družbo, ki posluje z izgubo. A pojdimo po vrsti.

V petek se je največji slovenski telekomunikacijski operater Telekom Slovenije poravnal s T-2 zaradi očitanih kršitev zlorabe prevladujočega položaja. Podrobnosti niso znane, bo pa Telekom po naših informacijah T-2 plačal približno 30 milijonov evrov. Moral bi plačati še več, a so se v poravnavi dogovorili, da se zaprejo obveznosti T-2 do Telekoma, povedo viri. T-2 je Telekomov dolžnik zaradi neplačanih računov gostovanja na Telekomovi infrastrukturi. Zaradi tega je Telekom v prisilni poravnavi leta 2012 skupaj z obresti prijavil za 28,4 milijona terjatev. Od tega jih je bilo skoraj 12 milijonov prerekanih, tako da so v prisilni poravnavi odločili, da bo T-2 po potrjeni prisilni poravnavi leta 2021 poplačal 7,2 milijona evrov (oziroma 44 odstotkov) svojega dolga do Telekoma, 1,4 milijona evrov do Mobitela (ki je bil pozneje priključen Telekomu).

Po naših informacijah so se od prisilne poravnave obveznosti T-2 sicer še naprej kopičile, tudi do Telekoma. A o tem znesku lahko samo ugibamo, saj se iz izkazov ne razbere.

T-2: Sredstva iz poravnave izboljšujejo likvidnost družbe

Pozitiven vpliv na bilanco T-2 bi po besedah virov znašal približno 50 milijonov evrov. Domnevamo, da se dolgoročne poslovne obveznosti, ki se nanašajo predvsem na upnike v prisilni poravnavi – z naskokom največ do lastnika Gratela –, lahko zmanjšajo za okoli deset milijonov evrov. Podobno bi se lahko zmanjšale tudi kratkoročne poslovne obveznosti. V T-2 ob tem poudarijo, da že danes svoje »obveznosti poravnavajo pravočasno, zato sredstva iz naslova poravnave s Telekomom Slovenije na to ne bodo imela vpliva, bodo pa izboljšala likvidnost družbe«.

Bo T-2 lahko poravnal dolgove?

A bolj se bliža dan poplačila v prisilni poravnavi določenih obveznosti, jasneje postaja, da upniki težko pričakujejo 44-odstotno poplačilo terjatev, saj T-2 ne ustvarja dobička in mu še zdaleč ne uspe kopičiti sredstev. Po načrtu finančnega prestrukturiranja, ki smo ga pridobili v redakciji, bi morali imeti v tem obdobju za več kot 60 milijonov evrov presežnih denarnih sredstev, imajo pa jih nekaj sto tisoč. S poravnavo sredstev Telekoma se to sicer precej izboljšuje, a ob upoštevanju denarnega toka si je težko predstavljati, da bodo zaostanek za načrtom v prihodnjih letih nadomestili.

Kako posluje T-2?

T-2 je sicer lani posloval z dobičkom v višini 1,8 milijona evrov. Vsaj tako prikazujejo novejši izkazi poslovanja, ne pa tudi prvotni. Po prvem poročilu o vmesnem poslovanju – kot družba v insolvenčnem postopku so zavezani k četrtletnemu poročanju – so leta 2017 izkazovali za več kot dva milijona evrov izgube.

Od kod razlika? Na strani prihodkov so prikazali za štiri milijone drugih poslovnih prihodkov (mednje sodijo tudi prevrednotovalni – vrednost zgradb v bilanci so zvišali za sedem milijonov evrov). Prihodki družbe sicer rastejo – kot izhaja iz poročil iz insolventnosti, so v polletju poskočili za 11 odstotkov –, a hkrati rastejo tudi stroški poslovanja kot tudi obračunana amortizacija. Tako so v obeh letošnjih četrtletjih poslovali z izgubo v skupni vrednosti 579 tisoč evrov.

Fenomen: T-2 v insolvenčnem postopku pridobival tržni delež

Pri jari kači insolvenčnega postopka T-2 je morda še najbolj zanimivo to, da tržni delež družbe, ki je bila zaradi težav s poravnavanjem svojih dolgov na robu propada, raste. Od prisilne poravnave februarja 2012 do prvega letošnjega četrtletja letos so tržni delež na trgu širokopasovnega dostopa do interneta povečali s 17,1 na 19,8 odstotka, na trgu mobilne telefonije z 1,9 na 6,1 odstotka, IT-televizije z 31,1 na 31,8 odstotka. Na drugi strani je tržni delež pri IP-telefoniji upadel s 17,1 na 16 odstotkov.

Bo T-2 z večdesetmilijonsko odškodnino zadihal?
Programski svet ni podprl imenovanja Šeruge za direktorico nacionalne televizije 2
51 min
Na današnji seji programskega sveta RTV Slovenija Katje Šeruga niso potrdili za direktorico televizije. Za je glasovalo 12 svetnikov, 8 jih je bilo proti, poroča Dnevnik. Za izglasovanje bi
Več ▼

Na današnji seji programskega sveta RTV Slovenija Katje Šeruga niso potrdili za direktorico televizije. Za je glasovalo 12 svetnikov, 8 jih je bilo proti, poroča Dnevnik. Za izglasovanje bi kandidatka potrebovala absolutno večino, torej 15 glasov. Ostali člani niso glasovali.

Kadunc je po poročanju Dnevnika po glasovanju povedal: »Kandidatov, ki bi bili pripravljeni opravljati funkcijo vršilca dolžnosti direktorja TV Slovenija, na zalogi nimam.« Pojavil pa se je predlog, da bi Šerugo vendarle imenovali za vršilko dolžnosti, še poroča Dnevnik.

Prva Šarčeva prava preizkušnja 1
1 ura
Točno se ve, kaj lahko naredi premier za nas in državo: konča prodajo 75 odstotkov NLB.
Na članek...

Približuje se trenutek prve pomembne javnofinančne odločitve nove vlade Marjana Šarca. To bo odločitev o prodaji NLB. Še natančneje, to bo odločitev, da se vlada ne vmešava v prodajo NLB. Da jo lahko prodajalci, ti, ki to znajo in ki jih dobro plačamo – in plačali jih bomo že drugič za isto stvar, ker je prodajo Miro Cerar lani tik pred sklepom ustavil –, izpeljejo maksimalno korektno. Z maksimalnim izkupičkom za davkoplačevalce.

Že iz prvih nezavezujočih pogovorov z analitiki in morebitnimi kupci delnic je jasno – izkupiček lahko spet zmanjša predvsem politika. Natančneje, vlada. Če hočete, tudi tisti, ki stojijo za to. Strici iz ozadja. Interesne sfere. Nacionalinteresniki. Lobiji, ki se napajajo iz davkoplačevalskega korita brez dna. Kakorkoli jih že poimenujete. Gre za ljudi, ki menijo, da imajo več od tega, če je banka v državni lasti, kot bi imeli, če ne bi bila. Pri tem ne mislim na korist za večino davkoplačevalcev. Mislim na korist zanje. In to čeprav je evropski bančni regulator skrbno bedel nad vsako pomembno odločitvijo, nadzoroval vse seje nadzornega sveta banke (in s tem tudi posamične večje posle), pa da o licenciranju članov uprav in nadzornega sveta sploh ne govorim. Se spomnite, kako je vlada Mira Cerarja že povsem na začetku mandata med nadzornike poskusila skadrovati bančnike iz nekih drugih časov? In kako bedno je pogorela?

Pri vseh kolobocijah okoli NLB, pri 2,5-milijardnem računu, ki smo ga zaradi političnih napak in poslovnih svinjarij že plačali davkoplačevalci, pa me ne moti najbolj to, da poskušajo politikanti ohraniti svoj vpliv. Normalno je, da ga hočejo. Veliko bolj me moti, da je večina ljudi, davkoplačevalcev, po vsem tem, kar smo videli, slišali, razkrili in nad čemer smo se jezili v zadnjem desetletju – vse to že pozabila. In spet zahtevajo, hočejo, da vse ostane državno. Zakaj? Da bomo nekoč spet tekli nov krog reševanja banke? Da bomo lahko cvilili, kako grozna da je ta EU? Da bo lahko debata, da nam pa že ne bo nihče govoril, kaj naj počnemo, ker da mi vemo bolje? Ker meni se zdi, da ne znamo bolje. Meni se zdi, da banka zdaj posluje bolje, ker je pod nadzorom ECB in ker se aktualna politika in vplivneži iz ozadja ne morejo toliko kot prej vtikati v dnevno poslovanje banke. In "talanje" posojil na dobro ime. In zdi se mi, da je 2,5 milijarde evrov tudi dovolj razlogov za dokaz, da bolje sami ne znamo.

Na živce mi gre tudi naša fovšija. Oprostite, da vse to projiciram kar na vse. Ampak res sem sita debat, da bo kupnina prenizka in da bodo enkrat eni drugi zaslužili. Ker tudi za to so krivi naši odločevalci. Ti so se namreč odločili, kako bodo prodajali banko. In odločili so se za javno ponudbo delnic (IPO). V prvi vrsti zato, da bo lastništvo NLB toliko razpršeno, da bo (daleč) največji lastnik še vedno država. Ampak, jasno je, da finančni vlagatelji niso dolgoročni lastniki naložb. Navadno jih imajo v lasti od pet do sedem let. Potem jih prodajo, skupaj, strateškemu kupcu. Banki. Predvidoma za več denarja, jasno. Zaslužijo. Zakaj ne bi? Tudi davkoplačevalci lahko zaslužimo – če se bosta Marjan Šarec, predvsem pa njegov minister Bertoncelj odločala pametno.

In ko bodo politiki spet odpirali debato o tem, kako bodo oziroma so "zlobni tujci" zaslužili z "našo" banko, se spomnite tega: politiki (gre za poslance, ki so potrjevali strategijo upravljanja državnih naložb leta 2015, pa tudi vse tiste politike, ki niso predlagali spremembe strategije v letih po tem, in še vse tiste, ki se niso upali podpisati pod to odločitev, pa so pomembno vplivali na to) so se sami odločili, da bodo delnice NLB prodali finančnim skladom. Ne bi jim bilo treba. Lahko bi jih prodali banki. Kupnina bi bila po ocenah višja. Ampak le, če bi ji prodali celotno banko. Sto odstotkov. Ne pa pod pogoji, kot so NLB vlade "prodajale" do zdaj. Upam, da bo 14. novembra vsega tega končno konec. Ne verjamem, dokler ne vidim preknjižb delnic v KDD.

Prva Šarčeva prava preizkušnja
Razkrivamo, kako se na dražbah prodajajo stanovanja v Ljubljani (II. del)
1 ura
Za stanovanja se je potegovalo po 40 dražiteljev, cene pa so dosegle tudi tri tisoč evrov na kvadratni meter.
Na članek...

Kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani se je v prvem letošnjem polletju glede na konec minulega leta podražil za 12,3 odstotka, na povprečnih 2.700 evrov. Tako ugotavlja najnovejša analiza, ki so jo na podlagi transakcij v nepremičninski bazi Trgoskop pripravile Moje finance.

Da je dogajanje na trgu rabljenih stanovanj v prestolnici zelo vroče, kažejo tudi rezultati letošnjih prodaj na javnih dražbah. Večina stanovanj se je prodala že na prvih javnih dražbah, na katerih so izklicne cene običajno enake ocenjenim tržnim vrednostim. Na štirih dražbah se je za nakup stanovanja spopadlo več kot 30 dražiteljev, kar je privedlo do krepkih dvigov in celo do podvojitev izklicnih cen. Najdražje stanovanje letos je bilo prodano za 393 tisoč evrov.

Primer številka 1: ko na dražbo pride 40 dražiteljev in se cena podvoji

Stečajni upraviteljici podjetja Mileni Sisinger je pred približno dvema tednoma na prvi javni dražbi uspelo prodati dve enosobni stanovanji na Poljanski ulici 10 v Ljubljani, ki sta bili v stečajni masi podjetja Moena. Šlo je za stanovanji, ki sta nastali iz enega večjega in sta bili namenjeni za oddajanje dijakom in študentom. Veliki sta bili 31 in 34 kvadratnih metrov, naprodaj pa sta bili za 43 in 44 tisočakov oziroma za okoli 1.300 evrov na kvadratni meter.

Da sta bili izklicni ceni zanimivi, je pokazala udeležba na dražbi. Skupno je bilo vplačanih skoraj 70 varščin, za eno stanovanje 35, za drugo pa 32. Posledično so se krepko zvišale tudi cene; v obeh primerih so se podvojile. Stanovanje, ki se je prodajalo za dobrih 43 tisočakov, je bilo na koncu prodano za 87 tisoč evrov, kar je dobrih 2.800 evrov na kvadratni meter. Drugo, nekoliko večje stanovanje pa je bilo prodano za 91 tisočakov, kar je dobrih 2.600 evrov na kvadratni meter.

Cena se je podvojila tudi v primeru dveh dvosobnih stanovanj, ki sta se prodajali v izvršbah. Za stanovanje na Herbersteinovi ulici za Bežigradom (66 kvadratnih metrov), ki se je prodajalo na drugi dražbi, se je potegovalo 39 dražiteljev. Cena se je dvignila z začetnih 53.250 evrov, na končnih 111 tisoč evrov. Kar 40 dražiteljev pa je varščino vplačalo za nakup dvosobnega stanovanja (51,1 kvadratnega metra) v soseski Pilon. To se je na prvi dražbi prodajalo za 72.300 evrov, končna cena pa je dosegla 155 tisoč evrov.

Primer številka 2: ko cena poskoči prek treh tisoč evrov za kvadratni meter

Okrajnemu sodišču v Ljubljani je prejšnji teden na prvi javni dražbi v enem od izvršilnih postopkov uspelo prodati 72,2 kvadratnega metra veliko stanovanje v stanovanjskem delu poslovno-stanovanjskega objekta Dunajska vertikala. Za nakup se je potegovalo osem dražiteljev, ki so izklicno ceno 175 tisoč evrov zvišali za 71 tisoč evrov oziroma za dobrih 40 odstotkov. Stanovanje, ki se je prodajalo skupaj s parkirnim mestom v podzemni garaži, je bilo na koncu prodano za 246 tisoč evrov, kar je več kot tri tisoč evrov za kvadratni meter. Dosežena cena je krepko presegla tudi ocenjeno tržno vrednost stanovanja, ki jo je sodni cenilec ocenil na 193.800 evrov.

Primer št. 3: najdražji stanovanji prodani za 393 in 326 tisoč evrov

Najdražje stanovanje se je na začetku julija prodalo v Tacnu. Petsobni dupleks s površino 171 kvadratnih metrov in z dvema garažnima parkirnima mestoma se je na prvi dražbi v eni od izvršb neuspešno prodajal za 479.600 evrov. Na drugi dražbi je bila izklicna cena pol nižja, in sicer 239.800 evrov. To pa je privabilo 18 dražiteljev, ki so ceno zvišali za več kot 60 odstotkov oziroma dobrih 153 tisoč evrov, na končnih 393 tisoč evrov.

Visok je bil tudi izkupiček od prodaje 124 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Ulici Janeza Pavla II. v središču prestolnice. Stanovanje je bilo prodano v prvem poskusu zbiranja zavezujočih ponudb. Izklicna cena 298 tisoč evrov je privabila devet interesentov, ki so si stanovanje ogledali, na koncu pa so zavezujoče ponudbe vplačali trije. Najboljši ponudnik je za nakup ponudil 326 tisoč evrov, kar je 28 tisoč evrov nad izklicno ceno.

Stanovanje s parkirnim mestom v Dunajski vertikali

Enosobno stanovanje na Poljanski cesti

Štirisobno stanovanje na ulici Janeza Pavla II.

Dvosobno stanovanje za Bežigradom

Razkrivamo, kako se na dražbah prodajajo stanovanja v Ljubljani (II. del)
Michael Kors ponuja za Versace dve milijardi dolarjev
1 ura
Svetovno znano italijansko modno podjetje Versace bi kmalu lahko dobilo novega lastnika. Za prevzem se poteguje ameriški modni oblikovalec torbic Michael Kors, ki bi bil za Versace pripravljen
Več ▼

Svetovno znano italijansko modno podjetje Versace bi kmalu lahko dobilo novega lastnika. Za prevzem se poteguje ameriški modni oblikovalec torbic Michael Kors, ki bi bil za Versace pripravljen odšteti dve milijardi dolarjev (1,7 milijarde evrov). Kors je že v lanskem letu odkupil britansko modno znamko Jimmy Choo in zanjo odštel 1,2 milijardi dolarjev, poroča Business Insider.

Dodatne carine ZDA na uvoz kitajskega blaga že nižajo cene delnic na ameriških borzah 2
2 uri
Tečaji vrednostnih papirjev na borzah v New Yorku se v začetku današnjega trgovanja znižujejo, še posebej se cenijo delnice tehnoloških družb. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30
Več ▼

Tečaji vrednostnih papirjev na borzah v New Yorku se v začetku današnjega trgovanja znižujejo, še posebej se cenijo delnice tehnoloških družb. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja znižal za 0,43 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je trenutno na 0,42 odstotka nižji ravni kot v petek, indeks petstotih največjih ameriških podjetij S&P 500 pa beleži 0,30-odstoten padec. Analitiki pojasnjujejo negativna gibanja z vnovično zaostritvijo trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko.

ZDA so namreč danes uvedle dodatne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti še dodatnih 200 milijard dolarjev. Poleg tega je Kitajska začasno zamrznila pogovore z ZDA o tej temi, ki bi se morali začeti v prihodnjih dneh. (STA)

Bencin in dizel se bosta ob polnoči pocenila
2 uri
Dizel in 95-oktanski bencin se bosta ob polnoči pocenila, prvi za 0,3 centa na 1,311 evra, drugi pa za 1,1 centa na 1,343 evra, je objavljeno na spletni strani gospodarskega ministrstva. Točenje
Več ▼

Dizel in 95-oktanski bencin se bosta ob polnoči pocenila, prvi za 0,3 centa na 1,311 evra, drugi pa za 1,1 centa na 1,343 evra, je objavljeno na spletni strani gospodarskega ministrstva. Točenje 50-litrskega rezervoarja dizla se bo pocenilo za 15 centov, bencina pa za 55 centov.

Javna razprava o energetskem konceptu podaljšana
2 uri
Ministrstvo za infrastrukturo je poslalo v ponovni postopek javne obravnave predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS). Trajal bo do 15. oktobra.
Na članek...

Besedilo predlagane resolucije je v celoti enako besedilu, ki ga je vlada sprejela 1. marca 2018, so sporočili z infrastrukturnega ministrstva. Za predlog resolucije je bila opravljena celovita presoja vpliva na okolje.

V dokumentu so predstavljene usmeritve s cilji energetske politike do leta 2030 oziroma 2050. Dolgoročne in odločitve za realizacijo projektov v nadaljnjih desetih oziroma petnajstih letih je potrebno sprejeti čimprej, so nadaljevali na ministrstvu za infrastrukturo. Dokument predstavlja strateške usmeritve in postavlja političen okvir za pot k razogljičenju. EKS bo sledila priprava Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in drugih strateških dokumentov.

Pripombe na predlog resolucije sprejemajo do vključno 15. oktobra 2018 na gp.mzi@gov.si. Že posredovanih pripomb ni potrebno pripomb ponovno pošiljati.

Javna razprava o energetskem konceptu podaljšana
Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja
2 uri
Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Na članek...

»Odkar smo pred sedmini leti kupili blagovno znamko vložene zelenjave in šampinjonov Droga, povečujemo obseg proizvodnje v Središču ob Dravi in prodaje. Prejšnji teden smo odprli novo regalno skladišče za 2.595 palet, za okoli pol milijona vlaganj na tej lokaciji načrtujemo tudi prihodnje leto,« pravi Roman Moškotevc, direktor podjetja za distribucijo Ahac. Ta največ prihodkov ustvari z distribucijo pijače in hrane, širi pa se z odkupom blagovnih znam in nakupom podjetij.

»S prodajo vložene zelenjave in šampinjonov Droga ustvarimo okoli 80 odstotkov prihodkov od distribucije hrane, ki znašajo 3,5 milijona evrov,« pravi Moškotevc. Petino prihodkov iz distribucije hrane ustvarijo z drugimi blagovnimi znamkami, ki jih zastopajo, med katerimi sta tudi Piranske soline in Medeni butik Voglar.

V dveh letih za 1,3 milijona evrov naložb

Ahac je lastnik tudi Gosadovega obrata v Središču ob Dravi, kjer nastaja železni repertoar Droginih vložnin – kisle kumarice, zelje in repa, rdeč pesa, ajvar, paprik, feferoni, olive … Delo je sezonsko – ko zelenjava zraste, jo vložijo, da je na zalogi vse leto. Potrebovali so večje skladišče tik ob proizvodnji in ga zgradili. Hkrati so prenovili ogrevanje in s kurilnega olja prešli na cenejši in okoljsko sprejemljivejši zemeljski plin. Imajo tudi novo linijo za pranje zelenjave in izboljšano pasterizacijo. »Za te naložbe smo namenili 0,8 milijona evrov,« pravi Roman Moškotevc.

V Središču ob Dravi bodo v proizvodnjo še vlagali. »Prihodnje leto bomo s 450 tisoč do 600 tisoč evri posodobili vso linijo za vlaganje rdeče pse, v pakirnici pa potrebujemo novo stroj za etiketiranje, kar stane dobrih 70 tisoč evrov,« napoveduje Moškotevc.

Železni repertoar vložnin so nadgradili z mlajšo linijo vložnin z višjo dodano vrednostjo Droga gourmet. Pod to znamko delajo marmelade, ajvar z dodatki, popečene paprike … »Tej liniji ne posvečamo veliko pozornosti, ker je obseg prodaje manjši in ker povečujemo prodajo klasičnih vložnin na Hrvaško,« pravi Moškotevc.

Poudarja pomen lokalne surovine. Za ajvar in druge vložnine potrebujejo dobro zelenjavo, čim več bi je radi odkupili od slovenskih kmetov, a jo zaradi premajhnega obsega lokalne pridelave uvažajo tudi z bližnjih trgov - z Madžarske in Hrvaške, iz BiH, Srbije, Makedonije. »Trudimo se, da nas lokalni pridelovalci vidijo kot zaupanja vrednega odkupovalca. Počasi se premika, saj veliko rdeče pese, zelja, repe in paprike že odkupujemo lokalno, zlasti od najbližje kmetijske zadruge in kmetov blizu Središča ob Dravi, ki jim svetujemo tudi pri izboru semen,« pravi Moškotevc.

Kupci prisegajo na tradicionalni okus vložnin

Ostajajo pri tradicionalnem okusu vložnin, ki ga kupci poznajo že 40 let. »Kupci so tradicionalni, zato se Drogin železni asortiman najbolje prodaja, od novosti pa majoneza s hrenom in zelenjavni namaz z gorčico,« dodaja Moškotevc.

Med vložninami imajo tudi ekološko linijo, začeli so z rdečo peso, nadaljevali bi radi s papriko, z okoliškimi ekološkimi kmeti se o odkupu že dogovarjajo. V Središču ob Dravi delajo tudi za druge proizvajalce in trgovske znamke.

Pri vlaganju zelenajve uporabljajo alkoholni kis, in ne ocetne kisline, konzervansov. Ne dodajajo kalcija, da bi bila vložena zelenjava bolj hrustljava.

Štiri Moškotevčeva podjetja se bližajo stotim milijonom evrov prihodkov

Letos v Ahacu pričakuje več prihodkov kot lani, ko so po podatkih GVIN presegli 42 milijonov evrov. »Rastemo zlasti zaradi ponovnega prodora vložnin Droga na hrvaški trg in dobre prodaje ročnega orodja, malih gospodinjskih aparatov, izdelkov za vrt, ogrevanje in hlajenje Iskra, ki jih izvažamo na južne trge,« pravi Moškotevc. Računa, da se bodo vsa podjetja v njegovi lasti – poleg Ahaca so to še gradbinec Voc, radio Štajerski val in distributer zdrave ter brezglutenske hrane Prema – letos približala stotim milijonom evrov prihodkov.

Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja
NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 2013 1
2 uri
Začeli so se predstavitveni road showi za prodajo NLB; prve informacije kažejo, da bi banko lahko dobro prodali - če tega ne bo pokvarila politika
Na članek...

Do srede v New Yorku, Chicagu in Bostonu, do konca tedna v Londonu, v prihodnjih tednih pa še (vsaj) po evropskih finančnih središčih Frankfurtu, Varšavi in Dunaju potekajo prvi sestanki vodstva NLB, šefinje SDH, predstavnika lastnika, in svetovalca Deutsche bank v zvezi s prodajo NLB. Prve informacije s še nezavezujočih pogovorov z morebitnimi kupci delnic največje banke so optimistične. Obstaja pa rdeča nit sporočil investitorjev – država mora prodati 75 odstotkov minus eno delnico, sicer bo izplen od prodaje bistveno nižji, smo izvedeli neuradno. To so podrobnosti.

Najprej okvir. Država mora do konca leta prodati vsaj 50 odstotkov plus eno delnico NLB. Če država proda manj kot 75 odstotkov minus eno delnico NLB, sledijo sankcije. Preostanek bi potem morala prodati najpozneje do konca leta 2019, že v tem času pa bi morala NLB prodati polovico življenjske zavarovalnice NLB Vita, se s tem umakniti iz donosnega biznisa, zapreti še dodatnih 15 poslovalnic in še naprej izvajati tudi omejevalne ukrepe, ki slabijo njeno komercialno moč na trgu. Skratka, če bi se politika odločila, da ne za vsega eno leto razlike ne proda celotnega zahtevanega deleža banke, bi s tem znižala pričakovan izplen. Na način prodaje je, namreč, vezano tudi izplačilo zadržanih dobičkov. Najprej pa še enkrat poudarimo, da ne gre enačiti zneska dokapitalizacije banke z zneskom, ki ga bo država dobila od prodaje NLB. Več o tem v okvirju spodaj.

Prodaja 75 odstotkov minus ene delnice lahko povrne znesek dokapitalizacije banke

Informacije s terena – še enkrat opozarjamo, da še ne gre za zavezujoče ponudbe, temveč zgolj za nezavezujoče pogovore z možnimi kupci, na katerih prodajalci in potencialni kupci izmenjujejo svoje poglede na banko in postopek prodaje – pravijo, da bi NLB lahko bila prodana po okoli knjigovodski vrednosti konsolidirane cene delnice. Ta je ob polletju letos (glede na te rezultate bodo kupci tudi ocenjevali NLB) znašala 89,8 evra. Medklic – ponavadi se v javnosti kot osnova za izračun uporablja napačno vrednost, vrednost delnice matične banke, ki v polletju znaša 75,4 evra.

K izplenu od prodaje, torej osnovni kupnini, je treba prišteti še izplačilo zadržanih dobičkov banke, ki so tudi povezana s tem, kolikšen delež NLB bo prodala država. Zadržanih dobičkov je za 270 milijonov evrov (tu gre predvsem za dividendo lanskega leta in dobičke, ki jih je NLB ustvarjala na tujih trgih a ni smela izplačati lastnikov zaradi omejevalnih ukrepov). V začetku oktobra bo ECB po naših neuradnih informacijah odločila, koliko dividende lahko banka izplača državi. Neuradno se sliši, da si bo lahko država, če se odloči prodati 75 odstotkov banke, izplačala ves zadržani dobiček. Če se ne odloči tako, pa precej manj, okoli 140 milijonov evrov, smo že pisali.

Po konsolidirani knjigovodski vrednosti delnice NLB in ob izplačilu celotnega zadržanega dobička in še brez dividende za letos bi kupnina za tri četrtine NLB znašala 1,5495 milijarde evrov. V kapital banke smo davkoplačevalci decembra 2013 vplačali 1,550 milijarde evrov. Glede na to, da bi država ob tem zadržala še 25 odstotkov plus eno delnico banke, bi torej davkoplačevalci še zaslužili.

Od kod optimizem?

Prvič, iz poslovanja NLB, ki se je stabiliziralo. Ne pričakuje se sicer, da bo banka po letošnjem letu še dosegala tako velik čisti dobiček, saj so večinoma že opravili z enkratnimi učinki, ki povečujejo dobiček, to je predvsem odprava rezervacij za slaba posojila. Neuradno: letošnji čisti dobiček se utegne približati lanskemu rekordnemu, ko je znašal 225 milijonov evrov.

Drugi vir optimizma je v tržnih cenitvah konkurentov NLB – cene delnic podobnih bank se trenutno gibajo med knjigovodsko vrednostjo, avstrijska Erste Bank, ki jo analitiki najraje upoštevajo pri primerjavi z NLB, kotira pri 1,2-kratniku knjigovodske vrednosti delnice oziroma pri 11-kratniku dobička. To bi za celotno NLB pomenilo dobri 2,4 milijardi evrov oziroma 1,86 milijarde evrov za tri četrtine banke.

Tretji vir optimizma pa so poslovni potenciali, ki jih NLB zdaj ne more uresničevati. To so, denimo, trenutno donosnejši lizinški posli. Lizinško dejavnost je NLB v začetku leta morala poslati v likvidacijo, ker vlada Mira Cerarja ni spoštovala zavez o prodaji banke. Če država odproda 75 odstotkov minus eno delnico banke, pa takoj odpadejo tudi vsi omejevalni ukrepi in lahko NLB spet bolj agresivno nastopi na trgu, to pa lahko pomeni bistveno izboljšanje dobičkovnosti na domačem trgu. NLB bi lahko spet začela izvajati tudi čezmejno financiranje poslov ali pa konkurirati drugim bankam za posle z državo. Predpostavka je, seveda, da bi to uprava banke počela pametneje kot v preteklosti.

Najpomembnejši datumi za prodajo NLB

In kako bo tekel postopek prodaje – če te, denimo, ne ustavi še vlada Marjana Šarca ali pa SDH kot predstavnik lastnika?

– 24. septembra: začnejo se predstavitveni road showi v ZDA in Londonu, sledijo še predstavitve v Frankfurtu, Varšavi in na Dunaju, možne so še dodatne lokacije, denimo v Aziji ali na Bližnjem vzhodu.

15. oktobra: namera za uvrstitev delnic in globalnih potrdil o lastništvu (GDR) na londonsko in ljubljansko borzo (intention to float).

– 23. oktobra: sestanek za določitev razpona prodajne cene delnic oziroma GDR. Razpon bo določen glede na nezavezujoče ponudbe s predstavitvenih sestankov z morebitnimi kupci.

– 29. do 8. novembra: uradno zbiranje naročil za nakup delnic oziroma GDR.

– 8. in 9. novembra: določitev prodajne cene in javna objava cene ter razdelitve delnic med kupce.

– 14. novembra: zaključek transakcije (closing) in poravnava ter začetek kotacije delnic NLB na ljubljanski borzi in GDR na londonski borzi.

NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 2013
Kako vas lahko hitra rast podjetja prehiti in kaj se lahko naučite od Avstralca, ki ga je to skoraj pokopalo
2 uri
Don McKenzie je ustvaril enega najhitreje rastočih avstralskih podjetij, a ga tudi spravil na rob bankrota. Česa se iz njegovih napak lahko naučite vi?
Na članek...

»Ko se pogovarjate s svojimi kolegi podjetniki, spregovorite tudi o neuspehih. Zaradi napak, ki jih naredite, ste lahko jutri boljši,« je eno izmed sporočil, ki jih je na podjetniškem srečanju v organizaciji CEED Slovenija prenesel Don McKenzie. Avstralski poslovnež je ustanovitelj enega najhitreje rastočih avstralskih podjetij Stream Group, posel je razširil na Novo Zelandijo, Veliko Britanijo, Filipine in ZDA ter na vrhuncu moči zaposloval 600 ljudi. Stream Group je ob tem uvrstil tudi na avstralsko borzo. A iz podjetja se je nato moral umakniti, saj ga je spravil na rob bankrota.

»Vse te napake so me pripeljale tja, kjer sem danes – bistveno bolj zadovoljen s svojim življenjem in delom, kot sem bil kadarkoli med delom v Stream Group. Pogosto poslušate guruje, da morate imeti vizijo in uživati v življenju, ampak šele ko se znajdete v situaciji, ko res sovražite svoje delo, svoj posel, nimate nobene vizije in ciljev, lahko razumete resničen pomen teh besed,« je med drugim povedal McKenzie.

Zbranim pa je nato predstavil pet največjih lekcij, ki se jih je naučil skozi svoje napake.

1. Težave so nekaj običajnega

»Nisem ustvaril organizacije, v kateri bi težave sproti, vsakodnevno reševali proaktivno in konstruktivno kot tim,« pravi McKenzie. »Ukvarjal sem se z dobičkonosnostjo, nisem pa se zavedal, da je moja glavna naloga, da poskrbim, da se težave rešujejo konstruktivno in sproti.«

Težave so nekaj običajnega, vsi jih imajo, saj so posledica sprememb. »Zmožnost soočanja s spremembami in njihovega upravljanja bi morali vgraditi v vse pore podjetja. V pravem trenutku (ne prezgodaj, vsekakor pa ne prepozno) pa mora lastnik to vlogo upravljanja sprememb prenesti na podjetje. Ne sme več biti samo v njegovih rokah, ker v tem primeru ga podjetje ne bo preživelo.«

McKenzie svojega podjetja ni usposobil za soočanje s spremembami, ki prinašajo tako težave kot tudi priložnosti. »Jaz sem na težave gledal kot na nekaj slabega. Če imam težavo, pomeni, da sem slab vodja, in tja je šla vsa moja energija.«

2. Upoštevajte življenjske cikle podjetja

Nikoli ne pozabite, da imajo podjetja v življenjskem ciklu različne faze. V nekem trenutku so naša podjetja dojenčki, nato malčki, pa pubertetniki in odrasli na vrhuncu svoje moči. Potem pa se krivulja obrne navzdol in podjetja, če ni pravega menedžmenta, vstopijo v fazo, ki jo imenujemo aristokracija, medsebojno obtoževanje, neprevzemanje odgovornosti in birokracija, ki vodijo v smrt. »Način vodenja, strukturo, organizacijo in procese v podjetju je treba prilagoditi trenutni fazi. Ne bo se obneslo, če jih boste preskakovali, ne morete roditi odraslega otroka,« trdi McKenzie.

3. Odločanje in implementacija

Podjetniška logika teži k temu, da združi odločitve in implementacijo. A to je treba ločiti, je prepričan McKenzie. Pri odločitvah je treba imeti demokracijo, pri implementaciji pa diktaturo. »Mi smo se veliko odločali, predvsem jaz sam, potem pa nisem poskrbel za implementacijo.«

4. Konflikti

Konfliktov je v podjetju vedno veliko. Dogajajo se med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji podjetja, med ljudmi zaradi različnih značajev, vlog in funkcij, ki jih imajo v podjetju, pa tudi njihovih vrednot in interesov. Dokler gre podjetju dobro, jih lažje urejamo. Treba jih je prepoznati in se z njimi soočati, jih reševati.

5. Zaporedje

Dobičkonosnost in uspeh sta rezultat nečesa. Posledica. »Tega ne morete zahtevati niti kupiti,« pravi McKenzie. Za uspeh je po njegovem mnenju pomembno naslednje zaporedje:

  • Na prvem mestu so menedžerski procesi. Kakšni so na primer sestanki? Kako kot tim, tudi če sta samo dva, funkcionirate? Imate koga, na katerega se lahko zanesete, naslonite, razpravljate o večjih izzivih? Imate koga, ki vam lahko pomaga identificirati težave, ki jih sami ne vidite? Ko pa že identificirate težave, ali ste se sposobni uskladiti glede tega, kako jih reševati?
  • Šele ko imate to urejeno, se ukvarjajte z misijo, vizijo in vrednotami. Te so namenjene temu, da motivirajo ljudi, torej morate poiskati nekaj, kar motivira tudi druge. Naj te stvari ne prihajajo samo od zgoraj navzdol.
  • Če veste, kam želite priti, morate zgraditi strukturo, ki vas bo tja pripeljala. »Sam nisem dal avtoritete pravim ljudem. Tisti, ki so jo imeli, je niso bili sposobni uveljavljati.«
  • In smo pri ljudeh. Ljudje so najpomembnejši, niso pa prvi v zaporedju pomembnih sestavin za uspeh. Tudi če najamem najboljše, mi to ne zagotavlja uspeha. »Imel sem dovolj denarja, da sem najel najboljšega človeka na trgu, dal sem mu pol milijona dolarjev letne plače. Zdržal je pol leta in večino časa sem si o njem mislil, da je idiot,« je končal Don McKenzie.

Kako vas lahko hitra rast podjetja prehiti in kaj se lahko naučite od Avstralca, ki ga je to skoraj pokopalo
24ur: Hilda Tovšak izpuščena iz zapora 2
3 ure
Ena izmed najbolj razvpitih zapornic v Sloveniji, Hilda Tovšak, je pred nekaj tedni zakorakala na prostost. Po dobrih petih letih kazni ji je komisija ministrstva za pravosodje odobrila pogojni
Več ▼

Ena izmed najbolj razvpitih zapornic v Sloveniji, Hilda Tovšak, je pred nekaj tedni zakorakala na prostost. Po dobrih petih letih kazni ji je komisija ministrstva za pravosodje odobrila pogojni odpust. Tovšakova, ki je že nekaj časa imela izhode za vikend, naj bi bila v času prestajanja svoje kazni tudi vestna knjižničarka, poroča 24ur.com. Hilda Tovšak je bila obsojena na osem let zapora.

24ur: Hilda Tovšak izpuščena iz zapora
Skyjeve delnice se kljub obrnjenem indeksu navzdol, danes dražijo
3 ure
Osrednji indeks londonske borze FTSE 100 je sicer danes obrnjen navzdol, delnice britanske plačljive televizije Sky pa se danes dražijo. Okoli poldneva so s Skyjevimi delnicami na borzi v Londonu
Več ▼

Osrednji indeks londonske borze FTSE 100 je sicer danes obrnjen navzdol, delnice britanske plačljive televizije Sky pa se danes dražijo. Okoli poldneva so s Skyjevimi delnicami na borzi v Londonu trgovali po tečaju 17,22 funta, kar je 8,68 odstotka več od petkovega zaključnega tečaja ter največ v zadnjih 18 letih in pol. Pri tem je v samo prve pol ure trgovanja lastnika zamenjalo osemkrat več Skyjevih delnic kot na običajni trgovalni dan.(STA)

Gari Cappelli: Hrvaška turistična taksa naj gre v žep lokalne samouprave
3 ure
Na Hrvaškem med drugim načrtujejo spremembe v zakonu o turističnih taksah. Višino turističnih taks bi namesto hrvaške vlade, določali v županijah, mestih in občinah. Hrvaški minister za
Več ▼

Na Hrvaškem med drugim načrtujejo spremembe v zakonu o turističnih taksah. Višino turističnih taks bi namesto hrvaške vlade, določali v županijah, mestih in občinah. Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli je še posebej izpostavil decentralizacijo, s katero nameravajo več sredstev pustiti lokalni samoupravi. Država pa bo zastavila okvir, v katerem bodo na lokalni ravni lahko določali višino takse.

Sprememb bo deležen tudi zakon o članarinah v turističnih skupnostih, da bi znižali administrativno obremenitev podjetnikov, obrtnikov in zasebnikov, ki oddajajo turistične namestitve. (STA)

Konec razpisa za člana uprave SDH
3 ure
Danes, 24. septembra 2018 - točno opoldne - je potekel rok, ko so morale na sedež SDH prispeti prijave za člana uprave holdinga. "Prijave, ki bodo na spodnji naslov prispele pozneje, ne bodo
Več ▼

Danes, 24. septembra 2018 - točno opoldne - je potekel rok, ko so morale na sedež SDH prispeti prijave za člana uprave holdinga. "Prijave, ki bodo na spodnji naslov prispele pozneje, ne bodo upoštevane," piše v mednarodnem razpisu za funkcijo, ki je bil objavljen 13. septembra letos. Na SDH so nam povedali, da danes ne bodo sporočili, koliko prijav je prišlo pravočasno. Prijave bodo pregledali predvidoma v sredo in nato obvestili javnost, koliko je bilo prijav, koliko pravočasnih, koliko popolnih in podobne podrobnosti.

Med razpisnimi pogoji sta na prvem mestu osebna integriteta in poslovna etičnost, izobrazba druge stopnje oziroma tej ustrezna in deset let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih, o tega vsaj tri leta v primerljivih dejavnostih oziroma v vodenju večjih sistemov. Ti pogoji se niso spremenili od lanskega do tega razpisa, v bistvu si bili ti zahtevani že tudi leta 2016, seveda pa so med pogoji tudi nekaznovanost, ne sme biti konflikta interesov, kandidati pa v zadnjih šestih mesecih ne smejo imeti funkcije v politični stranki.

Prejšnji teden je sicer članico uprave SDH imenovalo sodišče, to pa je postala Vanessa Grmek. Njen mandat bo potekel, ko bo nadzorni svet SDH imenoval novega člana oziroma članico in ko bo ta imenovan v skladu s statutom in zakonom.

Največ ugibanj je, ali bo s kandidaturo za člana uprave poizkusil Dušan Zorko, nekdanji prvi človek Pivovarne Laško.

Gradnja bolnišničnega oddelka v Stari Gori bo znašala 11,5 milijonov evrov
4 ure
V Stari Gori postavljajo temelje novega bolnišničnega oddelka za invalidne otroke. Oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo naj bi bil dokončan v petnajstih do sedemnajstih mesecih, zanj pa
Več ▼

V Stari Gori postavljajo temelje novega bolnišničnega oddelka za invalidne otroke. Oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo naj bi bil dokončan v petnajstih do sedemnajstih mesecih, zanj pa naj bi odšteli 11,5 milijonov evrov.

Gradili ga bodo v dveh fazah, prva je vredna 4,5 milijona evrov, celotna novogradnja pa sedem milijonov evrov. Dela na novogradnji bolnišničnega oddelka potekajo po načrtovanem terminu, trenutno gradbinci postavljajo temelje, je danes povedal direktor splošne bolnišnice iz Šempetra pri Gorici Stanislav Rijavec. (STA)

Vzponi in padci Elana
4 ure
Elan: od Bojana Križaja, prek stečaja do vnovične prodaje
Na članek...

Elan je preživljal viharne čase. Ste vedeli, da smo imeli še enega, originalnega, ki je šel v stečaj, ta pa je zrasel na pogorišču tega? Nekje ob osamosvojitvi Slovenije, ko so se začele kazati luknje v Elanu, smo prebolevali ta poraz družbe – in da, dojemal se je nekako "nacionalno osebno" – z mantro, da "se je iz Elana v kufrih nosilo denar." Je bil pa Elan v letih po osamosvojitvi tudi že tarča preiskav in premnogih sodnih postopkov.

Elanovi vzponi

Elanova zgodba se začne med drugo svetovno vojno, ko je 12 obrtnikov in inženirjev izdelalo več sto parov lahkih, vzdržljivih lesenih smuči za partizanske čete. Formalno je Elan leta 1945 ustanovil Rudi Finžgar, piše na spletni strani družbe, vizionar in drzni smučarski skakalec, ki je leta 1942 skočil svetovni rekord (95 metrov). Začetek podjetja je bil več kot obetaven, saj je po le nekaj letih Elan v ZDA izvažal 800 parov smuči na leto, pišejo na predstavitvenih straneh Elana.

V petdesetih in šestdesetih letih je Elan izdeloval različne izdelke, med drugim čolne, kajake, kanuje, teniške in badmintonske loparje, opremo za namizni tenis, cepine, orodje za gorska reševanja, dirkaške in rekreacijske sani in vodne skuterje. Leta 1963 je Elan ustanovil inštitut za inovacije (takrat so tudi izdelali gimnastično orodje za evropsko prvenstvo v Beogradu), ki je le dve leti pozneje predstavil prvo patentirano rešitev.

V sedemdesetih in osemdesetih letih je Elan začel pridobivati pomembno mesto v industriji, zahvaljujoč švedskemu čudežnemu dečku in smučarski legendi Ingemarju Stenmarku, se predstavljajo pri Elanu. Elan je v tem času postal eden od največjih smučarskih proizvajalcev na svetu in leta 1984 je kar 168 tekmovalcev v različnih disciplinah tekmovalo na Elanovih smučeh, med drugim tudi slovenska smučarska legenda in eden redkih smučarjev, ki jim je uspelo premagati Ingemarja, Bojan Križaj.

V devetdesetih je Elan predstavil smuči za karving, ki so verjetno najpomembnejša novost v sodobni industriji smučanja. Inovacije so se nadaljevale do najnovejše različice amphibio.

Elanovi križi in težave z denarjem, lastniki, državo, posli, tožbami

Šok smo doživeli 19. oktobra 1990. Uveden je bil stečajni postopek zoper Elan. Šlo je za 20 let trajajoči stečajni postopek, končal se je konec leta 2010. V tem času so stečajni upravitelji poplačali za okoli 40 milijonov evrov terjatev.

Današnji Elan, pravni naslednik tega v stečaju, z ugasnjenim Elanom že dolgo ni imel nič več. S sodno poravnavo decembra 2009 so se namreč sprostila vsa bremena na nepremičnine. Takrat je bila podpisana poravnava med Elanom, Komercialno in hipotekarno banko Ljubljana v stečaju ter Gorenjsko banko za izbris zastavnih pravic na nepremičninah družbe Elan.

A tudi v "novem" Elanu ni bilo vse svetleče. Časovnica križev in težav je taka:

  • 1990: Začne se stečaj Elana.
  • 1994: Zagrebška Privredna banka kupi 70-odstotni delež v Elanu.
  • 2000: Slovenska razvojna družba od Privredne banke kupi Elan in njegovo sanacijo zaupa Urošu Koržetu z ekipo.
  • 2003: Po oceni takratnega šefa Uroša Koržeta Elanovim menedžerjem za leti 2000 in 2001 pripada približno 4,5 milijona evrov nagrad brez DDV, upravi za leto 2003 pa naj bi pripadla slaba dva milijona evrov.
  • 2004: Uroš Korže odide iz Skimarja po štirih letih vodenja, zamenja ga Tevž Tavčar. Začnejo se pripravljati tožbe, Elan toži Koržeta z ekipo in nasprotno.
  • 2005: Tevž Tavčar odstopi.
  • 2005: Družbi Elan in Skimar prejmeta negativno mnenje računskega sodišča. Izračun premije za nagrado Koržetovi ekipi naj bi bil občutno previsok, in sicer za najmanj dva milijona in največ za osem milijonov evrov.
  • 2008: V Skimarju je zaradi slabih poslovnih odločitev in svetovalnih pogodb domnevno "izginilo" 32,2 milijona evrov državnega denarja. Država (konkretno Kad in Triglav) Elan dokapitalizira z desetimi milijoni evrov.
  • 2008: Uprava Skimarja je za pomoč zunanjim sodelavcem plačala več kot 800 tisoč evrov. Dodala je, da je to malo, saj so predhodniki od leta 2003 do lani porabili precej več, menda 5,5 milijona evrov.
  • 2009: Kranjski kriminalisti v Elanu odkrijejo domnevno zlorabo položaja, saj naj bi odgovorna oseba konec leta 2008 s hrvaškim državljanom sklenila za podjetje škodljivo pogodbo v vrednosti 702 tisoč evrov.
  • 2011: Elan spet preiskujejo. Odstavili so tudi šefa Roberta Ferka. Spornih naj bi bilo kar nekaj poslov, preverjalo se je tudi nameravano izplačilo nagrade Ferku prek kadrovske agencije A. S. O.
  • 2012: Evropska komisija odloči, da je bila državna pomoč Elanu iz leta 2008 nedovoljena. Elan mora vrniti denar državi oziroma Triglavu in Kadu, sicer bo država plačevala kazen. Elan denarja nima – če bi bila država, čeprav lastnica, prisiljena v izterjavo, bi šel Elan v stečaj, zato (vsak uradno) država išče kupca, ki bi Elan dokapitaliziral, da bi ta "vrnil" denar lastnikom.
  • 2015: Elan sicer dosega pozitivne rezultate, prodaja se še vleče, Bruselj mineva potrpljenje, dokler julija ni sklenjena pogodba. Državna pomoč je vrnjena, kar je tudi nekakšna kupnina, saj denar dobi država oziroma njene družbe kot lastniki Elana. Sama kupnina je simbolična. Rešijo se tudi spori s Koržetovo ekipo. Preostali postopki, preiskave, so očitno postali že zgodovina oziroma so se – vsaj kar se tiče Elana – rešili.
  • 2018: Največji lastnik družbe, 95-odstotni, je Wiltan Enterprises Limited (povezan z ruskim skladom VR Capital), preostalo ima Merrill Lynch International. Elan je naprodaj. Tako je že aprila povedal izvršni direktor Elana Jeffrey Tirman, ki je dodal, da se zanj zanima več družb oziroma strateških kupcev. Tako za celotni Elan kot za posamezne divizije. Danes Elan še ni prodan.

Vzponi in padci Elana
Zakaj vnovična prodaja Elana nikakor ne pomeni katastrofe na Gorenjskem, prej nasprotno
4 ure
V kakšni kondiciji se prodajata Elan in njegov Elan Inventa, za katerega naj bi se zanimali Japonci pa tudi domači Kovinc, Lesnina MG oprema in Duol
Na članek...

"Prva beseda najmlajših Slovencev naj ne bo mama, ampak RC Elan."

Tako je na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo bili še v Jugoslaviji, prepeval Zoran Predin v Beli simfoniji Lačnega Franca. Pesmi o smučarskem asu in domači "kulturni katarzi."

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Da, tako je bilo takrat. Bojan Križaj in Elan sta se zdela neuničljiva. Če si imel smuči rossignol, no, je nekako še šlo, ampak moral si imeti elanke. Elanovci so bili pionirji pri smučarskih inovacijah, začeli so s smučmi za karving, pred tremi leti so predstavili novo tehnologijo smuči amphibio 4D (gre za izboljšano dušenje vibracij). To je istega leta, ko je država prodala Elan, ki bi šel brez tega skoraj gotovo (spet) v stečaj. Če povzamemo, znali so smučmi in inovacijami, ne pa z denarjem in poslom (vsaj ne s takim, ki bi koristil podjetju).

Do danes je imel Elan še veliko vzponov in padcev. Zdaj je počiščen, podjetje raste in je naprodaj. Naredili smo pregled, kaj se je dogajalo v družbi, ki je nastala kot zadruga leta 1945, in kje so zdaj, tik pred novo prodajo, s skoraj 800 zaposlenimi. Pišemo tudi o tem, zakaj prodaja ni noben bavbav. Prej nasprotno.

Zakaj se Elan prodaja in kdo bi kupil

Prodajni postopek so lastniki začeli pred petimi meseci, aprila letos. Največji lastnik družbe, 95-odstotni, je Wiltan Enterprises Limited (povezan z ruskim skladom VR Capital), preostalo ima Merrill Lynch International. Torej ameriško-ruska naveza.

Za del skupine, Elan Invento, družbo za inženiring in ponudnika telovadnih orodij in opreme za športne dvorane (ta je v 80-odstotni lasti Elana, petino pa ima še državni Kad), naj bi se zanimal japonski Kotobuki, neposredni tekmec družbe Elan Inventa, je poročalo Delo. Zavezujočo ponudbo je že oddal tudi gorenjski poslovnež Damjan Žvelc oziroma njegovo podjetje Kovinc, sicer dobavitelj oziroma podizvajalec Elana Invente, pa tudi Lesnina MG oprema, ki se tudi ukvarja z inženiringom športne opreme. Za družbo se zanima še Duol, ki izdeluje napihljive hale. Kot komentira Dušan Olaj (Duol), so v četrtek minuli teden na povabilo prodajalcev opravili nov sestanek z lastniki in njihovim pooblaščencem za prodajo: "Ni še dokončne odločitve, obstaja pa zelo velika verjetnost, da bomo oddali novo ponudbo. V tem trenutku še preverjamo nove informacije o podjetju."

Nekateri kupci, ki želijo širiti proizvodnjo in trge, podjetja brez zaposlenih sicer ne želijo kupiti oziroma želijo nekakšna zagotovila, da ostane ključni del vsaj nekaj časa enak. Torej to pomeni tudi dogovor z zaposlenimi. Gre sicer za neuradne informacije. Elan Inventa je bolje stoječi del skupine, je pa nekatere presenetilo, da se je sredi postopka zamenjalo vodstvo. Dolgoletnega direktorja Miha Štera je nasledil Klemen Prešeren.

Za preostale dele oziroma za družbo Elan (smuči, barke, deli za vetrne elektrarne) naj bi morebitni kupci tudi tipali situacijo. Kaj konkretnega pa še ni.

Lastniki namreč želijo prodati celoten Elan. Ne zato, ker bi mu šlo slabo. Ravno nasprotno, gre mu bolje. Naprodaj je zato, ker je politika skladov, da podjetje kupi, uredi in proda z dobičkom. Običajno strategu.

Aprila, ob začetku prodaje, je izvršni direktor Elana Jeffrey Tirman dejal, da se zanj zanima več družb oziroma strateških kupcev. Tako za celotni Elan kot za posamezne divizije. Tirman pričakuje, da bo kakšna transakcija končana do konca leta. Kot kaže, bi to lahko bil Elan Inventa. V Elanu danes informacij in prodajnega postopka oziroma prodajnih postopkov podrobno ne komentirajo. Pravijo pa, da ne vedo, zakaj ugibanja, da se prodajni postopek zatika. Vse teče naprej. O prodaji Elana Invente molčijo tudi na Kadu.

Lokar: Ne, prevzemi ne pomenijo zaprtja podjetij, prej nasprotno

Elan je po letu 2015 končno nekoliko zadihal, ljudi zaposlujejo, na delo jih v Begunje hodi okoli 800 (okoli 50 je agencijskih). V Elanu Inventi je zaposlenih okoli 25 ljudi, imajo tudi lokalne podizvajalce, eden pomembnejših je prav Kovinc.

Kot pravijo viri, ljudi že skrbi, ali bo novi kupec vse zaprl. Bodo Begunje socialna bomba? Ne. Če bi (teoretično) nekdo zaprl Elan Invento, to pomeni, da bo na cesti 25 ljudi. Pa še to verjetno ne dolgo, saj večji Elan (ta, ki izdeluje smuči, barke in dele za elektrarne) ves čas išče nove ljudi. Res je sicer, da ne gre le za teh 25, Elan Inventa ima tudi dobavitelje in podizvajalce, ki bi načeloma tudi morali klestiti svoj posel oziroma poiskati novega drugje.

Kaj pa, če bi nekdo kupil matični Elan in ga zaprl? No, potem bi bila zgodba hujša; 800 ljudi brez dela bi za Begunje pomenilo kar veliko težavo. V občini Radovljica je vseh prebivalcev 18.800, samo v Begunjah dobrih tisoč. Velik delež zaposlenih v Elanu (in podizvajalcev) prihaja iz lokalnega okolja (tudi denimo sosednjih občin, kot so Cerklje), poleg tega občina dobiva tudi del dohodnine (davka na plače) svojih prebivalcev.

A to je črn in praktično neuresničljiv scenarij. V Dnevniku so sicer pisali, da Japonci za Elan Invento verjetno ne pomenijo dobrih novic, da naj bi jih zanimalo predvsem prevzemanje trgov Elana Invente, ne pa podjetje z zaposlenimi. A celo glavni sindikalist v Elanu Dušan Ferjan ni tako črnogled. Za Dnevnik je pred kratkim dejal: »Informacij v zvezi s prodajo nimamo, težko pa verjamem, da bi se uresničile takšne črnoglede napovedi. Prepričan sem, da bo kupec zaradi prepoznavnosti Elana Invente želel obdržati celotno podjetje, tako proizvodnjo kot zaposlene z znanjem.«

Črni scenarij bi se zdel veliko presenečenje tudi finančniku Alešu Lokarju iz KD Group, ki ima s prevzemi veliko izkušenj: "Takšnih transakcij, da je nekdo kupil podjetje in ga zaprl, ukinil proizvodnjo, vidimo zelo malo. Res, novi lastniki kaj optimizirajo, iščejo sinergije, preselijo del proizvodnje drugam, del pa v prevzeto podjetje, a sama zaprtja so res izjemno redka." Takšni prevzemi se pač ne splačajo.

Velikokrat je ravno nasprotno, posebej če gre za podjetje, ki poslovanje izboljšuje in ima dobiček. In Elan Inventa ga ima. Lastnik kupi, da bi se širil. Tudi če je tujec, kupi, da bi posel še širil, osvojil nov, evropski trg. "Ne vem, zakaj bi delali na Japonskem, če lahko od tod," komentira Lokar.

Spomnimo na primer Gorenje. Velenjskega proizvajalca bele tehnike je kupil kitajski Hisense. In kaj prinašajo? Denimo, Hisense je že pred prevzemom napovedal, da bo v Velenje prinesel proizvodnjo televizorjev. Novih služb bo v Velenju med 300 in 400. Poleg tega v Gorenje prihajajo tudi Kitajci, pričakujejo se tudi njihove družine, kar vse pomeni plus za nepremičninski trg in porabo v Velenju.

Sicer pa, če se vrnemo (tudi) k Elanu, ki je povsem v zasebni lasti. Vsak lastnik ima pravico s svojim premoženjem narediti, kar želi. In - teoretično - če lastniki Elana tega nočejo več, ga v skrajnem primeru lahko celo likvidirajo in si razdelijo premoženje. To pa je scenarij, o katerem nihče ne govori in - razen v teoriji - skoraj gotovo ni verjeten.

Elan brez državnih lastnikov posluje nad pričakovanji

In kje je Elan zdaj? Kot kaže, počiščen. Res mu gre na roke tudi ugodna gospodarska situacija doma in v svetu. Pomembno pa je tudi, da se je Elan znebil obveznosti, ki bi skupino lahko pahnile v stečaj.

Spomnimo, Elan je država morala prodati, saj brez novega lastnika (verjetno) ne bi preživel, ker bi Bruselj terjal, naj vrne za 12 milijonov evrov državne pomoči, za katero je evropska komisija leta 2012 odločila, da je nedovoljena. Ta cokla je po prodaji Elana odpadla, denar za to je zagotovil novi lastnik. Nakup je namreč potekal tako, da je novi lastnik vrnil nedovoljeno državno pomoč državnim lastnikom.

Aprila je odnose z bankami in dobavitelji Tirman označil za stabilne in dobre. Imeli so za 3,5 milijona dolga, kratkoročnih posojil takrat ni bilo, so jih pa pričakovali proti koncu leta za okoli osem milijonov evrov. Gre sicer za običajno prakso. Novi lastniki oziroma vodstvo so v treh letih zaposlili 200 novih delavcev in jih je zdaj okoli 800. Povečujejo prodajo (več v grafih). Tirman je že sezono pri proizvodnji smuči ocenil za odlično, na področju vetrne energije za uspešno, težave so imeli na področju plovil in za letos pričakuje dobro leto.

Danes ocenjujejo, da je bilo v prvih šestih mesecih poslovanje družbe Elan uspešno. Glede na isto obdobje lani so dosegli dvomestno rast prihodkov ter imeli večji obseg proizvodnje. Elanovi izdelki veljajo za inovativne in tržno prepoznavne (za zložljivo smučko ibex tactixna so prejelo zlato priznanje GZS za inovativnost, prejeli so deseto priznanje »red dot design award« za novi izdelek Elan Element, jadrnico elan GT5 je mednarodna revija »Crusing World« prepoznala kot plovilo leta 2018), junija so odprli Alpski smučarski muzej Elan, s čimer so v globalnem merilu prvo smučarsko podjetje z lastnim muzejem. Optimistični pa ostajajo tudi pred prihajajočo zimsko sezono, saj imajo večji obseg naročil smuči kot v istem obdobju lani.

Tudi v Elanu Inventi so zadovoljni - prodajno je bilo minulo leto uspešnejše kot leto prej, poslovali so bolje od načrtov, saj so imeli več kot 11 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje (načrtovali so jih slabih deset). EBITDA, torej dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo, je bil 530 tisoč evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa 67 tisoč evrov (povprečje v panogi je 30 tisoč evrov). Poslovali so s 26 različnimi državami. Elan Inventa je na sploh bolj uspešen del celotne skupine.

Zakaj vnovična prodaja Elana nikakor ne pomeni katastrofe na Gorenjskem, prej nasprotno
Primož Dolenc, kandidat za guvernerja, o izbrisancih, prodaji NLB, razmerah v gospodarstvu in bankah 2
5 ur
 5 izjav s predstavitve kandidata za guvernerja Banke Slovenije
Na članek...

Zbrali smo najpomembnejše izjave Primoža Dolenca, kandidata za guvernerja Banke Slovenije, ki se je danes javno predstavil. Spomnimo, Dolenca je predsednik republike Borut Pahor izbral med petimi kandidati, poleg njega so kandidirali še viceguverner Marko Bošnjak, Milan Martin Cvikl, zdaj namestnik direktorja v svetu Evropske banke za obnovo in razvoj, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić in Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglava Skladov. O imenovanju Dolenca bo odločal državni zbor, za imenovanje pa potrebuje večino vseh glasov, torej 46.

O podrejencih, špekulantih in rešitvah

»To vprašanje mora biti najprej rešeno s sprejetjem ustrezne zakonodaje, tu je na potezi državni zbor. Najprej torej potrebujemo zakon, potem so na vrsti sodni postopki in nato, če bi se izkazalo, da bi s tem razbremenili sodišča, morebitne poravnave.« Ob tem je zanikal današnje pisanje Dela, da bi pri morebitni poravnavi z bančnimi izbrisanci ločeval na špekulante in nešpekulante. »To ni bilo moje stališče,« je izjavil.

O prodaji NLB in Abanke

»Banka Slovenije ni vključena v proces privatizacije, to je stvar prodajalca. Moje mnenje je, da je treba spoštovati zaveze, ki jih je dala država. Banki sta tudi pod pritiskom ukrepov, ki omejujejo njuno poslovanje.«

O stanju slovenskih bank in njihovi prihodnosti

»Naše banke so zelo dobro pripravljene na morebitne izzive, so dobro kapitalizirane. Za kratko- in srednjeročno perspektivo bank me ne skrbi, me pa skrbi poslovni model oziroma to, kaj bodo delale v prihodnje, torej prihodkovno tveganje.«

O stanju gospodarstva, morebitnih krizah in šokih

Kljub nekoliko skromnejši rasti slovenskega BDP v letošnjem drugem četrtletju Dolenc težav ne vidi. »Trenutno ni znamenj za preplah, dobro je, da so napovedi za naprej nekoliko nižje, sicer bi šli po poti pregrevanja.«

O Banki Slovenije

»Zavzemal se bom za učinkovito delovanje Banke Slovenije, to pomeni reorganizacijo in racionalizacijo.«

Primož Dolenc, kandidat za guvernerja, o izbrisancih, prodaji NLB, razmerah v gospodarstvu in bankah