Manager
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
26.02.2018 12:00
1. V torek največja sprememba cene goriv v zadnjih osmih mesecih2. Top službe - EBRD išče direktorja; zaposlujejo tudi NLB, NKBM, Triglav, Interblock, Spar, Cosylab in še 15 podjetij3. Slovenci
Več ▼
Delavci v Audijevi tovarni na Madžarskem v enotedensko stavko
5 min
Več kot štiri tisoč delavcev v tovarni nemškega avtomobilskega proizvajalca Audi na Madžarskem je danes zjutraj začelo sedemdnevno stavko. Zahtevajo višje plače in boljše pogoje dela.
Več ▼

Več kot štiri tisoč delavcev v tovarni nemškega avtomobilskega proizvajalca Audi na Madžarskem je danes zjutraj začelo sedemdnevno stavko. Zahtevajo višje plače in boljše pogoje dela. Proizvodnja v tovarni je v celoti zastala. Menedžment in predstavniki sindikata AHFSZ bodo v času stavke nadaljevali pogovore.

Tovarna v mestu Gyoer na zahodu Madžarske skupno zaposluje okoli 12 tisoč ljudi. Je največja tuja investicija v državi, podjetje iz Ingolstadta je od začetka delovanja tovarne v letu 1993 vanjo vložilo skoraj šest milijard evrov. Lani je tovarna na ceste poslala 105 tisoč avtomobilov in skoraj dva milijona motorjev.

Stavkajoči delavci zahtevajo 18-odstotno zvišanje plač, ki ne bi smele biti manjše od 236 evrov. Prav tako želijo določene ugodnosti. Uprava je ponudila 20-odstotno zvišanje plač v dveh letih in nekatere druge bonbončke, a sindikatu to ni bilo dovolj. (STA)

Minister Bertoncelj: letošnji presežek bo znašal 0,55 odstotka BDP 1
6 min
»Prihodki in odhodki se v primerjavi z že sprejetim zvišujejo. Prihodki bodo zrasli na 10,35 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka, odhodki pa bodo od načrtovanih višji za 4,8 odstotka in bodo
Več ▼

»Prihodki in odhodki se v primerjavi z že sprejetim zvišujejo. Prihodki bodo zrasli na 10,35 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka, odhodki pa bodo od načrtovanih višji za 4,8 odstotka in bodo znašali 10,16 milijarde evrov,« pojasnjuje minister za finance Andrej Bertoncelj. V nadaljevanju današnje predstavitve proračuna poudarja pomembnost presežka, ki se po evropski metodologiji ESA po zadnjem rebalansu povečuje s 0,2 odstotka (prejšnji je bil jeseni poslan Evropski komisiji) na 0,55 odstotka BDP.

»Z novim rebalansom smo dosegli dodatni napor. S tem zasledujemo cilje zagotavljanja stabilnosti javnih financ. Hkrati pa je vlada pokazala skrb za državljane in širši razvoj države,« pove Bertoncelj. Poudarja, da se izdatki za obresti v primerjavi z letom 2017 znižujejo s 1.071 milijonov evrov na 807 milijonov evrov, kar je 32 milijonov manj kot v prvotnim proračunu za leto 2019.

»Nekaj smo dali tudi na stran za slabe čase. A nismo dali toliko, kot je želel Fiskalni svet, ki nas je pozval k znižanju izdatkov za 270 milijonov evrov. In sicer zato ne, ker delamo za blaginjo ljudi, hkrati pa menimo, da smo dali na stran dovolj. Če bi želeli privarčevati dodatnih 270 milijonov, bi morali prikrajšati socialno ogrožene,« razloži Bertoncelj.

Sporoča še, da nameravajo znižati javni dolg s 70 odstotkov na 66,6 odstotka BDP. Upad številke delno pripiše rasti BDP, a poudari, da se del kupnine in dividende delno sprivatizirane NLB namenja odplačilu dolga.

Minister se je dotaknil tudi priprave na krizo. »Če sem pred časom opozarjal pred pretiranim optimizmom, tokrat opozarjam pred pretiranim pesimizmom. Zavedamo se omejitev in bomo delovali kot dober gospodar. Naša skrb je tudi stabilno poslovno okolje. Proračun pa je med drugim tudi razvojno naravnan. V tem delu spodbujamo izvoznike. Ostali bomo uspešna država, ki skrbi za svoje državljane in razvoj. Seveda pa se na ministrstvu zavedamo spremenjenih okoliščin, vidimo da se svet okoli nas spreminjamo. Zavedamo se nevarnosti brexita in vemo, da vsaka milijarda neplačanega prispevka Združenega kraljestva v evropski proračun za Slovenijo pomeni 3 milijone evrov bremena. Skupno 42 milijonov evrov. Tudi nevarnosti trgovinskih vojn se zavedam,« pove minister.

Predpostavke za proračun so delali na letošnji napovedi 3,7-odstotne gospodarske rasti, kar so v jesenski napovedi ocenili v Uradu za makroekonomske analize in razvoj.

Bratuškova: Drugi tir nas bo stal 1,2 milijarde evrov 3
15 min
"Za investicijo v drugi tir je potrebnih 1,194 milijarde evrov," je po seji vlade povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Vlada je na današnji seji soglasno potrdila investicijski
Več ▼

"Za investicijo v drugi tir je potrebnih 1,194 milijarde evrov," je po seji vlade povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Vlada je na današnji seji soglasno potrdila investicijski program za drugi tir. Investicija je finančno in ekonomsko upravičena, projekt pa se bo v celoti poplačal iz poplačal iz prihodkov 2TDK - dajatev prevoznikov tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper, je vlada sporočila prek Twitterja.

Bratuškova: Drugi tir nas bo stal 1,2 milijarde evrov
Draghi: tveganj, da bo evrska rast slabša, je več
16 min
Zaradi nadaljnje geopolitične negotovosti, grožnje protekcionističnih ukrepov, ranljivosti na trgih v razvoju teh nihajnosti na finančnih trgih je zdaj bolj verjetno, da bi bila rast slabša od
Več ▼

Zaradi nadaljnje geopolitične negotovosti, grožnje protekcionističnih ukrepov, ranljivosti na trgih v razvoju teh nihajnosti na finančnih trgih je zdaj bolj verjetno, da bi bila rast slabša od napovedane, kot pa da bi bila boljša, je ravnokar povedal šef ECB Mario Draghi na tiskovni konferenci, na kateri pojasnjuje stališča ECB.

K temu je dodal, da je ECB - ki je sicer pred časom krenila po poti zaostrovanja denarne politike -, pripravljena ukrepati, če bo treba: "V vsakem primeru je svet ECB pripravljena, da prilagodi vse svoje instrumente, če in kot bi se izkazalo za potrebno, da zagotovit, da bi se inflacija nadalje vzdržno gibala v smeri proti inflacijskemu cilju ECB."

Zakaj ni smučarjev? Ker je drago in ker lahko gredo v Mehiko 1
23 min
Število smučarjev upada v Italiji, Švici, Franciji pa tudi v Sloveniji
Na članek...

Po podatkih slovenskega statističnega urada je bilo v sezoni 2016/2017 z žičnico prepeljanih 14.207 ljudi. Kar je, denimo, za 23,7 odstotka manj kot v sezoni 2010/2011. Tudi v času gospodarske rasti, blaginje in nizke brezposelnosti Slovenci smučamo vse manj. Trend zmanjševanja števila smučarjev pa ni omejen samo na Slovenijo. Po podatkih, objavljenih v mednarodnem poročilu o zimskem in gorskem turizmu (poročilo pripravlja Laurent Vanat, švicarski analitik, ki redno spremlja snežni in gorski turizem ter dogajanje na svetovnih smučiščih), število smučarjev upada tudi v Italiji, Švici in Franciji.

Na večjih smučiščih pa opažajo povečanje števila gostov. »Sezono 2017/18 smo zabeležili kot rekordno. Imeli smo največ obiskovalcev do zdaj, našteli smo jih 221 tisoč. Tudi letos sledimo trendu,« so nam sporočili iz Kranjske Gore. Rast števila obiskovalcev opažajo tudi na smučišču Cerkno.

Medtem ko velika smučarska središča obiskuje več ljudi, manjša smučišča propadajo, saj se tehnološko ne morejo kosati z velikimi. Manjša smučišča so pač odvisna od naravnih razmer, medtem ko si velika lahko pomagajo z umetnim snegom. V zelenih zimah smučišča ne delujejo in nimajo prihodkov. In zato manjša smučišča propadajo, splošna statistika pa prikazuje upadanje števila smučarjev.

Kaj manjša število smučarjev? Cena in možnost izbire

Da bi lahko odgovorili na vprašanje, zakaj smučišča opažajo zmanjšanje števila smučarjev, moramo najprej pogledati ceno smučanja. Smučanje ni poceni. Samo smučarska oprema lahko hitro preseže vrednost tisoč evrov. Smučarske vozovnice na velikih smučiščih in tudi v Sloveniji že stanejo več kot 30 evrov. Štiričlanska družina samo za en smučarski dan za vozovnice odšteje več kot sto evrov, pa nismo upoštevali kosila, goriva za prevoz …

Pa vendar se lahko vprašamo, zakaj se število smučarjev ne povečuje, ko pa se povišuje povprečna plača. Po podatkih statističnega urada se je povprečna plača v Sloveniji od leta 2010 zvišala za 15,7 odstotka. Smučanje je vse manj naš nacionalni šport. Denar je najpomembnejša ovira, ni pa cena smučanja edina, ki zmanjšuje priljubljenost tega zimskega športa.

Eden izmed odgovorov je možnost izbire, je pojasnjeno na portalu Swissinfo. Cene prevoza se znižujejo in ljudje lahko za enak denar, kot so prej šli smučat, odidejo na drugi konec sveta na plažo. In tako pobegnejo z mraza. »Pogosto so tedenske počitnice na plaži za družino cenejše kot smučarske počitnice,« še navajajo.

Ker manjša smučišča, ki so ponujala smuko za manj denarja, propadajo, se ljudje raje, kot da odidejo na velika smučišča, za enako ceno odpravijo v tople kraje.

Kaj smučišča delajo, da pridobijo obiskovalce?

Smučišča imajo nalogo prepričati ljudi, naj namesto na morje pridejo k njim. Tega se zavedajo tudi v švicarskih smučarskih središčih, saj v vseh število smučarjev iz leta v leto upada. To vpliva tudi na prihodke smučišč. Švicarji so najprej začeli akcije pri prodaji smučarskih vozovnic. Smučišče Saas-Fee je pred dvema letoma začelo akcijo, v kateri je naprosilo smučarje, naj se do določenega datuma prijavijo za nakup sezonskih vozovnic. Če je bilo vseh prijav 77.777, je bila cena vozovnice nižja kot sicer. V prvem letu so prodajo vozovnic povečali za 17,7 odstotka, letos za še za deset odstotkov.

Tudi veliko drugih smučišč znižuje cene vozovnic. V Andermattu lahko takrat, ko ne pričakujejo veliko gostov, kupite dnevno vozovnico za samo deset frankov. Smučišča pa se tudi povezujejo. Če ste zaprisežen smučar, lahko kupite sezonske karte, ki veljajo na več kot 30 smučiščih. Cene teh vozovnic se za odraslega začnejo pri 899 frankih.

Švicarske smučarske organizacije veliko delajo tudi pri uvajanju otrok v smučanje. V tej sezoni so razdelile že 12.770 smučarskih kart za otroke za 44 različnih smučarskih središč. Nekatera smučišča ponujajo tudi zastonj smučanje za otroke. Nove smučarje pa poskušajo pridobiti tudi z organiziranjem smučarskih taborov. Za udeležence si želijo predvsem otroke, ki prihajajo iz družin, ki ne smučajo. V letu 2017 sta se 2.314 taborov udeležila 105.302 udeleženca.

Za odrasle pripravljajo tudi hitre tečaje smučanja. Švicarska smučarska zveza s tem cilja na osebe, stare nad 30 let, ki niso nikoli smučale. Smučarski učitelj tako »vajenca« pobere v hotelu, mu pomaga pri izposoji smuči in ga pripravi za smuko. Smučarske šole popolnim začetnikom celo jamčijo, da bodo v treh dneh lahko samostojno smučali.

Glede na vse to pa se bo število smučarjev v prihodnosti samo še zmanjševalo, je prepričana Therese Lehmann Friedli z bernske univerze. »Alpske regije bi morale razvijati smučišča bolj kot življenjski prostor in manj kot turistično naselje,« je povedala za Swissinfo.

Zakaj ni smučarjev? Ker je drago in ker lahko gredo v Mehiko
Slovenija zaradi zasega dokumentov v Banki Slovenije pred sodišče EU 5
51 min

Evropska komisija se je odločila, da zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije (BS) julija 2016 proti Sloveniji sproži postopek pred Sodiščem EU.

Slovenski organi so 6. julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v BS, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih centralne banke zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. ECB zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni poznejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni, pojasnjujejo v Bruslju. Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v preiskavi o zadevah po nacionalni zakonodaji v prostorih BS po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB. Zakonodaja EU določa postopke, s katerimi se lahko na zahtevo nacionalnih organov odpravijo privilegiji in imunitete institucij unije, a se ti v tem primeru niso uporabili, še izpostavlja komisija.

Na ministrstvu za pravosodje so danes v prvem odzivu zapisali, da se bodo na odločitev Evropske komisije lahko odzvali šele, ko bodo prejeli in preučili besedilo tožbe, o kateri še niso obveščeni.

Slovenija zaradi zasega dokumentov v Banki Slovenije pred sodišče EU
Danes zaseda ECB, upoštevati bo morala tudi bolj kisle podatke o evrskem gospodarstvu 9
1 ura
Pred današnjim obrestnim zasedanjem Evropske centralne banke (ECB), na katerem sprememb obrestnih mer sicer ni pričakovati, so pri družbi IHS Markit objavili prvo oceno razmer na evrskem območju za januar – in ti nakazujejo, da se evrsko območje približuje stagnaciji
Na članek...

Evrsko gospodarstvo se je januarja letos pomaknilo še nekoliko bliže območju stagnacije, saj se je proizvodnja v podjetjih januarja sicer še povečala, vendar je bila rast najskromnejša v petih letih in pol, natančneje od julija 2013. Podjetja so hkrati prvič tudi sporočila, da so zaznala upad povpraševanja. Tako je januar po prvih ocenah prinesel tudi upad vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev PMI za evrsko območje, ki so ga danes objavili pri družbi IHS Markit.

IHS Markit z rednimi mesečnimi anketami preverja gospodarski položaj na evrskem območju, indeks nabavnih menedžerjev PMI pa med ekonomisti, vlagatelji in gospodarstveniki velja za zanesljiv kazalnik o trenutnem stanju v realnem gospodarstvu. Anketo, na podlagi katere pri IHS Markitu izračunavajo vrednost indeksa PMI, opravijo na vzorcu okoli pet tisoč podjetij v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, na Nizozemskem, v Avstriji, na Irskem ter v Grčiji.

Poglejmo, kaj konkretno kažejo prve ocene (te pri družbi tipično objavijo potem, ko pregledajo od 85 do 90 odstotkov vseh anketnih odgovorov).

Glavni indeks nabavnih menedžerjev PMI za evrsko območje, ki vključuje tako predelovalne kot storitvene dejavnosti, je z decembrskih 51,1 točke januarja zdrsnil na 50,7 točke. Spomnimo, da je vrednost pri 50 točkah tista meja, ki pomeni ločnico med rastjo aktivnosti (vrednosti nad 50 točk) in krčenjem (vrednosti pod 50 točk).

Indeks nabavnih menedžerjev PMI za predelovalne dejavnosti na evrskem območju je januarja prav tako zaznamoval zdrs, in sicer z decembrskih 51,4 na januarskih 50,5 točke.

Takšna je slika v daljšem časovnem obdobju, od januarja 2016:

Takšna pa je slika v zadnjem letu dni, od januarja 2018:

Na evrskem območju so podjetja poročala, da se je rast tako v storitvenih kot predelovalnih dejavnostih približala točki stagnacije.

Že četrti mesec zapored so podjetja poročala, da zaznavajo krčenje obsega novih naročil, pri čemer je bil upad največji po aprilu 2013, navajajo pri IHS Markitu in dodajajo, da so v podjetjih to ocenili kot posledico šibkejših izvoznih aktivnosti. Ob vsem tem se je upočasnilo tudi novo zaposlovanje.

Upočasnitev ni zamejena na eno panogo

Kot je v sintezi odgovore podjetij pokomentiral glavni ekonomist pri IHS Markitu Chris Williamson, rezultati januarske ankete razkrivajo, da se je rast aktivnosti tako približala stagnaciji tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih, kar kaže, da je trenutno upočasnjevanje splošnejše.

Skrbi: šibkejše razmere v avtoindustriji, brexit, trgovinske vojne

Kot je pojasnil Williamson, so podjetja med glavnimi dejavniki navajala šibkejše razmere v avtomobilski industriji, zaskrbljenost zaradi brexita, trgovinskih vojn ter protestov v Franciji. V splošnem pa podjetja skrbi tudi širša gospodarska slika, ker čutijo, da širše gospodarsko upočasnjevanje postaja izrazitejše, saj se krepita politična in gospodarska negotovost, kar pa vpliva na to, koliko tveganja so pripravljeni prevzeti ljudje in podjetja, ter na povpraševanje.

In kaj so pokazali ločeni podatki za Nemčijo in Francijo?

V Nemčiji so se v splošnem razmere v gospodarstvu januarja nekoliko izboljšale, saj se je vrednost glavnega indeksa PMI, ki zajema tako predelovalne kot storitvene dejavnosti, z decembrskih 51,6 točke januarja zvišala na 52,1 točke. A predvsem zaradi izboljšanja v storitvenih dejavnostih, saj je januar prinesel prvo krčenje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih v Nemčiji – vrednost indeksa je z decembrskih 51,5 točke januarja upadla pod 50 točk, na 49,9 točke.

V Franciji je bilo nekoliko drugače, tam so se aktivnosti v predelovalnih dejavnostih januarja okrepile in spet umestile v območje rasti. Indeks PMI za predelovalne dejavnosti v Franciji je namreč z decembrskih 49,7 točke januarja spet preskočil mejo 50 točk, ki pomenijo ločnico med rastjo in krčenjem, vrednost indeksa pa je dosegla 51,2 točke. Glavni indeks PMI za Francijo, ki poleg predelovalnih upošteva tudi storitvene dejavnosti, pa je januarja zdrsnil še nižje pod mejo 50 točk. Z decembrskih 48,7 točke je januarja upadel na 47,9 točke.

Danes zaseda ECB, upoštevati bo morala tudi bolj kisle podatke o evrskem gospodarstvu
Najbogatejši nogometni klubi: Španci s prestola izrinili Manchester United
1 ura
Koliko prihodkov so v pretekli sezoni ustvarili največji nogometni klubi? Kdo je na lestvici najbolj napredoval in najbolj nazadoval?
Na članek...

Evropski nogometni prvak Real Madrid je v prejšnji sezoni (2017/2018) ustvaril največ prihodkov in tako s prvega mesta izrinil Manchester United predvsem zaradi slabših predstav Angležev na igrišču. Na drugo mesto se je uvrstila Barcelona, kaže lestvica Deloitte Money League.

Med deseterico šest angleških klubov

Med prvimi desetimi klubi je šest angleških, med 30 pa jih je 13 iz angleške Premier lige, vendar nobenemu ni uspelo preseči prihodkov španskih velikanov iz Madrida in Barcelone. Dvajset najbolje uvrščenih nogometnih klubov je v prejšnji sezoni skupaj ustvarilo 8,3 milijarde evrov prihodkov oziroma šest odstotkov več kot v sezoni prej. Kar 43 odstotkov prihodkov klubi ustvarijo s prodajo televizijskih pravic, 40 odstotkov s komercialnimi dejavnostmi ter 17 odstotkov s prodajo vstopnic in trženjem stadiona.

Močan finančni dejavnik uvrstitve na lestvico je udeležba na tekmovanjih UEFA, ugotavljajo pri Deloittu. Real Madrid se je na vrh lestvice zavihtel že rekordnih dvanajstič in je prvi, ki mu je v sezoni uspelo ustvariti več kot 750 milijonov evrov prihodkov. Prednost pred drugouvrščeno Barcelono je povečal na 60,5 milijona evrov, kar je druga največja razlika doslej.

Razlog za odlično poslovanje so uspehi na zelenicah, še pišejo. Real Madrid je trikrat zapored osvojil Ligo prvakov in svetovno klubsko prvenstvo, uspehe pa so unovčili, saj so prihodke iz komercialnih dejavnosti povečali za 18 odstotkov, na rekordnih 356,2 milijona evrov. S tem so münchenskemu Bayernu odvzeli naziv kluba, ki največ prihodkov ustvari s komercialnimi dejavnostmi.

Največje povečanje prihodkov med prvo deseterico je uspelo Liverpoolu – ustvaril je za dobre 104 milijone prihodkov več kot prejšnjo sezono in splezal za dve mesti, na sedmo. Med prvo deseterico so se prihodki najbolj zmanjšali, za dobrih 34 milijonov evrov, angleškemu klubu Arsenal, ki je zdrsnil za tri mesta, na deveto. Glavni razlog za manjše prihodke je, da se klubu ni uspelo uvrstiti v evropsko Ligo prvakov.

Najbogatejši nogometni klubi: Španci s prestola izrinili Manchester United
Vlada je potrdila investicijski načrt drugega tira 3
1 ura
Vlada je na današnji seji potrdila investicijski načrt drugega tira, je vlada pravkar sporočila na omrežju Twitter. »Investicija je finančno in ekonomsko upravičena. Projekt se bo v celoti
Več ▼

Vlada je na današnji seji potrdila investicijski načrt drugega tira, je vlada pravkar sporočila na omrežju Twitter. »Investicija je finančno in ekonomsko upravičena. Projekt se bo v celoti poplačal iz dajatev prevoznikov tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper,« so še navedli.

Točne številke bosta popoldan predstavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za finance Andrej Bertoncelj.

ECB ni spreminjala višine ključnih obrestnih mer 1
1 ura
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnji seji sklenil, da ključno obrestno mero ohrani na ničelni stopnji, depozitno obrestno mero pa pri negativnih -0,40 odstotka.Ob tem iz ECB
Več ▼

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnji seji sklenil, da ključno obrestno mero ohrani na ničelni stopnji, depozitno obrestno mero pa pri negativnih -0,40 odstotka.

Ob tem iz ECB sporočajo, da svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod dvema odstotkoma, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Kot znano, je konec lanskega leta ECB opustila sveže nakupe evrskih obveznic, je pa danes potrdila, kar je že večkrat pojasnila: da bo še naprej v celoti ponovno investirala glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa za odkup obveznic (QE), in sicer še daljše obdobje po datumu, ko bo že začela dvigovati ključne obrestne mere ECB - vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Tako so ravnokar sporočili ECB, razloge za takšne odločitve pa bo predsednik ECB Mario Draghi pojasnil na tiskovni konferenci ob 14.30.

Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1
1 ura
Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega zelja in repe do druge zelenjave in mlečnih izdelkov
Na članek...

Če živite za Bežigradom v Ljubljani, se lahko po nekaj minutah vožnje oskrbite z domačimi jajci, zelenjavo in mlekom pri kmetih na Ježici, v Savljah ali Klečah. Nekatere kmetije ponujajo le to, kar same pridelajo, druge tudi pridelke drugih kmetij. Obiskali smo tri kmetije in preverili njihovo zimsko ponudbo.

Kupci imajo radi domačo sorto krompirja Sora

Kmetija Pr' Perc, ki jo v Klečah vodi družina Zatler, že vrsto let prideluje krompir, zelje in različno zelenjavo. Svoje pridelke prodajajo v trgovinici ob glavni cesti, ki je dobro obiskana. Zaprta je le ob nedeljah, zadnje čase pa imajo ob sobotah največ kupcev. Obdelujejo deset hektarjev njiv, imajo tudi rastlinjake. Največjo ponudbo in prodajo imajo septembra in oktobra, pozimi pa je izbira skromnejša. »Trenutno prodamo največ motovilca, radiča, tudi kislega zelja in repe. Dobro se prodaja krompir nove slovenske sorte Sora. Prvič ponujamo tudi sladki krompir,« pravi Neža Zatler, ki smo jo v sredo srečali v trgovinici.

Sosedovi jogurti

Tam ponujajo tudi skuto in jogurte s kmetije Čerin, na kateri živi Nežina sestra Jerca z družino. Čerinovi jogurti so v lokalnem okolju zelo priljubljeni, ob sobotah jih prodajajo tudi na stojnici na Bratovševi ploščadi. Sveže mleko pa ponujajo v mlekomatu ob trgovinici kmetije Pr' Perc, mlečne izdelke pa lahko kupite tudi pri njih na kmetiji, kjer imajo okoli 30 krav molznic.

Najbolj znana iz Savelj je ekološka kmetija Avšič, ki jo vodi Aleš Avšič. V trgovinici na kmetiji ponujajo svojo ekozelenjavo in širok nabor drugih živil, tudi moke, sokove, vino, olja in začimbe z drugih ekoloških kmetij. »Trenutno prodamo največ sladkega krompirja, špinače in motovilca,« pravi Gašper Žen, prodajalec v trgovinici na kmetiji.

Znani so po sadikah, ki jih že 27. leto vzgajajo v Avšičevem podjetju Zeleni hit, izvažajo pa tudi v države nekdanje Jugoslavije. V dolini Neretve Avšič skupaj z bosanskim, italijanskim in izraelskim partnerjem vodi tudi podjetje Adria Hishtil, ki goji cepljene sadike za tržne pridelovalce po Evropi.

Kmetija Dovč je med večjimi pridelovalci zelenjave iz Savelj

Med večjimi in bolj podjetnimi kmetijami iz Savelj velja omeniti tudi kmetijo Dovč. Obdelujejo 17 hektarjev zemlje in imajo tri hektarje rastlinjakov. Svoje pridelke prodajajo v trgovinici na kmetiji in na tržnici v središču Ljubljane in v Kosezah. Na kmetiji dela šest družinskih članov in štirje zaposleni. »Največ povpraševanja je po solati in radiču, pozimi dopolnjujemo ponudbo tudi s sadjem in zelenjavo iz uvoza, da kupci dobijo vse na enem mestu,« pravi Marta Dovč.

Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij
Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu
23.01.2019 13:55
Lani so storitve elektronske proizvodnje za zunanje kupce Iskratelu prinesle skoraj 11 milijonov evrov oziroma dobro desetino prihodkov skupine; v svojem izdelčnem portfelju imajo več kot 1.200 različnih tiskanin
Na članek...

Iskratel opremlja tiskana vezja na Bledu, Domžalah in Celju. A proizvodnja ne poteka v treh različnih mestih po Sloveniji, kot ste najbrž pomislili, temveč je tako ime njihovim trem proizvodnim linijam za opremljanje tiskanin s površinsko montažo miniaturnih elektronskih komponent (SMT). Na teh so lani izdelali 326 tisoč kosov tiskanih vezij.

Storitve elektronske proizvodnje ali na kratko EMS (Electronic Manufacturing Services) v Iskratelu vključujejo načrtovanje, produkcijo, testiranja, lakiranja, integracijo oziroma sestavljanje, pakiranje, logistiko in poprodajno podporo.

Poleg opremljanja elektronskih vezij kupcem ponujajo tudi izdelavo končnih izdelkov - denimo modemov višjega cenovnega razreda. Povedano drugače, približno 80 odstotkov izdelanih tiskanin odpremijo kupcem, približno četrtino pa jih zanje sestavijo bodisi v končne izdelke bodisi v komponente oziroma podsestave za vgradnjo v končne izdelke.

Proizvodnjo si je ogledalo 180 ljudi iz 66 podjetij

Kako v Iskratelu poteka proizvodnja tiskanin, je lani oktobra imelo priložnost v živo spoznati skoraj 180 ljudi iz 66 podjetij, ki so se udeležili sklepnega dogodka izbora Tovarna leta 2018, ki ga je v Kranju gostil Iskratel. Kaj vse so ob ogledu proizvodnje, ki na pogled spominja na filigransko delo, videli udeleženci prvega izbora tovarne leta, predstavljamo v nadaljevanju.

Še prej pa spomnimo, da je na dogodku strokovno komisijo med tremi finalisti izbora – družbami Domel, Krka in Polycomnajbolj prepričala Krka z obratom za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Zato si bodo udeleženci sklepnega dogodka Tovarna leta 2019 letos lahko ogledali njeno proizvodnjo tablet in kapsul v Novem mestu.

Z EMS skoraj 11 milijonov evrov prihodkov

Iskratel je s storitvami elektronske proizvodnje (EMS) za zunanje kupce lani ustvaril skoraj 11 milijonov evrov prihodkov, je povedal glavni direktor družbe in vršilec dolžnosti izvršnega direktorja za produkte in generične rešitve Željko Puljić. »Če bi podobno ovrednotili še interne produkte, bi se vrednost prihodkov iz tega naslova povzpela na 22 do 23 milijonov evrov,« je dodal.

Poleg rešitev in storitev za telekomunikacije ter infokomunikacijskih rešitev v segmentu železnic, energetike in posebnih omrežij za javno varnost (112, policija, vojska), je med področji, v katera se kranjska družba z več kot 70-letno tradicijo s svojo novo sprejeto strategijo intenzivno usmerja, tudi EMS.

Podvojitev prihodkov iz EMS

Cilj družbe je, da v letih 2021–2022 s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi in znanjem, ki ga imajo na področju EMS, na trgu ustvarijo 20 milijonov evrov prihodkov, je povedal Puljić.

Kot pravi, želijo pri tem doseči, da zunanjim kupcem ne bodo ponujali le svojih proizvodnih zmogljivosti, ampak da bi okrepili celoten produktni inženiring – dizajn, zasnovo, nulte serije … - in se usmerili na trg bolj inteligentnih proizvodnih storitev. Medtem ko večina drugih podjetij trgu česa takega ne more ponuditi, pa kranjska družba to lahko stori, saj ima dolgo tradicijo lastnega razvoja materialne opreme, je poudaril.

Eni redkih z lastno proizvodnjo

Iskratel je sicer eno redkih telekomunikacijskih podjetij, ki ima v svoji dejavnosti poleg razvoja in prodaje tudi lastno proizvodnjo. Poleg proizvajalca elektronskih komponent Infinion v Beljaku primerljive proizvodnje na črti do Bruslja ne boste našli, je povedal Puljić.

Kakšne prednosti jim to prinaša? »Daje nam določeno samozavest. Če želiš razviti novo programsko opremo in želiš ob tem imeti ciljno strojno oziroma materialno opremo, se znotraj hiše hitro dogovoriš za izdelavo prototipa. Če želiš izdelovati prototipe, se hitro dogovoriš za proizvodnjo, lastna prodajna mreža pa najde pilotne kupce, s katerimi stvari razvijaš naprej. Atmosfera je čisto drugačna, ko med timi hitro pride do interakcije.«

In slabosti lastne proizvodnje? »To je nenehen boj s stroški in dilema narediti ali kupiti. A za zdaj ekonomika kaže, da se nam proizvodnjo splača ohraniti,« je povedal Puljić.

Modernizacija opreme, optimizacija procesov

Kot je povedal Sašo Šimec, izvršni direktor za izvedbo poslov, je v letu 2012 EMS za zunanje kupce v prihodkih družbe pomenil 2,5 milijona evrov. Večina proizvodnje je bila namreč namenjena za telekomunikacijske rešitve v Iskratelovi osrednji dejavnosti.

V zadnjih letih so z vlaganji v posodobitev opreme, avtomatizacijo in optimizacijo procesov ter organizacijo dela po načelih vitke proizvodnje znižali stroške izdelave tiskanih vezij, povečali njihovo kakovost in zanesljivost ter s tem okrepili konkurenčnost svojih proizvodnih storitev na globalnem trgu.

Kot je pojasnil, je glavnina naložb v proizvodnjo, poleg investicij v opremo, v zadnjem času usmerjena v posodobitev programske opreme oziroma stvari, ki so bolj vezane na informatiko, analitiko, zagotavljanje sledljivosti izdelkov – od materiala do končnega izdelka – pa tudi sledljivosti procesov. Oziroma digitalizacijo in industrijo 4.0.

Bolj ali manj butična proizvodnja

Lani so v Iskratelu izdelali 326 tisoč tiskanih vezij. Kot je povedal Jernej Polič, direktor sektorja proizvodnja in tehnologija, je Iskratelova proizvodnja tiskanin bolj ali manj butična, saj se serije gibljejo le med nekaj sto in največ 20 tisoč kosi. S prehodom na nove segmente pa računajo tudi na večje serije.

Največja tiskana vezja, ki jih izdelujejo na treh linijah SMT za površinsko montažo, v širino merijo 460, v dolžino pa 600 milimetrov. Na posamezno lahko pritrdijo tudi do pet tisoč elektronskih komponent, od tega je različnih nad 250. Na najmanjših tiskanih vezjih je približno 30 komponent, je povedal Polič. Sašo Šimec pa dodal, da najkompleksnejša tiskana vezja izdelujejo za komunikacijske sisteme in rešitve, ki jih v okviru svoje osrednje dejavnosti razvijajo in tržijo sami. Razvoj kompleksnega tiskanega vezja za telefonske centrale traja od šest mesecev do enega leta.

Še zanimivost, v Iskratelu sami izdelujejo tudi kable, saj je bilo v preteklosti tako kompleksne, kot so jih potrebovali za svoje telefonske centrale in telekomunikacijske omare, na trgu težko dobiti.

Z EMS od Japonske do ZDA, tudi v Cernu

Na področju EMS ima Iskratel trenutno blizu 20 kupcev, je povedal Šimec. Tiskana vezja za različne industrije - za uporabnike telekomunikacijske opreme, industrijske elektronike, merilne opreme, avtomatizacijskih sistemov, avtomobilske elektronike, gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike – izdelujejo za kupce v večjem delu EU, a tudi na Japonskem in v ZDA, je dodal.

Iskratelovo elektroniko je denimo mogoče najti v prikazovalnikih na avstrijskih avtocestah, v domači kuhinji in tudi v pospeševalniku delcev v Cernu v Švici, je dejal Šimec.

Kaj vse vključujejo proizvodne storitve

Iskratelove storitve elektronske proizvodnje vključujejo opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT) in montažo komponent z nogicami v izvrtine (THT), lakiranje, testiranje in programiranje. Pa tudi testiranje vezja in robno skeniranje, testiranje med zagonom, obremenitvene teste, klimatske teste, preizkušanje odpornosti na rentgenske žarke in mehansko obremenitev naštevajo v družbi.

V kontroliranih pogojih, podobnih čisti sobi

Ob vstopu v Iskratelov oddelek za proizvodnjo tiskanih vezij, v katerem dela skoraj sto ljudi - od tega 21 v tehnologiji, ki jo je Jernej Polič opisal kot most med dvema otokoma, razvojem in produkcijo, kjer postavljajo procese za proizvodnjo -, smo najprej naredili nekaj korakov po širokem belem, rahlo lepljivem traku, na katerem smo pustili odtise svojih čevljev oziroma prah in umazanijo.

Tudi tako v Iskratelu dosežejo, da se pogoji v proizvodni hali čim bolj približajo tistim, ki veljajo za čiste sobe. Pa tudi s čiščenjem antistatičnih tal v treh ciklih na dan - ta se zato bleščijo kot v plesni dvorani -, in s kontrolirano temperaturo in vlago. Gibanje obiskovalcev je brez posebne antistatične obutve dovoljeno le v prehodih, ki so od proizvodnega dela ločeni z rumeno črto.

Najsodobnejši Bled, najzmogljivejše Celje

Med tremi proizvodnimi linijami za opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT) oziroma strojno polaganje miniaturnih elektronskih komponent na tiskanine (natančneje na zlate kontakte na tiskanini – zlato je zelo dober prevodnik) s pomočjo prevodne spajkalne paste je najsodobnejša tista, ki nosi ime Bled in so jo posodobili pred letom in pol. Najzmogljivejša SMT-linija nosi ime Celje, na njej pa izdelujejo serije tiskanin, velike do 20 tisoč kosov.

Avtomatizirana in robotizirana linija Bled je opremljena s štirimi računalniško vodenimi avtomatskimi stroji za polaganje elektronskih komponent s kolutov na tiskanino (pick & place), ki so srce linije - pove Jernej Polič -, pečjo, kjer segreta prevodna pasta poveže elektronske komponente s podlago, avtomatsko optično prepoznavo (AOI), kjer z računalniškim oziroma strojnim vidom preverijo, ali so vse komponente pravilno položene in pritrjene, ali morda kakšna ne manjka in podobno. Linijo praviloma upravljata dva operaterja, pri najbolj kompleksnih tiskaninah se jima pridruži še tretji.

Pri optimiziranih proizvodnih procesih pomembno vlogo igrajo tudi avtomatske skladiščne omare kardex; teh imajo v Iskratelu devet.

Valjno in selektivno spajkanje

Za pritrditev komponent z nogicami (THT) uporabljajo bodisi valjno spajkanje bodisi selektivno, dogajanje med procesom pa sproti spremljajo na dveh monitorjih.

Poleg tega na 32 ročnih delovnih mestih poskrbijo še za vstavljanje komponent, dograjevanje s hladilniki, prikazovalniki, nalepkami in podobno, preoblikovanje, pripravo materiala …, na 24 delovnih mestih pa za testiranje, je povedal Polič.

Kot pravi, so v Iskratelu sami sposobni narediti večino potrebnih testov, kar je njihova pomembna prednost. Poleg funkcijskih testov in tako imenovanih ICT-testov izvajajo tudi simulacije delovanja elektronskih komponent s pomočjo tako imenovanih maket oziroma rešitev na objektu.

Maketo ene takšnih komunikacijskih omar smo si lahko ob obisku tudi ogledali. In pri tem opazili, da je opremljena precej zračno oziroma da v njej vsi prostori za elektronske plošče niso zapolnjeni. Kot je pojasnil Polič, je velikost omar standardna, medtem ko je zaradi oblaka in virtualizacije za posamezno komunikacijsko vozlišče potrebne čedalje manj strojne opreme.

Digitalni dvojčki in sprotno spremljanje proizvodnega procesa

Med sodobnimi tehnologijami, ki so jih v proizvodni proces uvedli v zadnjem letu, je Polič omenil uporabo digitalnih dvojčkov pri pripravi optimalnega nabora miniaturnih elektronskih komponent za avtomatske stroje za opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT). S tem, ko s simulacijo v računalniškem okolju pripravijo optimalno sestavo komponent, lahko stroje obremenijo bolj enakomerno, hkrati pa pospešijo proces menjave kolutov z elektronskimi komponentami in s tem zmanjšajo mrtve čase ob menjavi.

Poleg tega bodo s pomočjo senzorjev poskrbeli tudi za sprotni vpogled in sledljivost proizvodnih procesov na ročnih delovnih mestih, v naslednji fazi pa za njihovo optimizacijo.

Čista energija, vetrne elektrarne, medicina

Iskratel ima v svojem izdelčnem portfelju trenutno več kot 1.200 različnih tiskanih vezij, od tega jih za zunanje kupce izdelujejo nekaj čez 900, približno 250 najkompleksnejših pa za svoje potrebe, je povedal Sašo Šimec.

Storitve elektronske proizvodnje nameravajo v prihodnje razširiti še na nekatere nove dejavnosti, denimo v čisto energijo, vetrne elektrarne, ravnanje z odpadki …, in jim poleg proizvodnih zmogljivosti ponuditi tudi svoje komunikacijske rešitve, povezljivost in podobno.

Še zlasti pa bodo v prihodnje stavili na področje medicine, kjer se bo ob trendu staranja prebivalstva povpraševanje po naprednih rešitvah povečevalo. Z izdelavo tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov za zunanje kupce bi radi v prihodnjih letih ustvarili 15 odstotkov prihodkov, je povedal Šimec. Načrtujejo pa tudi širitev na nove trge, zlasti v regijo DACH oziroma v Nemčijo, Avstrijo, Švico in države Beneluksa.

Na več kot 30 trgih

Iskratel je s svojimi izdelki in rešitvami prisoten na več kot 30 trgih. Daleč največjega pomeni Ruska federacija, kjer ustvarijo več kot dve petini prihodkov in imajo 20-odstotni tržni delež. Poleg Kranja imajo proizvodno podjetje od leta 1994 tudi v ruskem Jekaterinburgu, in sicer IskraUralTel v mešani rusko-slovenski lasti.

Lani so v skupini Iskratel, ki zaposluje skoraj 900 ljudi, od tega v Sloveniji več kot 500, ustvarili 104 milijone prihodkov, kar je približno 15 odstotkov več kot v letu 2017. Letos jih načrtujejo med 107 in 110 milijoni evrov, je povedal Željko Puljić.

Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu
Vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna in pri tem še malenkost zvišala načrtovani presežek 2
2 uri
Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se tako prihodki kot odhodki zvišujejo. Proračunski presežek je načrtovan v višini 0,4 odstotka
Več ▼

Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se tako prihodki kot odhodki zvišujejo. Proračunski presežek je načrtovan v višini 0,4 odstotka BDP, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je je finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal decembra lani.

"Zasledujemo ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ, skrbjo za državljane in širšim razvojem države," je sprejem predloga rebalansa, ki naj bi ga DZ potrdil v začetku marca, na družbenem omrežju Twitter komentirala vlada.

V državno blagajno se bo po teh načrtih letos steklo 10,35 milijarde evrov, torej 599 milijonov evrov več, kot je vlada za letos načrtovala konec leta 2017, ko je DZ potrdil letošnji proračun.

Odhodke vseh proračunskih uporabnikov skupaj je vlada določila že lani decembra, in sicer se tudi ti zvišujejo. Namesto 9,70 milijarde evrov bodo znašali 10,16 milijarde evrov, torej 463 milijone evrov več. Posledično se sredstva zvišujejo skoraj vsem proračunskim uporabnikom.

Rebalans so na finančnem ministrstvu začeli pripravljati decembra, ko je vlada zaradi višje rasti pričakovanih prihodkov zvišala tudi načrtovane odhodke. Vsi proračunski uporabniki skupaj bodo letos lahko porabili 10,16 milijarde evrov, medtem ko je v veljavnem proračunu za leto 2019, ki ga je DZ sprejel že novembra 2017, ta meja določena pri 9,70 milijarde evrov. Posledično se večini sredstva zvišujejo. (STA)

Gebrüder Weiss v Ljubljani širi svoja skladišča 1
23.01.2019 14:30

V logističnem podjetju Gebrüder Weiss bodo 1. marca pridobili dodatnih 2.700 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov oziroma tri tisoč paletnih mest. Razširili se bodo na lokaciji, kjer že poslujejo, saj bodo v Šentvidu prevzeli prostore, ki jih zdaj še najema logist Kuehne & Nagel. Ta ima nov center na Brniku.

»Skladiščne zmogljivosti v Ljubljani so tako rekoč zapolnjene, zato je za nas pridobitev novih skladiščnih mest poteza, ki nam odpira več možnosti za pridobitev novih poslov in nadaljevanje organske rasti,« pove Aleš Teran, direktor družbe Gebrüder Weiss, kjer so specializirani za domače in mednarodne cestne transporte in to tako direktne kot zbirne pošiljke, opravljajo pa tudi čezmorski in letalski prevoz.

Prevzemajo tudi dodatne pisarne

Gebrüder Weiss bo poleg dodatnih skladiščnih prostorov pridobil še nove pisarniške prostore. Najeli bodo namreč tudi pisarne, v katerih zdaj še posluje že omenjeni švicarski logist. Če namreč želijo, da skladišče dobro deluje, potrebuje ustrezno podporo sodelavcev v administraciji.

Novi kupci

»Zadnjih nekaj mesecev smo si še bolj kot prej prizadevali za pridobitev novih poslov, da bi lahko nove prostore čim prej in čim bolj začeli izkoriščati. Pri večjih mednarodnih podjetjih so ti postopki pridobivanja novega kupca kar dolgotrajni, lahko traja tudi do enega leta, preden skleneš pogodbo. Mi spomladi začnemo sodelovati z večjim tujim mednarodnim podjetjem, kar je za nas posebej pomembno, ker gre za novo logistično področje za nas. To pa je zdaj, ko se kaže ohlajanje gospodarstva, še bolj pomembno,« pove Teran, a več informacij o novem kupcu ne more razkriti.

Poleg enega večja tujega kupca so dobili tudi dva nova večja kupca doma.

Lani 14-odstotna rast

Gebrüder Weiss, ki je v lasti istoimenskega avstrijskega družinskega podjetja, imajo v Sloveniji 70 zaposlenih. Nekaj novih delovnih mest bodo tako kot lani odprli tudi letos. Lani so v Sloveniji ustvarili 14,5 milijona evrov prihodkov, kar je 14,5 odstotka več kot leto prej.

»Za logiste že dolgo niso bile tako dobre razmere za poslovanje kot zdaj. Dela je dovolj. Slovenski izvozniki so zelo uspešni in upam, da bo politika razumela, da jim mora omogočiti razmere za njihovo nadaljnjo rast in razvoj. Za to drži v svojih rokah škarje in platno, naj povem bolj konkretno: naloga politike je, da izpelje vse nujno potrebne reforme, od davčne do pokojninske … Tudi domača poraba se izboljšuje, tako da imamo dovolj dela tudi pri uvozu blaga. Izboljšale so se tudi razmere v naši celotni regiji, tu imam predvsem v mislih območje nekdanje skupne države Jugoslavije, pa tudi Romunijo in Bolgarijo. Na Hrvaškem se pozna rast turizma, v Srbiji pa, da imajo veliko tujih naložb v industrijo,« razmere na trgu komentira Aleš Teran.

Letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast prihodkov

Z novimi prostori in novimi kupci letos v Gebrüder Weissu načrtujejo od pet- do desetodstotno rast prihodkov. Njihovi pomembni kupci so avtomobilska podjetja. Med njimi je tudi Volkswagen. Njegove evropske tovarne Gebrüder Weiss vsak dan oskrbuje s sestavnimi deli iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav Balkana vse do Grčije. Lani so tudi pridobili certifikat ISO 140001, ki je nujen, če želiš delati s podjetji iz avtomobilske industrije.

Gebrüder Weiss v Ljubljani širi svoja skladišča
TOP ČLANKI - Kaj danes berete 1
3 ure
1. Furs izgubil na sodišču, vlagatelji zmagali: naknadni vložki v kapitalske rezerve nižajo davek na kapitalski dobiček2. Najbogatejši Britanec je razkuril britansko javnost: navijal je za trdi
Več ▼

1. Furs izgubil na sodišču, vlagatelji zmagali: naknadni vložki v kapitalske rezerve nižajo davek na kapitalski dobiček

2. Najbogatejši Britanec je razkuril britansko javnost: navijal je za trdi brexit, zdaj sedež seli iz VB

3. Pet metrov japonske prefinjenosti za manj kot 50 tisočakov

4. Mesec je sicer za luno, a vseeno mi je ljubši kot Kučan

5. Trumpov zid blokira delo vlade. Kakšne bodo posledice za gospodarstvo

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

ELES na evropskem razpisu pridobil 50 milijonov
3 ure
Sveže pridobljena evropska sredstva za izgradnjo daljnovoda Cirkovce-Pince in za drugo fazo projekta SINCRO.GRID bodo omogočila nespremenjene tarife za uporabo prenosnega sistema.
Na članek...

Pridobljenih 50 milijonov evrov evropskih sredstev za sofinanciranje čezmejnega daljnovoda med Slovenijo in Madžarsko bo šlo neposredno odjemalcem. »To je največja uspešna prijava za pridobitev nepovratnih sredstev katerekoli energetske družbe v Sloveniji. Zaradi zmage Elesa bodo odjemalci lahko še vrsto let računali na nespremenjene tarife za uporabo prenosnega omrežja,« so zapisali v družbi ELES po pridobitvi sredstev na evropskem razpisu.

V izvajalski agenciji za inovacije in omrežja INEA so 23. januarja objavili seznam odobrenih projektov, ki so bili oddani na drugi poziv Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) v letu 2018.

Med pozitivno ocenjenimi prijavami sta tudi dve prijavi družbe ELES:

● Izgradnja daljnovoda 2 x 400 kilovoltov Cirkovce-Pince in RTP 400/110 kilovoltov Cirkovce ter

SINCRO.GRID faza II.

Za projekt Cirkovce-Pince bodo prejeli 48,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, za II. fazo projekta SINCRO.GRID pa 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Odobritev obeh projektov pomeni s tehničnega zornega kota zaključeno celoto. Načrtovan dvosistemski daljnovod 2 x 400 kilovoltov Cirkovce–Pince bo dolg 80,5 kilometra in bo imel 264 stebrov, v zaščitno vrv pa bodo vgrajena optična vlakna.

V obstoječi postaji RTP 220/110 kilovoltov Cirkovce bodo rekonstruirali 110-kilovoltno stikališče, v razširjenem delu pa bodo zgradili novo stikališče 400/110 kilovoltov z novo komandno stavbo. V novo RTP postajo Cirkovce bo potem lahko vgrajena kompenzacijska naprava, ki pomeni poglavitni del prijave projekta SINCRO.GRID faza II. Vgradnja kompenzacijske naprave v Cirkovcah bo celovito zaokrožila tudi projekt pametnih omrežij SINCRO.GRID faza I.

Uspeh prijave projekta Cirkovce-Pince na evropski razpis IPE je pomemben iz treh vidikov.

Prvi sta močna evropska konkurenca in zelo omejena sredstva, zaradi katerih uspešnost prijav na ravni Evrope ni velika. Od leta 2014, ko je bil objavljen prvi razpis IPE, pa do danes je prijava uspela vsakemu desetemu primerljivemu projektu. Ob posameznem razpisu sta v povprečju izbrana samo dva projekta. "ELES je torej veliki zmagovalec tokratnega razpisa," zagotavljajo v družbi.

Drug vidik je časovna komponenta, s katero so se v družbi ELES morali spoprijeti, da so lahko pravočasno pripravili prijavo. Zaradi omejitev, ki izhajajo iz pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, so morali zelo zahteven postopek prijave izpeljati v trikrat krajšem času, kot ga imajo na voljo drugi prijavitelji. To je še posebej zahtevno v takšnih primerih zelo specifičnih, zahtevnih in obsežnih prijav

Tretji, za končne uporabnike najpomembnejši vidik, pa je finančni. Zmaga na razpisu na finančni rezultat družbe ELES ne bo vplivala, saj bodo vsa pridobljena sredstva prenesli na končne odjemalce. »Slovenski uporabniki bodo torej zaradi uspeha Elesa neposredno nagrajeni s stabilno ceno uporabe prenosnega omrežja,« so še zapisali v družbi ELES.

Poziv IPE je bil sicer namenjen prijavam za povečanje konkurenčnosti s spodbujanjem integracije na notranjem energetskem trgu in interoperabilnostjo čezmejnih plinskih in električnih omrežij, krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo v uniji, vključevanje energije iz obnovljivih virov in razvoj pametnih omrežij, dokončanje notranjega energetskega trga, prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, med drugim z vključevanjem energije iz obnovljivih virov in z razvojem pametnih energetskih omrežij ter čezmejnih omrežij ogljikovega dioksida.

Nepovratna sredstva so dobili še dva projekta s področja električne energije, trije projekti s področja plina in en projekt pametnih omrežij iz držav članic EU.

ELES na evropskem razpisu pridobil 50 milijonov
Hyundai ob koncu 2018 s prvo četrtletno izgubo v osmih letih
4 ure
Največji proizvajalec avtomobilov v Južni Koreji Hyundai Motor je leto 2018 sklenil z višjimi prihodki, a nižjim dobičkom. V tega so namreč zarezala valutna nihanja, ki so krojila poslovanje
Več ▼

Največji proizvajalec avtomobilov v Južni Koreji Hyundai Motor je leto 2018 sklenil z višjimi prihodki, a nižjim dobičkom. V tega so namreč zarezala valutna nihanja, ki so krojila poslovanje predvsem v zadnjem četrtletju lani. Tako je družba prvič v osmih letih četrtletje končala z izgubo.

Hyundai je v celotnem letu 2018 ustvaril približno 54,8 milijarde evrov prihodkov, kar je 0,9 odstotka več kot v predhodnem letu. Dobiček iz poslovanja se je skoraj prepolovil 1,9 milijarde evrov, čisti dobiček pa upadel za 63,8 odstotka na 1,3 milijarde evrov, izhaja iz objave na spletni strani Hyundaija.

V zadnjem četrtletju so se prihodki povišali za približno pet odstotkov, dobiček iz poslovanja pa se je znižal za 35,4 odstotka. Ob tem pa je ustvaril prvo četrtletno izgubo v osmih letih, bilo jo je za okoli 159 milijonov evrov.

Dobičkonosnost v letu 2018 je v primerjavi s predhodnim letom upadla zaradi valutnih nihanj na hitrorastočih trgih skupaj z ostalimi zunanjimi dejavniki, so ob tem zapisali v Hyundaiju, ki skupaj s partnerico Kio predstavlja četrtega največjega proizvajalca avtomobilov na svetu.

Negativni učinek valutnih tveganj - močnejši von v primerjavi z dolarjem in padec vrednosti valut na hitrorastočih trgih - je tako uničil pozitivne učinke izboljšanega prodajnega sortimenta. Za potrošnike je bila sicer najbolj zanimiva linija športnih terencev SUV.

Južnokorejski proizvajalec avtomobilov je v celotnem letu prodal 4,6 milijona vozil, od tega na domačem trgu 721.078. Največ vozil so prodali v Evropi, Rusiji in Braziliji. (STA)

Hyundai ob koncu 2018 s prvo četrtletno izgubo v osmih letih
ELES in DEM uspešno izvedla preizkus ponovne vzpostavitve omrežja
4 ure
V torek sta družbi ELES in Dravske elektrarne Maribor (DEM) uspešno izvedli zahteven preizkus zagona agregata 2 v Hidroelektrarni Fala brez zunanjega vira napajanja in vzpostavitev otočnega obratovanja na delu 110- in 400-kilovoltnega omrežja.
Na članek...

Sistemski operater slovenskega prenosnega omrežja in DEM sta prvič izvedla tako imenovani mehki zagon agregata iz teme, kar pomeni, da je bila najprej vzpostavljena prenosna pot v brez napetostnem stanju, nanjo priključen agregat pa je nato postopoma dvigal napetost do nazivne vrednosti, so sporočili iz družbe ELES.

S tovrstnimi pristopi vzpostavitve otočnega obratovanja je bilo dokazano, da lahko vzpostavijo obratovanje sistema na najvišjem, 400-kilovoltnem napetostnem nivoju tudi z manjšimi agregati na nižjem, 110-kilovoltnem nivoju.

V otoku so obratovali agregat 2 v HE Fala, del 110-kilovoltnega stikališča HE Fala, 110-kilovoltni daljnovod Fala – (Karbid) - Pekre jug, del 110-kilovoltnega stikališča v RTP Pekre, 110-kilovoltni daljnovod Maribor – Pekre I, del 110- in 400-kilovoltnega stikališča v RTP Maribor ter postaja TR 400/110 kilovoltov v RTP Maribor.

V primeru izrednih razmer in potreb po ponovni vzpostavitvi omrežja bo takšen pristop omogočal hitro vzpostavitev napajanja po 400-kilovoltnem omrežju in s tem vključitev večjih elektrarn v slovenskem elektroenergetskem sistemu ter tudi povezovanje s sistemi sosednjih držav.

Uspešen preizkus pomeni velik korak v smeri še bolj zanesljivega napajanja slovenskih odjemalcev v kriznih razmerah in je plod ustreznih teoretičnih podlag ter dobrega sodelovanja med obema partnerjema, so še dodali v družbi ELES.

ELES in DEM uspešno izvedla preizkus ponovne vzpostavitve omrežja
V primeru trdega brexita s selitvijo grozi še Airbus 5
5 ur
Evropski proizvajalec reaktivnih potniških letal Airbus, ki ima sedež v francoskem Toulousu, opozarja, da bo v primeru »trdega« brexita prisiljeno v selitev iz Združenega kraljestva, poroča
Več ▼

Evropski proizvajalec reaktivnih potniških letal Airbus, ki ima sedež v francoskem Toulousu, opozarja, da bo v primeru »trdega« brexita prisiljeno v selitev iz Združenega kraljestva, poroča Bloomberg. V podjetju so še kritizirali podpornike brexita, ki so trdili, da podjetje ne bo zapustilo Velike Britanije.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Družba v Veliki Britaniji zaposluje 14 tisoč ljudi, podpira pa jih še dodatnih 110 tisoč. »Če bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez dogovora, bomo prisiljeni sprejeti potencialno zelo škodljive odločitve za Združeno kraljestvo,« opozarja prvi mož Airbusa Tom Enders.

Podjetje ima proizvodne obrate na jugozahodu Anglije v Filtonu in v Walesu, kjer proizvaja krila za svoja komercialna letala. »Da ne bo pomote, obstaja veliko držav, ki bi rade gradile krila za letala Airbus,« je še dodal Enders.

V primeru trdega brexita s selitvijo grozi še Airbus
Carlos Ghosn tudi uradno odstopil z vseh položajev
6 ur
Carlos Ghosn je danes odstopil s položaja predsednika in izvršnega direktorja Renaulta, je sporočil francoski minister za Finance Bruno Le Maire. Ghosna bo na položaju predsednika Renaulta
Več ▼

Carlos Ghosn je danes odstopil s položaja predsednika in izvršnega direktorja Renaulta, je sporočil francoski minister za Finance Bruno Le Maire. Ghosna bo na položaju predsednika Renaulta zamenjal šef Michelina Jean-Dominique Senard, na mestu izvršnega direktorja pa Thierry Bollore.Podrobno o vzponu in padcu Carlosa Ghosna si preberite v članku: "Konec vladavine "rock zvezde" avtoposla, Carlosa Ghosna.

Carlos Ghosn tudi uradno odstopil z vseh položajev