Manager
Dnevnik: V sežanskem Krasu na obzorju lastniške spremembe
26.02.2018 08:47
V sežanskem Krasu se obetajo spremembe lastniške strukture, v Dnevniku piše Sebastjan Morozov. Pet lastnikov Krasa, med katerimi je prek družbe Brinovka največji dolgoletni direktor Edvard
Več ▼

V sežanskem Krasu se obetajo spremembe lastniške strukture, v Dnevniku piše Sebastjan Morozov. Pet lastnikov Krasa, med katerimi je prek družbe Brinovka največji dolgoletni direktor Edvard Fonda, namreč išče strateškega partnerja. Dnevnik med med možnimi strateškimi partnerji neuradno omenja hrvaško družbo Mesna industrija Braća Pivac, a je vodstvo Krasa za časnik pojasnilo, da pogovorov z družbo Pivac o vstopu v lastništvo Krasa ne vodijo.

Siol: Po čudnem dogodku preiskava v Bitstampu
9 min
Borza s kriptovalutami Bitstamp, ki sta jo ustanovila Nejc Kodrič in Damian Merlak, je sprožila preiskavo, potem ko je nekdo v petek prodal za skoraj 28 milijonov evrov bitcoinov, poroča Siol.
Več ▼

Borza s kriptovalutami Bitstamp, ki sta jo ustanovila Nejc Kodrič in Damian Merlak, je sprožila preiskavo, potem ko je nekdo v petek prodal za skoraj 28 milijonov evrov bitcoinov, poroča Siol. Transakcija ki je bila takrat skupaj vredna blizu 37 milijonov evrov, je porodila sum, da je nekdo želel negativno vplivati na trg kriptovalut. Nejc Kodrič je tudi direktor podjetja.

Podrobneje je o dogajanju pisal ruski medij Forklog s področja kriptovalut. Na Bitstampu je v petek neznani uporabnik oddal več zahtevkov za prodajo okrog 5.000 bitcoinov po ceni 6.200 dolarjev (približno 5.550 evrov) za enega, čeprav je bila cena bitcoina v času prodaje precej višja in sicer okrog 8.000 dolarjev (nekaj več kot 7.000 evrov), še pišejo.

Prodaja bitcoinov je povzročila skoraj takojšnje sesutje cene bitcoina na Bitstampu za približno petino.

Kdo si upa: Matej Čer
23 min

»Okoli leta 2030 bo bistveno manj avtomobilov na cestah, morda le polovica glede na danes in od tega le še deset odstotkov lastniških. Infrastruktura bo tako dobra in poslovni modeli tako dodelani, da bomo ponudniki, kot smo mi, skrbeli za 90 odstotkov avtomobilov.« (Vir: Delo)

Kdo si upa: Matej Čer
Foto: Jure Makovec
Reciklaža: Aleš Šabeder
47 min

"Kot minister bom naredil vse, da se bodo nujno potrebne zakonodajne spremembe zgodile v najkrajšem možnem času." (Vir: 24ur, 27. marec 2019)

Reciklaža: Aleš Šabeder
Foto: Aleš Beno
Več demokracije, ne kakistokracije
1 ura
Evropske volitve štejejo, ker izbiramo ljudi, ki bodo soodločali o zakonodaji, ki je temelj za večinski del nacionalnih predpisov.
Na članek...

Povejmo čisto na začetku in naravnost: evropske volitve štejejo. Ne zato, ker bi bila to lepo zveneča propagandna floskula. Štejejo zato, ker se na njih izbira, kdo bo v evropskem parlamentu prihodnjih pet let soodločal v zakonodajnih postopkih, ki ustvarjajo temelj, na podlagi katerega je oblikovanih okoli štiri petine vseh nacionalnih predpisov.

V interesu vseh nas je, da so evropski (in seveda slovenski) predpisi pametni: da nam izboljšajo, morda celo poenostavijo življenje, pa da niso oblikovani prvenstveno v prid ozkim skupinam, ki v primerjavi s povprečnimi državljani znajo bolj artikulirano izraziti svoje interese in jih tudi bolj učinkovito zastopati, temveč da predpisi čim bolj upoštevajo splošno dobro skupnosti in njenih posameznikov, saj zadevajo vse državljane, posredno ali pa povsem neposredno.

Eni bodo med floskule všteli tudi tako rekoč plebiscitaren poziv, da mora Evropa postati bolj demokratična v tem, da se bolj približa ljudem in upošteva njihove interese in potrebe, ker bo le tako mogoče preseči razraščeno nezaupanje v evropski projekt. Lepo bi bilo, da to ne bi izzvenelo v prazno, zato je tako pomembno, da v evropsko zakonodajno telo ne pošljemo političnih zagretežev, temveč med odločevalce izvolimo razmišljujoče posameznike.

Evroposlanci, to je jasno, bodo morali v našem imenu sprejemati odločitve, ki bodo vse bolj zapletene – kakor je konkretno na primer zapleten postopek reguliranja vse hitrejše digitalizacije zasebnega in poslovnega vsakdana.

Kot volivci smo zato – sebi, zanamcem in planetu – dolžni, da izvolimo ljudi, ki bodo trditvi, da je tehnologija etično nevtralna, ker ne more biti ne dobra ne slaba, ob bok znali kritično postaviti ugotovitev, da so algoritmi lahko diskriminatorni, zaznamovani s klasičnimi (rasnimi, spolnimi ...) predsodki. Na kratko, ljudi, ki se ne bodo zadovoljili s prvim odgovorom, zato ker lepo zveni, temveč bodo hoteli vedeti več.

Ker potem bodo morda izvedeli, da pri uporabi algoritmov, strojnem učenju lahko nastane položaj, da sistemi umetne inteligence (UI) odsevajo v družbi uveljavljene predsodke in neenakosti, ugotavljajo v stroki. Zelo ljudsko razlago je ponudila britanska znanstvenica Joanna Bryson: ne gre za to, da bi UI kot taka imela predsodke, pač pa diskriminatorna UI razkriva, da smo mi kot družba polni predsodkov. UI se tega nauči, pri čemer ji umanjka zmožnost, da bi se zavedno zoperstavila učenju predsodkov.

Takšno razumevanje je posebej pomembno zato, ker vse postaja – pametno – od telefonov, števcev, stavb, avtomobilov do mest. Vse pametnejše pa so tudi floskule. Zato je potrebno kritično razmišljanje. Tudi spričo razraščajočih lažnih novic, razlag, interpretacij. Zato si je želeti v evroposlanskih klopeh ljudi, ki bodo znali pogledati, preveriti obe plati medalje, čeprav to ni vedno enostavno – ali pa ravno zato, ker to ni vedno enostavno za koga z manj moči, vpliva in resursov.

Lepo bi bilo, če bi nedeljske volitve peljale v več demokracije, ne kakistrokracije. Koncept demokracije – ali njenega pomanjkanja – je bolj ali manj jasen vsem, kakor je bolj ali manj jasen koncept avtokracije (samodrštva). Morda manj znani tretji izraz je v rabo lansko pomlad obudil nekdanji direktor ameriške centralne obveščevalne agencije CIA John Brennan v tvitu, uperjenem proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, zaznamuje pa sistem vladanja neprimernih, neusposobljenih.

Priložnost in odgovornost je zdaj na volivcih, v nedeljo. Da izberejo preudarno.

Pregled programov na evropskih volitvah: Za kaj se zavzemajo vodilni kandidati, ki jim kaže najbolje 4
2 uri

V nedeljo bomo v Sloveniji na volitvah izbrali osem poslancev v evropskem parlamentu. Vendar pa ne bomo odločali le o tem, temveč posredno tudi o tem, kdo naj sestavi in vodi evropsko komisijo. Da bi se v nedeljo lažje odločili, tokrat pišemo o stališčih glavnih kandidatov za naslednika Jeana-Clauda Junckerja.

Predsednika evropske komisije predlaga evropska politična stranka, ki dobi na volitvah največ glasov. Evropske volitve se začnejo v četrtek, prvi bodo, ironično, glasovali Britanci, ki so v postopku izstopanja iz Evropske unije.

Raziskave javnega mnenja največ sedežev v evropskem parlamentu napovedujejo Evropski ljudski stranki (EPP). Če se to uresniči, bo novi predsednik komisije Nemec Manfred Weber. Edini izzivalec z realnimi možnostmi je Nizozemec Frans Timmermans, kandidat Stranke evropskih socialistov (PES).

Manfred Weber: za večji nadzor na mejah, evropski FBI in proti vstopu Turčije v EU

Če želite glas nameniti Webru oziroma EPP, na volitvah obkrožite skupno listo Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke ali Novo Slovenijo.

Manfred Weber med obljubami navaja:

  • Do leta 2022 bi Frontex, evropsko agencijo za nadzor meja, okrepil z 10.000 novimi zaposlenimi, da bi s tem zaščitil evropske meje in ustavil nezakonito priseljevanje.
  • Europol bi spremenil v evropski FBI (ameriški zvezni preiskovalni urad). Število zaposlenih pri Europolu bi podvojil s ciljem boja proti terorizmu.
  • Končal bi pridružitvene pogovore s Turčijo. »Turčija se odmika od evropskih vrednot, zato njeno članstvo v EU ni mogoče in je treba ustaviti pogajanja,« meni Weber. Turčija je za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost prosila že leta 1959, a v zadnjih letih ni bilo resnih aktivnosti pri približevanju Turčije k EU.
  • Novi mehanizem za pravno državo. Weber napoveduje transparentno in neodvisno organizacijo, ki bi bedela nad spoštovanjem pravne države in svobode tiska v EU.
  • Pet milijonov novih služb v EU, a Weber ponudi zelo malo informacij, kako bi to dosegel.
  • Zmanjšanje birokracije v EU. Weber napoveduje razveljavitev tisoč zastarelih uredb in, kjer bo potrebno, tudi zmanjšanje števila zaposlenih v evropskih ustanovah.
  • Sklad za digitalno tranzicijo. Sklad bi bil namenjen zaposlenim, ki bi jih prizadela digitalizacija. Financirali bi ga s »poštenim digitalnim davkom«, ki bi ga plačevali internetni velikani.
  • Nepremičninska posojila za mlade družine. Te bi financirala Evropska investicijska banka.
  • Globalna prepoved plastike za enkratno uporabo.

Frans Timmermans: za višje plače, minimalno plačo v vseh državah in dela prost 9. maj

Če želite glas nameniti Fransu Timmermansu, kandidatu Stranke evropskih socialistov in podpredsedniku Junckerjeve evropske komisije, na volitvah v nedeljo obkrožite listo Socialnih demokratov.

Stranka evropskih socialistov med svojimi obljubami navaja:

  • Boj za dostojne minimalne plače po vsej Evropi in izkoreninjenje revščine med zaposlenimi.
  • Prepoved prekarnega dela oziroma pogodb brez določenih ur dela ter lažne samozaposlenosti.
  • Ustanovitev močne evropske organizacije za delo, ki bi se bojevala proti socialnemu dumpingu in zagotavljala pošteno mobilnost delavcev po EU.
  • Konec varčevalnih politik.
  • Dolgoročni investicijski načrt, ki bi pripravil podjetja in delavce na zeleno tranzicijo, digitalno revolucijo in porast uporabe umetne inteligence.
  • Pošteno obdavčitev in konec tekmovanja med državami za čim nižje davke. »Dobički morajo biti obdavčeni tam, kjer so ustvarjeni,« socialisti pišejo v svojem manifestu.
  • Pakt za trajnostni razvoj. Vsi morajo imeti dostop čistega zraka, vode in energije ter kakovostne hrane. Napovedujejo obdavčenje onesnaževalcev po Evropi, s pobranimi davki pa bi financirali investicije v dostopno in čisto energijo.
  • Dan Evrope, 9. maj, naj postane javni praznik v vseh državah članicah.
  • Feministična Evropa z enakimi pravicami za vse. Želijo zavezujočo evropsko strategijo za enakopravnost spolov, s katero bi vodili boj proti razlikam v plačah in pokojninah ter se bojevali proti spolnemu nasilju.
  • Timmermans je na soočenju dejal še, da je treba razširiti program Erasmus na vse mlade, ne glede na to, ali so v šoli ali ne. Predlagal je tudi znižanje volilne starosti na 16 let.

ALDE: za več trgovinskih sporazumov in proti nadzorom znotraj šengna

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) se ne strinja s sistemov vodilnega kandidata, ki je v uporabi pri evropskih volitvah, in to nestrinjanje kažejo s tem, da nimajo enega, ampak sedem kandidatov. Najvidnejša sta Nizozemec Guy Verhofstadt in Danka Margrethe Vestager, med sedmimi pa je tudi slovenska evropska komisarka Violeta Bulc.

Če želite, da bi bil naslednji predsednik evropske komisije eden od sedmih kandidatov ALDE, imate v Sloveniji kar precej izbire. V skupini ALDE so: Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek, Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije.

V ALDE se zavzemajo za:

  • Odprto in prosto trgovino, ki temelji na pravilih.
  • Preprostejšo birokracijo.
  • Nov, skupen evropski odziv na migracije. Zavzemajo se za to, da vsi, ki bežijo pred vojno, najdejo zaščito, vendar ne nujno v EU. Zato se zavzemajo za finančno podporo varnim državam blizu kriznih območij, ki bi lahko gostile begunce. V manifestu pišejo še, da se lahko države same odločijo, koliko migrantov in pod kakšnimi pogoji jih bodo sprejele.
  • So proti mejnim nadzorom med šengenskimi državami, kakršnega denimo izvajajo Avstrijci na meji s Slovenijo.
  • Zavzemali se bodo za večjo mobilnost dela kot boj proti brezposelnosti in tudi za zapolnitev potreb po delavcih na območjih, kjer jih primanjkuje.
  • Radi bi videli več naložb v pametno mobilnost, posebno v železnice. »EU bi morala biti prva, ki bo omogočila samovozeča vozila na svojih cestah,« pišejo.
  • So proti temu, da bi kohezijski denar dobili projekti, ki niso v skladu s pariškim podnebnim sporazumom in podnebnimi cilji EU.
  • So za trgovinske sporazume, pri katerih pa je treba povečati transparentnost pri pogajanjih. Trgovinski sporazumi morajo ohraniti človeško dostojanstvo, dobre delovne razmere in trajnost, pišejo.
  • Zavzemajo se za enostavnejši dostop malih in srednjih podjetij do financiranja.
  • Odpravili bi blokiranje do vsebine na internetu glede na lokacijo uporabnika.
  • So tudi za to, da bi bila EU prva, ki bi izdelala solidno pravno okolje za nove tehnologije, kot so veriženje podatkov (blockchain), umetna inteligenca in drugo. Želijo, da bi digitalno postala privzeta možnost za uporabno javnih storitev.

Svoje vodilne kandidate so predstavili še:

  • Zveza konservativcev in reformistov, trenutno tretja največja skupina v evropskega parlamentu, je nominirala Čeha Jana Zahradila. A zanje ne morete voliti, ker v Sloveniji nimajo partnerske stranke.
  • Evropska zelena stranka je nominirala Nemko Ska Keller in Nizozemca Basa Eickhouta. Evropsko zeleno stranko na slovenskih volitvah »zastopa« koalicija Povežimo se.
  • Evropska levica je nominirala Španca, ki že od otroštva živi v Belgiji, Nica Cueja in Slovenko Violeto Tomić. Članica Evropske levice v Sloveniji je Levica.
  • Evropa narodov in svobode (ENF) je kot svojega vodilnega kandidata nominirala Italijana Mattea Salvinija. Gibanje ENF v Sloveniji nima članov, je pa Zmago Jelinčič na soočenju dejal, da bi se pridružil tej politični skupini, če bi bil izvoljen za evropskega poslanca.
  • Evropsko svobodno zavezništvo (EFA) je nominiralo Katalonca Oriola Junquerasa, ki pa je trenutno priprt zaradi vloge pri katalonskem referendumu o neodvisnosti. EFA v Sloveniji nima partnerske stranke.

Pregled programov na evropskih volitvah: Za kaj se zavzemajo vodilni kandidati, ki jim kaže najbolje
(graf) Države po deležih električnih avtov v celotni prodaji
3 ure
Države z velikimi deleži prodanih električnih avtov v celotni prodaji avtomobilov si sledijo takole: Norveška, Islandija, Švedska, Nizozemska in Finska, Kitajska, Portugalska. Nemčija je skoraj
Več ▼

Države z velikimi deleži prodanih električnih avtov v celotni prodaji avtomobilov si sledijo takole: Norveška, Islandija, Švedska, Nizozemska in Finska, Kitajska, Portugalska. Nemčija je skoraj na repu lestvice.

Največ novih električnih avtomobilov se sicer proda na Kitajskem, leta 2018 dober milijon, to pomeni štiri odstotke vse prodaje avtomobilov.

Imate posel v Avstriji? Delavci bodo lahko imeli več nadur, plače pa so se pravkar zvišale 1
3 ure
Finančna policija redno preverja, tudi slovenske gradbince, ali imajo vse papirje in dovoljenja za delo in ali slučajno delavci ne delajo preveč ur
Na članek...

V Avstriji so spremenili delovno zakonodajo. Zdaj delavci lahko delajo največ 12, in ne več "le" deset ur na dan. Gre za delovni čas prek običajnega, osemurnega delovnika, delo mora biti prostovoljno in dodatno plačano.

V Avstriji dela tudi precej Slovencev. Veliko je denimo zdravstvenih uslužbencev, saj so bolje plačani kot pri nas (gre večinoma za medicinske sestre). Posel imajo tudi podjetniki, predvsem gradbinci, z lokalnimi, slovenskimi delavci ali z delavci iz tretjih držav. Gradbincem se je z majem letos tudi uskladila najnižja urna postavka, ki se je zvišala za nekaj odstotkov. "V Avstriji se vsako leto urne postavke določenih strok spreminjajo s 1. januarjem, druge s 1. majem. Maja so se denimo za suhogradnjo, gradbeništvo, mizarstvo, tesarstvo, krovstvo in pleskarstvo. Zvišale so se za dva do 3,8 odstotka," pravi Anja Markitz iz celovške davčne družbe DDr. Jaklitsch & Mag. Picej.

Pravila so enaka za Slovenca in Avstrijca

Splošno pravilo je: če Slovenec dela za slovensko ali avstrijsko podjetje v Avstriji, za avstrijskega naročnika, mora imeti enako (najnižjo) plačo, kot če bi Avstrijec delal za Avstrijca. Torej delati mora po enakih bruto urnih postavkah, zanj veljajo enaka pravila o dovoljenjih, denimo obrtnem, pa tudi enaka pravila o delovnem času.

Drugačna pravila so le pri davkih. Slovenski rezident namreč te plača v Sloveniji. Če jih je že plačal v Avstriji, potem lahko tam plačane davke uveljavlja pri plačilu davkov v Sloveniji. Torej tu plača "le" razliko do slovenske dohodnine.

Koliko lahko delavec dela po novem

"Ena izmed glavnih sprememb je, da je od zdaj možno delati 12 ur na dan, kar finančna policija in inšpektorji za delo zelo kontrolirajo," pravi Anja Markitz. Ob tem dodaja, da je 12-urni delovnik prostovoljen in ni kazniv.

Pri tem seveda velja, da mora delodajalec delavcem plačati dodatek za nadure. Dodatek za nadure je 50-odstoten, za praznično delo pa 100-odstoten.

Pravila so:

  • delavci lahko delajo 12 ur na dan in 60 ur na teden, a za omejen čas;
  • na teden lahko po novem naredijo 20 namesto dodatnih deset ur;
  • na leto imajo lahko največ 416 nadur, in ne več 320 nadur;
  • delavci lahko nadure zavrnejo, če presežejo 10 ur na dan oziroma 50 ur na mesec;
  • v teh 12 urah ni vključen čas za pot na delo in pot nazaj domov.

Kaj pa inšpekcije?

"Težišče kontrol finančne policije pri čezmejnem poslovanju se je osredotočilo na analizo prijav ZKO," pravi Anja Markitz. Gre torej za napotene delavce.

Inšpekcija je pri prijavah, ko gre za delo pri transportu, predvsem pozorna na to, ali podjetje dela za končne stranke in je v sklopu tega plačalo DDV v Avstriji. Da pridejo do informacij, pošiljajo vprašalnike, na katere se morajo podjetniki odzvati.

Poleg tega inšpektorji preverjajo, ali so gradbišča oziroma delovišča v Avstriji javljena že več kot 12 mesecev. Po tem času mora namreč podjetje registrirati enoto oziroma tako imenovano obratovalnico za davčne namene.

Preverjajo tudi, ali podjetja za delavce, ki jih "posodijo" avstrijskemu delodajalcu, tudi plačajo dohodnino.

Delavcem v Avstriji, ne glede na to, za katerega delodajalca delajo (torej lokalnega ali slovenskega), pripadata mesečno sorazmeren regres in božičnica, s čimer podjetja pogosto niso seznanjena in zato pri kontrolah dobijo kazni.

Imate posel v Avstriji? Delavci bodo lahko imeli več nadur, plače pa so se pravkar zvišale
Foto: Shutterstock
Kreativci, pozor, za razvoj ideje lahko dobite do 10 tisoč evrov spodbude
4 ure
Gre za podporo evropskemu razvoju vrhunskih unikatnih projektov oblikovanja, sodelovati pa morata vsaj dva partnerja
Na članek...

Evropska unija v okviru partnerskega projekta Worth ponuja finančno spodbudo oblikovalcem, kreativnim posameznikom, obrtnikom in malim podjetnikom ter tehnološkim podjetjem pri razvoju inovativnih produktov, pri čemer je v ospredju oblikovanje. Prek razpisa želi EU spodbujati sodelovanje na tem področju, tako za projektom Worth stoji program COSME, ki je namenjen spodbujanju konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Gre sicer za tretji poziv v okviru tega razpisa, odprt je vse do 31. oktobra 2019.

Kaj je namen razpisa

Namen razpisa je krepiti konkurenčnost, povezati kreativnost, oblikovanje in inovativne tehnologije v podjetjih ter spodbuditi sodelovanje pri razvoju novih, inovativnih produktov z visoko dodano vrednostjo.

Pri ocenjevanju projekta člani ocenjevalne komisije iščejo ideje, ki so prebojne pri reševanju posameznih izzivov, pomembni sta tudi zrelost ekipe, ki sodeluje pri projektu, ter njena sposobnost, da bo projekt uspešno pripeljala do konca.

Kdo se lahko prijavi

Projekt lahko na razpis prijavita najmanj dva partnerja iz dveh različnih držav. Partnerja morata biti oblikovalca, obrtnika, proizvodno ali tehnološko podjetje, in sicer morata biti iz različnih profilov. Prijavljeni mora imeti status malega ali srednjega podjetja (po definiciji EU), startupa ali samostojnega podjetnika. Posamezno prijavo lahko oddajo največ trije sodelujoči.

Prijavitelj mora delovati v enem od teh sektorjev: tekstil, obutev, krznarstvo, usnjarstvo, pohištvo, dekoracija za dom, nakit in modni dodatki.

Kaj lahko dobite

Izbranim projektom oziroma prijaviteljem bo na voljo tako finančna kot vsebinska podpora. Projekt bo tako lahko prejel do 10 tisoč evrov subvencije. Poleg tega bodo prijaviteljem na voljo individualno oblikovano mentorstvo, pomoč pri pozicioniranju na trgu in vzpostavljanju strokovnih povezav med člani ter možnost udeležbe na dogodkih mreženja.

Projekt ponavadi traja do devet mesecev, na posebno prošnjo ga je mogoče podaljšati za en mesec.

Vse podrobnosti glede prijave dobite na povezavi subvencije.finance.si/r/2231367.

Kreativci, pozor, za razvoj ideje lahko dobite do 10 tisoč evrov spodbude
Foto: Shutterstock
Mayeva napovedala vložitev smelega predloga za brexit
5 ur
Britanska premierka Theresa May je danes napovedala vložitev "smelega predloga zakona" o brexitu na junijsko parlamentarno glasovanje. Predlog bo najverjetneje vseboval nove ukrepe za varovanje
Več ▼

Britanska premierka Theresa May je danes napovedala vložitev "smelega predloga zakona" o brexitu na junijsko parlamentarno glasovanje. Predlog bo najverjetneje vseboval nove ukrepe za varovanje delavskih pravic, za prihodnje carinske odnose z unijo in uporabo tehnologije, s katero bi se izognili mejnemu nadzoru med Veliko Britanijo in Irsko.

Kot je Mayeva še zapisala v prispevku za Sunday Times, še vedno verjame, da lahko večina v parlamentu potrdi ločitveni sporazum. Dodala je, da poslancev ne bo prosila, naj razmislijo o sporazumu še enkrat, ampak jih bo prosila, naj preučijo "nov in izboljšan sporazum". Mayeva je po glasovanju v parlamentu pred dnevi napovedala tudi določitev datuma svojega odstopa. Če bodo poslanci zakon zavrnili, bo po navedbah virov v njeni konservativni stranki odstopila v začetku junija.

Vlada v Londonu je v torek sporočila, da bo parlamentu v začetku junija predstavila osnutek zakona o brexitu. Upa, da se ji bo uspelo izogniti temu, da bi britanski evroposlanci, ki bodo izvoljeni na evropskih volitvah 23. maja, sploh sedli v poslanske klopi nove sestave Evropskega parlamenta. Ta se bo na ustanovnem zasedanju sešel 2. julija. A to lahko Mayeva doseže le, če bo pred 30. junijem sprejet dogovor o izstopu iz unije in ga bo odobrila še britanska kraljica Elizabeta II. (STA)

Kaj bi pomenil dvig minimalne študentske urne postavke za podjetja
5 ur
Ob upoštevanju, da je na mesec v povprečju 174 delovnih ur, stane študent, ki dela prek študentskega servisa, danes približno 850 evrov bruto, strošek delodajalca pa je 1.137 evrov. Minimalna
Več ▼

Ob upoštevanju, da je na mesec v povprečju 174 delovnih ur, stane študent, ki dela prek študentskega servisa, danes približno 850 evrov bruto, strošek delodajalca pa je 1.137 evrov. Minimalna plača znaša letos 886,63 evra bruto oziroma znaša strošek delodajalca 1.029 evrov – pri tem niso upoštevani stroški prevoza, malice.

Koliko bi študent podjetje stal po novem, smo izračunali v članku: Bodo študenti letos dražji kot zaposleni z minimalno plačo?

Kako dobro članice EU črpajo evropska sredstva 4
6 ur
Na portalu evropske komisije o regionalni politiki je videti, da je Slovenija med tisto polovico držav EU, ki podpovprečno črpajo. Povprečje EU je namreč 26,7 odstotka počrpanega denarja,
Več ▼

Na portalu evropske komisije o regionalni politiki je videti, da je Slovenija med tisto polovico držav EU, ki podpovprečno črpajo. Povprečje EU je namreč 26,7 odstotka počrpanega denarja, Slovenija je na 20,8 odstotka. Najbolje gre Finski, ki je do 9. maja počrpala 39,4 odstotka. Finančna perspektiva 2014–2020 se sicer uradno izvaja do leta 2023, a le za določene projekte, večino bo treba končati že prej, sicer izgubimo evropski denar.

V ZDA aprila tretji mesec zapored rast vodilnih gospodarskih kazalnikov
7 ur
Vrednost indeksa vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki ga izračunava newyorški Conference Board, se je aprila tretji mesec zapored zvišala, in s 110,1 na 112,1 točke. Rast za dve točki, ki so
Več ▼

Vrednost indeksa vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki ga izračunava newyorški Conference Board, se je aprila tretji mesec zapored zvišala, in s 110,1 na 112,1 točke. Rast za dve točki, ki so jo analitiki sicer pričakovali, je prišla po enaki rasti v februarju in 0,3-odstotni rasti v marcu.

"K rasti je prispevala večina kazalnikov. Cene delnic, finančni pogoji in potrošniške ocene ekonomije najbolj, vendar pa predelovalna industrija še naprej kaže znamenja šibkosti. Conference Board pričakuje, da se bo gospodarska rast ZDA do konca leta umirila na okrog dva odstotka letne ravni," je ob tem pojasnil direktor ekonomskih raziskav pri Conference Boardu Ataman Ozyildirim. (STA)

TOP razpisi tega tedna: podjetniški sklad, občine, agencija za raziskovalno dejavnost, srednjeevropska pobuda
7 ur
Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije
Na članek...

1. Slovenski podjetniški sklad

Vavčer za preoblikovanje družb

2. Občina Ajdovščina

Spodbude za inovativne turistične produkte

3. Občina Bohinj

Spodbude za malo gospodarstvo

4. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Sofinaciranje promocijskih aktivnosti slovenske znanosti

5. Srednjeevropska pobuda

Know-how program izmenjave

TOP razpisi tega tedna: podjetniški sklad, občine, agencija za raziskovalno dejavnost, srednjeevropska pobuda
Foto: Shutterstock
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
8 ur
1. TOP razpisi tega tedna: RC Novo mesto, občine2. Hotelirska vročica v Ljubljani: za koliko hotelov je še prostor?3. Poplava prodaj podjetij: kaj se dogaja, zakaj zdaj, ali lastniki lovijo zadnji
Več ▼

1. TOP razpisi tega tedna: RC Novo mesto, občine

2. Hotelirska vročica v Ljubljani: za koliko hotelov je še prostor?

3. Poplava prodaj podjetij: kaj se dogaja, zakaj zdaj, ali lastniki lovijo zadnji vlak?

4. Avstrijski premier Kurz po odstopu podkanclerja Stracheja napovedal predčasne volitve

5. Američan iz Kamnika: Zame je Slovenija najboljša država na svetu!

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?
8 ur
Letos se je bencin podražil za 15 odstotkov, dizel za osem
Na članek...

Vsak letošnji izračun regulirane cene bencina – tega opravi ministrstvo za gospodarstvo vsakih štirinajst dni, nova cena pa se uveljavi vsak drugi torek – je pomenil višjo ceno pogonskega goriva, z izjemo začetka februarja, ko je cena ostala nespremenjena. Podobno je bilo z dizlom, ki se je malenkost pocenil le marca. Si po zdrsu nafte v minulem 14-dnevnem obdobju na 14-dnevno dno lahko obetamo cenejša goriva na črpalkah ob regionalnih cestah?

Cena črnega zlata je v minulih dveh tednih doživela precej živahnih trgovalnih dni, ko se je od dnevnega vrha do dna spremenila tudi za štiri odstotke. Vzroki za tako izrazite premike so bili zaostrovanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, sabotaža savdskih tankerjev ter grožnje Irana o zagonu jedrskega programa. Nafta brent je tako postala najcenejša v zadnjem mesecu in pol, še nekoliko izrazitejše upade smo lahko zasledili pri zahodnoteksaški lahko nafti WTI.

Proti koncu tedna je črno zlato na borzi pridobivalo vrednost, brent je teden končal pri ceni 72,21 dolarja za 159-litrski sod. Analitiki so razloge za podražitve pripisovali predvsem napadom z droni na savdske naftovode, kar je okrepilo predvidevanja, da se bo transport nafte podražil zaradi rastoče potrebe po krepitvi varnosti.

Model napoveduje cenejši bencin

Cene surove nafte so v minulem 14-dnevnem obdobju, relevantnem za tokratni izračun slovenske regulirane cene pogonskih goriv, močno poplesavale okoli povprečja. Naš model izračuna se v takšnih okoliščinah v preteklosti ni izkazal za najbolj zanesljivega, tako da je tokratno napoved treba jemati z nekoliko več rezerve kot sicer. Na mediteranskih borzah goriv zaznavamo opaznejše pocenitve bencina ter malenkosten upad povprečne vrednosti dizelskega goriva.

Model bencinu napoveduje pocenitev za dva centa, dizlu pa kozmetični popravek navzdol. Če se napoved izkaže za pravilno, bi dočakali prvo letošnjo pocenitev bencina. Še vedno pa bi bil ta za 12 odstotkov dražji kot ob koncu prejšnjega leta (kar pri enkratni napolnitvi 50-litrskega rezervoarja pomeni dodatnih sedem evrov). Pri dizlu je letošnja podražitev manj izrazita – ob upoštevanju predvidene manjše torkove pocenitve bi letošnja rast cene dizla znašala osem odstotkov (enkratna napolnitev 50-litrskega dizelskega rezervoarja je za približno pet evrov dražja kot ob koncu lanskega leta).

Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?
Foto: Shutterstock
Inflacija evrooobmočja še vedno nižja od želja ECB
9 ur
Inflacija v območju evra še vedno ni tam kot si želi Evropska centralna banka (ECB), je dejal član sveta ECB in nizozemski guverner Klaas Knot, Reuters navaja italijanski dnevnik Corriere della
Več ▼

Inflacija v območju evra še vedno ni tam kot si želi Evropska centralna banka (ECB), je dejal član sveta ECB in nizozemski guverner Klaas Knot, Reuters navaja italijanski dnevnik Corriere della Sera.

»V mislih imamo število, ki je bližje dvema odstotkoma, kot stopnje, ki smo jih videli v zadnjih petih, šestih letih. Edina stvar, ki jo lahko storimo, je ohraniti pritisk, zagotoviti, da bo gospodarstvo še naprej na visoki ravni izkoriščenosti zmogljivosti in da bo rast BDP dosegala potencial. V nekem trenutku bo veriga dogodkov privedla tudi do višjih cen.«

Letna inflacija v območju evra je aprila 2019 znašala 1,7 odstotka, je v petek poročal Eurostat. Marca 2019 je znašala 1,4 odstotka, v istem obdobju lani pa 1,2 odstotka.

Luckin Coffee zasvetil na Wall Streetu 10
10 ur
Delnice kitajske verige kavarn Luckin Coffee, nekateri jim pravijo kitajski Starbucks, so v petek začele kotirati na ameriškem Wall Streetu. Vrednost delnic je najprej zrasla za kar 50 odstotkov na
Več ▼

Delnice kitajske verige kavarn Luckin Coffee, nekateri jim pravijo kitajski Starbucks, so v petek začele kotirati na ameriškem Wall Streetu. Vrednost delnic je najprej zrasla za kar 50 odstotkov na 25 dolarjev, prvi dan uvodne javne prodaje pa so zaključile 20 odstotkov nad izhodiščem, piše CNN.

Cena za delnico pri prvi javni prodaji je bila 17 dolarjev in je bila določena na zgornji meji cenovnega razpona, družbo pa vrednoti na štiri milijarde dolarjev. Veriga kavarn je s prodajo delnic zbrala več kot 570 milijonov dolarjev svežega kapitala.

Luckin Coffee je veliko popularnost dosegel s ponujanjem cenejših pijač. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno oktobra 2017, zelo hitro osvaja Kitajski trg. Danes ima že okoli 2.400 trgovin v 28 mestih in zaostaja le še za največjo verigo kavarn na svetu Starbucks. Če bodo uresničili ambiciozne načrte, bodo ameriškega tekmeca kmalu prehiteli. Do konca leta nameravajo na Kitajskem odpreti še dodatnih dva tisoč kavarn, s čimer bi jih skupno imeli približno 4.500.

Ascent Resources lani več kot podvojil prihodke
10 ur
Britansko podjetje Ascent Resources, ki na Petišovskem polju črpa in prodaja zemeljski plin, je lani več kot podvojilo prihodke. S povečanjem proizvodnje je izgubo znižalo iz predlanskih 1,98
Več ▼

Britansko podjetje Ascent Resources, ki na Petišovskem polju črpa in prodaja zemeljski plin, je lani več kot podvojilo prihodke. S povečanjem proizvodnje je izgubo znižalo iz predlanskih 1,98 milijona na 1,37 milijona funtov, prihodki pa so se ustavili pri 1,9 milijona funtov, medtem ko so leta 2017 znašali 814.000 funtov.

Družba je lani proizvedla 11,9 milijona kubičnih metrov plina in 2930 milijonov sodov plinskega kondenzanta. Predsednik podjetja Cameron Davies je ob objavi poročila kot ključni dejavnik za nadaljnje poslovanje izpostavil okoljevarstveno dovoljenje za obrat za čiščenje plina oz. rafinerijo v Petišovcih. (STA)

Berlusconi bi na mestu italijanskega premiera rad videl Draghija
11 ur
Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je pozval prvega moža Evropske centralne banke Maria Draghija, da postane predsednik naslednji italijanske vlade, poroča Bloomberg. »V preteklosti
Več ▼

Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je pozval prvega moža Evropske centralne banke Maria Draghija, da postane predsednik naslednji italijanske vlade, poroča Bloomberg. »V preteklosti sem že dejal, brez da bi se z njim posvetoval, da bi bil Draghi pravi človek za položaj visoke odgovornosti v Italiji,« Bloomberg navaja neapeljski časopis Il Mattino.

Draghijev mandat na čelu ECB se končuje čez pet mesecev. Berlusconi pa pritiska na italijanskega notranjega ministra in vodjo Lige Mattea Salvinija, da izstopi iz vladajoče koalicije z Gibanjem petih zvezd in zahteva predčasne volitve.

Kljub naraščajočim napetostim z Gibanjem petih zvezd pred evropskimi parlamentarnimi volitvami, se je Salvini doslej upiral pozivom iz njegove stranke in širše, da izstopi iz koalicije. Nekateri si želijo, da bi sklenil zavezništvo z desnico, skupaj z Berlusconijem, s katerim je Salvinijeva Liga že vladala v preteklosti.

Umetna inteligenca bo napovedovala možnosti za prometno nesrečo in maligni tumor 1
12 ur
Predstavljamo štiri zelo obetavne projekte s področja umetne inteligence in strojnega učenja
Na članek...

1. Robot za sortiranje odpadkov

Smetišča, sežigalnice odpadkov in centri za reciklažo bi že v nekaj letih lahko močno napredovali in po zaslugi robotizacije in avtomatizacije postali precej učinkovitejši. Ekipa raziskovalcev z inštituta MIT namreč intenzivno dela pri projektu RoCylce. Cilj raziskovalcev je temeljita prenova in izboljšava ravnanja z odpadki. Izdelali so posebno programsko opremo, ki ob pomoči robotske roke, tehnologije računalniškega vida in strojnega učenja deluje kot robot za reciklažo.

Avtorji projekta pojasnjujejo, da so se med učenjem robota srečali z vrsto izzivov, saj je imel sprva težave z razločevanjem različnih materialov – težko je namreč ocenil, ali je skodelica za kavo iz plastike ali iz papirja. Posebna robotska roka je tako poleg računalniškega vida dobila dodatne senzorje, s pomočjo katerih lažje in natančneje razlikuje plastiko od papirja in kovine.

Čeprav robotova natančnost prepoznavanja odpadkov še ne dosega človeške, je napredek očiten, na MIT pa so prepričani, da bi lahko ta tehnologija že jutri vodila do popolnoma avtomatskih tovarn za razvrščanje odpadkov in reciklažo.

2. Napovedovanje verjetnosti prometnih nesreč

Iz Googlove storitve Ulični pogled (Street View) lahko že danes dobimo ogromno uporabnih podatkov – kmalu bomo denimo uživali v navigiranju v obogateni resničnosti, o čemer smo pisali v članku Tako bo Google služil z obogateno resničnostjo. Skupina raziskovalcev na univerzi Stanford pa je posnetke iz Googlovih Zemljevidov in Uličnega pogleda analizirala v navezi s podatki poljskih zavarovalnic o prometnih nesrečah.

S strojnim učenjem in umetno inteligenco opremljenim algoritmom je uspelo izjemno natančno izračunati verjetnost za nastanek prometnih nesreč glede na lokacijo – dom ali službo posameznega zavarovanca. Primerjava s trenutnimi modeli zavarovanj je pokazala, da z umetno inteligenco nadgrajena analitika dosega opazno boljše rezultate kot najsodobnejši modeli, ki jih trenutno uporabljajo zavarovalnice. Edini izziv pri uvedbi novega modela na področju zavarovalništva utegne biti varovanje osebnih podatkov in zasebnosti posameznika. Zavarovalnice bodo morale od vsakega zavarovanca pridobiti dovoljenje za zbiranje in obdelavo teh podatkov.

3. Boljše zagotavljanje humanitarne pomoči

Znanje o tem, kako je populacija porazdeljena po Zemlji, je lahko koristno za zagotavljanje optimalne pomoči po naravnih in drugih nesrečah. S tem se ubada Facebookov oddelek za umetno inteligenco, ki je objavil povsem svež zemljevid gostote prebivalstva v Afriki v navezi z optimalnimi načrti zagotavljanja humanitarne pomoči ob nesrečah. Kmalu naj bi bili podobni načrti na voljo tudi za preostale dele sveta.

Satelitske posnetke in druge podatke je prispeval projekt Open Street Map, podatke o možnostih za zagotavljanje humanitarne pomoči pa so pripravili v Facebooku. Uporabili so dve različni tehniki, tako imenovano šibko nadzorovano učenje in delno nadzorovano strojno učenje.

4. Učinkovito odkrivanje raka na dojkah

Od tehnologij umetne inteligence si veliko obeta tudi zdravstvo. Raziskovalci na Univerzi v New Yorku so uporabili več kot milijon mamografskih posnetkov iz več kot 200 tisoč preiskav ter z njimi zgradili globalno nevronsko mrežo in modele za odkrivanje raka na dojkah. Uspešnost modela so preizkusili ob pomoči 14 radiologov in ugotovili, da umetna inteligenca že dosega 90-odstotno natančnost pri napovedovanju prisotnosti malignega tumorja dojke zgolj na podlagi posnetka. Raziskovalci pričakujejo, da se bo natančnost prepoznavanja še dvignila, v praksi pa naj bi se najprej uveljavil hibridni model – aplikacija najprej izračuna verjetnost prisotnosti maligne tvorbe na podlagi posnetka, ki ga nato v primeru večje verjetnosti temeljito pregleda še radiolog.