Manager
Latvijska protikorupcijska agencija preiskala pisarno in dom guvernerja centralne banke
18.02.2018 09:18
Litvijska protikorupcijska agencija je preiskala pisarno in dom guvernerja tamkajšnje centralne banke ter aretirala guvernerja centralne banke Ilmarsa Rimsevicsa, je danes potrdil latvijski premier
Več ▼

Litvijska protikorupcijska agencija je preiskala pisarno in dom guvernerja tamkajšnje centralne banke ter aretirala guvernerja centralne banke Ilmarsa Rimsevicsa, je danes potrdil latvijski premier Maris Kucinskis. Podrobnosti o preiskavi niso znane. Rimsevics je na tem položaju od leta 2001.

Spomnimo, predlani so trinajst dni pred razsodbo evropskega sodišča o tem, ali je država imela prav, da je leta 2013 porezala imetnike podrejenih bančnih obveznic, da je v banke dala manj kapitala, kriminalisti NPU izvedli preiskave v Banki Slovenije, NLB, Deloittu in EY.

 

Uradno: Premier Šarec za komisarskega kandidata predlaga Janeza Lenarčiča 2
23 min
Kdo je Janez Lenarčič, ki je - zdaj uradno - predlog premiera za komisarski položaj, o katerem bodo jutri tudi govorili na vladni seji
Na članek...

Glede izbire kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije je premier Marjan Šarec uradno pojasnil: komisarski kandidat Slovenije bo stalni predstavnik Slovenije pri EU Janez Lenarčič. "Odločil sem se za strokovnega, in ne strankarskega kandidata," je dejal Šarec. Ta predlog ocenjuje za dobrega, pa tudi za koalicijsko fer predlog. Pogledali smo, kdo je Janez Lenarčič, ki je danes - zdaj tudi uradno - postal najbolj vroče ime.

Šarec: Slovenija v Bruselj ne bo poslala dveh imen

Šarec je tudi povedal, da Slovenija v Bruselj ne bo poslala dveh imen, kar je bila sicer želja, ki jo je izrazila nova predsednica evropske komisije Ursula von der Leyene. Z njo je bil, tako je dejal, že na zvezi.

"Ne vem, zakaj bi morala Slovenija vedno ubogati. Največje funkcije so že razdeljene. Pa tudi druge članice,ki so že poslale imena, niso vse predlagala tudi žensk. Obenem pa je Slovenija že imela žensko na komisarskem položaju. Pošiljati dveh imen samo zaradi forme pa ni prav, saj je v Sloveniji velikokrat drugi, neizbran, označen za poraženca.

Kdo je Janez Lenarčič

  • Leta 1967 rojeni Ljubljančan je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, trenutno dela kot stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji,
  • Lenarčič se je leta 1992 zaposlil na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer je naprej delal na področju mednarodnih ekonomskih odnosov, zatem pa v sektorju za multilateralne odnose. Med letoma 1994 in 1999 je bil v službi v stalni misiji Slovenije pri OZN v New Yorku.
  • Po vrnitvi na zunanje ministrstvo je delal v kabinetu ministra. Leta 2001, v Drnovškovi vladi, je postal svetovalec predsednika vlade za mednarodne odnose, leto pozneje je bil imenovan za državnega sekretarja v uradu predsednika vlade in za nadomestnega člana konvencije o prihodnosti Evropske unije. Leta 2003 je na Dunaju postal vodja stalnega predstavništva Slovenije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pri čemer je leta 2005 predsedoval stalnemu svetu OVSE.
  • Januarja 2006, v Janševi vladi, je bil imenovan za državnega sekretarja za evropske zadeve, prevzel je vodenje širše delovne skupine za predsedovanje EU. Spomnimo, Slovenija je prvič predsedovala EU v letu 2008.
  • Za državnega sekretarja ga je leta 2014 imenovala tudi vlada pod vodstvom Mira Cerarja in menda je bil med imeni za komisarske kandidate že takrat.
  • Lenarčiča se opisuje kot apolitičnega, v delovanju bolj tehnokratskega.

Naslednji koraki izbira in potrjevanje komisarskih kandidatov

Izbira komisarskih kandidatov je sicer logični naslednji korak v okviru časovnice po evropskih volitvah, potem ko je bila v torek v evropskem parlamentu - sicer s tesno večino devetih glasov - kot nova predsednica evropske komisije potrjena dosedanja nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.

Evropska komisija ima 28 članov, s predsednico vred, saj vsaka od članic predlaga po enega člana. Nova predsednika komisije Von der Leynova je sicer pozvala, naj vsaka država članica EU v Bruselj pošlje po dve imeni (moško in žensko), kar je sprožilo različne odzive. Po eni strani zato, ker moč izbire z držav članic seli na vodjo komisije, po drugi strani pa že zgolj zato, ker so nekatere članice medtem že objavile ime svojega kandidata.

Ko bodo sicer znana imena vseh kandidatov, se bo moral o njih izreči tudi evropski parlament (EP), kjer bodo vsakega kandidata glede na predvideni resor zaslišali pristojni parlamentarni odbori.

Po utečeni časovnici bodo zaslišanja kandidatov za komisarske položaje v EP predvidoma stekla septembra, oktobra bi sledilo glasovanje o podpori celotni evropski komisiji.

Uradno: Premier Šarec za komisarskega kandidata predlaga Janeza Lenarčiča
Foto: OSCE
Hongkong – še vedno za kolonializem
33 min
Sprijazniti se je treba z dejstvom, da je kolonializem v določenem obdobju bil ustaljen svetovni red, prav tako, kot je bilo suženjstvo tisočletja sprejet in običajen družben pojav.
Na članek...

Čudno je bilo videti staro kolonialistično zastavo, ki je v Hongkongu vihrala na nedavnih protestih v obrambo demokracije. In če je bilo čudno nam Britancem, kako čudno je šele moralo biti tujcem, ki so odrasli v komunističnem prepričanju, da kolonializem pomeni nič več in nič manj kot imperializem in izkoriščanje.

Ne komunisti ne drugi levičarji niso ločevali med različnimi pojavnimi oblikami kolonializma. Osredotočili so se na najhujše primere in jih svojim interesom v prid preprosto posploševali. Najhujšo obliko kolonializma – dogajala se je v Belgijskem Kongu pod trdo izkoriščevalsko roko belgijskega kralja – nazorno opisuje knjiga Leopold’s Ghost (Leopoldov duh, op. p.). Ko so krščanski misijonarji in zagovorniki človekovih pravic objavili tamkajšnja grozodejstva in so se nekatere države, med njimi Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, zavzele za Belgijski Kongo, je upravljanje prevzela belgijska država. O tamkajšnjih grozljivih razmerah je pisal tudi Joseph Conrad v svojem delu Heart of Darkness (Srce teme, op. p.). Po slabem ravnanju so slovele tudi druge kolonialne države, med njimi Španija, Portugalska in Južna Amerika, domorodce pa so preganjali in iztrebljali tudi v Združenih državah Amerike in v Avstraliji.

Ne smemo mimo ruskih kolonij – večina jih je bila ob meji z Rusijo –, ki jih levo usmerjeni, pa tudi Komisija za dekolonizacijo pri Združenih narodih, večkrat “nehote” spregledajo. Številne ruske kolonije, recimo Kazahstan in Uzbekistan, so samostojnost dosegle šele s padcem Sovjetske zveze. Številni tudi poudarjajo, da so v obdobju od leta 1945 do 1990 med ruske kolonije sodile vse države osrednje in vzhodne Evrope in da so jih Sovjeti izkoriščali huje kot kolonialisti iz viktorijanske dobe. Nekatere ruske kolonije, kot sta Čečenija in Dagestan, pa se še vedno borijo za samostojnost. Tiste, ki bi želeli o kolonializmu izvedeti več, vabim na Wikipedio. Presenečeni boste nad tem, koliko “dobrih” držav boste zasledili med kolonialisti. Sprijazniti se je treba z dejstvom, da je kolonializem v določenem obdobju bil ustaljen svetovni red, prav tako, kot je bilo suženjstvo tisočletja sprejet in običajen družben pojav.

Če razmere v britanskih kolonijah primerjamo s temi slabimi primeri, lahko – na splošno, čeprav so se tudi tam dogajale nepravilnosti – ugotovimo, da ni bilo tako slabo. Zlasti ne smemo pozabiti, da je prav Združeno kraljestvo vodilo boj za odpravo suženjstva. Poglavitni razlog za to pa je bilo – poleg univerzalne prakse uveljavljanja vladavine prava – dejstvo, da je bil Britanski imperij v prvi vrsti gospodarski imperij in šele potem imperij, ki je z močjo posegal v strukturo mednarodne ureditve. Pri upravljanju kolonij so vedno sodelovali tudi lokalni prebivalci in vselej so se do neke mere upoštevale tudi razvojne potrebe domačinov. Tudi zakonodaja ni bila zgolj in samo prevzeta iz Londona, temveč se je prilagajala lokalnim potrebam, zlasti pa je treba poudariti neodvisnost sodstva.

Britanci so otok Hongkong zavzeli kot trgovinsko bazo sredi 18. stoletja. V času opijskih vojn so ga opisovali kot nerodoviten otok skoraj brez naravnih bogastev s sedem tisoč prebivalci. Z razmahom trgovinske dejavnosti je zraslo tudi število prebivalstva. Leta 1941, pred vdorom Japoncev, je Hongkong štel že milijon prebivalcev in od konca druge svetovne vojne se je število prebivalcev Hongkonga povečalo na današnjih osem milijonov, od tega je v trdih letih 1950–1970 prišlo približno dva milijona ljudi iz Kitajske. Kolonija je cvetela zaradi proste trgovine, nizkih davkov, učinkovite administracije, stabilne valute in zaupanja v vladavino prava. Vlada ni nikoli subvencionirala ali kakorkoli finančno podpirala gospodarskega razvoja. Zanašala se je na podjetniško žilico kitajskih in drugih priseljencev ter na njihovo sposobnost prilagajanja spreminjajočim se razmeram – in prav to je bil glavni dejavnik uspeha. Danes je BDP na prebivalca v Hongkongu za 40 odstotkov večji kot v Združenem kraljestvu, pri čemer je bil leta 1945 kar za 70 odstotkov manjši.

Poleg tega je Hongkong za komunistično Kitajsko sčasoma postalo komercialno in finančno okno v svet. Prenos upravljanja v kitajske roke je bil neizogiben zaradi tega, ker je bila večina celinskega kolonialnega območja zgolj v britanskem najemu in Združeno kraljestvo je teritorij moralo vrniti Kitajski. Ker otoka ni bilo mogoče ločiti od celinskega dela kolonij, so sklenili, da obeh delov ne bodo ločevali in da bo za njih veljal sistem „ena država – dva sistema“. Stanje je Kitajski ustrezalo, saj je omogočalo in podpiralo tranzicijo Kitajske v kapitalistično deželo pod avtokratskim partijskim vodstvom. Kitajski voditelji so spoznali, da komunistična ureditev preprosto ne bo zadostovala za zagotavljanje preživetja rastočega prebivalstva. Hkrati so se zgledovali tudi po dobri praksi Singapurja in Tajvana, ki sta prav tako cvetela pod enopartijskim sistemom z nekaterimi demokratičnimi značilnostmi. Enako in nič drugače pa lahko opišemo tudi vladavino kolonializma v Hongkongu. Vse tri države so si prizadevale za dobro prebivalcev ter podpirale gospodarsko svobodo in napredek. Gospodarski model je kitajskim komunistom v iskanju poti iz propadajočega komunističnega gospodarstva seveda ustrezal in uvedli so ga z velikim uspehom.

Nedavni dogodki v Hongkongu pa zbujajo strah, da se je ustaljena pot proti demokraciji končala in da varovalka, ki so jo Britanci vgradili v upravljanje vseh svojih kolonij – vladavina prava – ne bo več delovala. Predlagani zakon, ki želi omogočiti izročanje osumljencev Kitajski mimo lokalne sodne veje, je podžgal demonstrante na ulice zlasti zaradi tega, ker je globoko v njih še vedno zakoreninjeno prepričanje komunistične filozofije, da je vladavina prava le eden izmed oddelkov, ki ga s trdo roko upravljata komunistična partija in revolucija.

Čeprav pozitivne pridobitve britanskega kolonializma – učinkovito upravljanje, vladavina prava in neodvisno sodstvo – niso vselej naletele na glasno podporo in naklonjenost, pa so določenim nekdanjim kolonijam vendarle omogočile gospodarske in socialne uspehe. Kolonije, ki so se tem „darilom“ kolonizacije odpovedale, pa večinoma ne beležijo gospodarskih uspehov.

Se torej sploh smemo čuditi, da je kolonialna zastava prebivalcem Hongkonga simbol številnih pozitivnih dosežkov? In dejstvu, da je britanski Commonwealth, organizacija nekdanjih britanskih kolonij, največje prostovoljno združenje na svetu?

Utrinek: na žalost lahko iskra, ki se je vžgala v Hongkongu, za nekaj časa ustavi tajvansko pot, da se Kitajski pridruži po načelu „ena država – trije sistemi“, kar je napaka, ki jo bo Ši Džinping morda še bridko obžaloval. Hkrati je to tudi opozorilo bivšim komunističnim državam o pomembnosti in vrednoti vladavine prava in tudi lekcija EU, da mora zagotoviti neodvisno sodstvo.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Evropska komisija s poglobljeno preiskavo Amazona
57 min
Evropska komisija je danes sprožila poglobljeno preiskavo ravnanja ameriškega tehnološkega velikana in največjega spletnega trgovca na svetu Amazon. Preiskala bo, ali je Amazon kršil evropska
Več ▼

Evropska komisija je danes sprožila poglobljeno preiskavo ravnanja ameriškega tehnološkega velikana in največjega spletnega trgovca na svetu Amazon. Preiskala bo, ali je Amazon kršil evropska pravila o konkurenci pri uporabi občutljivih podatkov o neodvisnih ponudnikih, ki prodajajo prek njegove spletne tržne platforme.

Komisija bo tako v okviru preiskave pregledala standardizirane pogodbe med Amazonom in ponudniki, ki uporabljajo njegovo platformo, v skladu s katerimi ameriški gigant analizira podatke. Še posebej jo bo zanimalo, kako uporaba teh nakopičenih podatkov v vlogi Amazona kot trgovca vpliva na konkurenco v spletni trgovini.

Uvedba preiskave, za dokončanje katere v Bruslju nimajo pravno opredeljenega roka, sicer ne pomeni, da bo komisija proti Amazonu ukrepala. Če pa bo ugotovila kršitve evropske zakonodaje o konkurenci, pa lahko na koncu velikana kaznuje z globo v višini do 10 odstotkov njegovih letnih prihodkov, ki so lani dosegli okoli 200 milijard evrov. (STA)

Robert Kleindienst se vrača v upravljavski biznis
1 ura

Nekdanji predsednik uprave NLB Skladov, član uprave NLB in šef črnogorske hčere NLB Robert Kleindienst je postal član uprave družbe za upravljanje Sava Infond, so nam potrdili v zavarovalniški skupini, dodajajo, da je imenovan ob odložnem pogoju pridobitve dovoljenja ATVP.

Ta je v lasti zavarovalniške skupine Sava, v katero sodita pozavarovalnica Sava Re in nekdanja Zavarovalnica Maribor. Dobra tretjina Save Re je sicer v državni lasti. Vodi jo Marko Jazbec (na fotografiji levo), s katerim sta bila s Kleindienstom, ta se na naš klic ni odzval, pred leti (od 2009 do 2012) skupaj v upravi NLB.

Sava Infond upravlja več kot 300 milijonov evrov sredstev več kot 80 tisoč vlagateljev v Krovnem skladu Infond z 22 podskladi. V Sloveniji ima približno 12-odstotni tržnim delež, piše na spletni strani družbe. Zavarovalniška skupina Sava je večinski delež DZU kupila lani od NKBM. Več o tem v članku Sava Re kupila Infondove sklade. Upravljanje je prevzela 7. junija letos.

Slovenija tretja po letni rasti gradbenih del v Evropski uniji
1 ura
Slovenija je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat s 4,1-odstotno mesečno in 11,1-odstotno rastjo beležila tretje najvišje zvišanje gradbenih del v Evropski unij (Maja upad
Več ▼

Slovenija je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat s 4,1-odstotno mesečno in 11,1-odstotno rastjo beležila tretje najvišje zvišanje gradbenih del v Evropski unij (Maja upad vrednosti gradenj stanovanjskih objektov). Medtem, ko se je obseg gradbenih del v območju z evrom in vsej Evropski uniji maja na mesečni ravni za 0,3 odstotka znižal, se je na letni ravni v območju z evrom povečal za dva, v vsej Evropski uniji pa za 2,5 odstotka. Največjo rast obsega gradbenih del so izračunali Madžarski (+26,2 odstotka), Romuniji (+23,8 odstotka) in Sloveniji (+11,1 odstotka), padec pa sta zabeležili Finska (-1,6 odstotka) in Belgija (-1,5 odstotka).

Ups, policija - optična prepoznava registrskih tablic je neustavna 1
2 uri
Varuh človekovih pravic je zahteval presojo ustavnosti nekaterih delov zakona o nalogah in pooblastilih policije. Vse je povezano z novim tehničnim sredstvom za optično prepoznavo registrskih
Več ▼

Varuh človekovih pravic je zahteval presojo ustavnosti nekaterih delov zakona o nalogah in pooblastilih policije. Vse je povezano z novim tehničnim sredstvom za optično prepoznavo registrskih tablic. Po mnenju varuha človekovih pravic je navedena zakonska določba v neskladju z ustavno pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov.

Ustavno sodišče je napadene določbe zares označilo za neustavne in jih razveljavilo. Dobra novica je, da policija ukrepa v praksi itak ni izvajala, zato ob razveljavitvi, ni bilo treba odločiti tudi o morebitnem izbrisu podatkov, ki bi bili na podlagi protiustavne pravne podlage shranjeni.

Ustava določa, da mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, torej za vsak korak obdelave, tako za samo zbiranje podatkov kot tudi za njihovo hrambo, dostop do njih, njihovo posredovanje, analiziranje, primerjanje in vse druge korake obdelave, ki jih ukrep predvideva.

Izpodbijane določbe teh zahtev ne izpolnjujejo. Ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic, kot ga je predvidela vlada, vključuje zbiranje podatkov in nato primerjanje tako zbranih podatkov z drugimi evidencami osebnih podatkov. Oba koraka obdelave podatkov pomenita samostojen poseg in terjata samostojno zakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov.

Ups, policija - optična prepoznava registrskih tablic je neustavna
Foto: POLICIJA
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
2 uri
1. Musk se je poigral s cenami tesel 2. V javni obravnavi: koliko pokojnine boste lahko po novem prejemali ob delu3. 5 sprememb delovne zakonodaje za hitrejšo aktivacijo na trgu dela 4. Top službe
Več ▼

1. Musk se je poigral s cenami tesel

2. V javni obravnavi: koliko pokojnine boste lahko po novem prejemali ob delu

3. 5 sprememb delovne zakonodaje za hitrejšo aktivacijo na trgu dela

4. Top službe - Svet EU išče direktorja, AVK vodjo oddelka, službe še v NLB, Bitstampu, SID Banki in 17 podjetjih

5. Ursula von der Leyen je nova predsednica evropske komisije - kaj še obljublja poleg podnebne banke

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Električni superavto oznanja vnovični preporod Lotusa 7
2 uri
Nov super avto včasih super znamke Lotus. Novi evija je najmočnejši serijski električni avto na svetu. Njegova proizvodnja se začne v začetku prihodnjega leta.
Na članek...

Angleški Lotus se, kot kaže, tokrat resno vrača med slovita imena avtomobilske industrije, saj je v tem tednu predstavil pravi serijski superavto izjemnih zmogljivosti. Nova evija ponuja kar dva tisoč konjskih moči, zmore največjo hitrost 340 kilometrov na uro, stane pa kar dva milijona evrov. Le za čakalno vrsto za enega od 130 primerkov boste odšteli približno 200 tisoč evrov.

Lotus evija je eden redkih novodobnih lotusov, ki je iz koncepta napredoval v serijski avto. Številne ideje zadnjega desetletja so namreč ostale le ideje, proizvodnje niso videle niti od daleč. Ime evija je variacija imena Eva, pomeni pa prvi pri nastanku med živimi, torej napoveduje serijski avto te nekdaj slovite angleške avtomobilske znamke. Ime koncepta type 130 pa označuje le še število izdelanih vozil. Točno 130 modelov evija bo namreč v prihodnjih letih prišlo iz angleške delavnice.

Izjemna oblika športnika z agresivnimi, a skladno tekočimi potezami se zgleduje po aeronavtični industriji. Karoserija je v celoti izdelana iz ogljikovih vlaken. Posebna je po tunelu, ki se začne na stranskih vratih in nadaljuje v močno razširjen zadek, obkrožen z rdečimi LED-sijalkami, poskrbi pa za optimalen pritisk zadnje preme na asfalt.

Šasija tehta le 129 kilogramov, skupna masa evije pa je okoli 1.680 kilogramov, od tega le baterija s 70 kilovatnimi urami zmogljivosti tehta okoli 500 kilogramov.

Položaj voznika je le 10,5 centimetra oddaljen od tal. Ta pa dobi še futuristično zasnovano kabino s skoraj štirikotnim volanom, digitalno armaturno ploščo in stikala, razvrščena na ozki sredinski konzoli, ki se vzpenja na vrh armaturne plošče.

Srce evije je pravzaprav baterija zmogljivosti 70 kilovatnih ur, nameščena za potniškim delom, prekrita pa je s pleksi steklom. Torej tam, kjer je pri superavtih navadno nameščen močan bencinski motor V8 ali V12 . Baterija, razvita v partnerstvu z Williams Advanced Engineeringom, omogoča najhitrejše polnjenje do zdaj z močjo kar 800 kW, kar pomeni popolno napolnjenost v le devetih minutah.

Tako zmogljive polnilnice sicer še ne obstajajo, zato se na 350 kW polnilnicah do 80 odstotkov napolni v le 12 minutah, v 18 minutah pa do 100 odstotkov. Doseg baterije po ciklu WLTP je 400 kilometrov. Pri izkoriščanju zmogljivosti evije je doseg seveda precej krajši. Pri Lotusu pa zagotavljajo, da baterija zmore sedem minut na dirkališču.

In še pogon, ki ga sestavljajo kar štirje elektromotorji. Skupaj z baterijo in menjalnikom pa po zagotovilih inženirjev delujejo s kar 98-odstotnim izkoristkom, kar je največja vrednost doslej. Vsak od elektromotorjev zmore 500 konjskih moči oziroma 368 kilovatov, skupaj pa poganjajo vsa štiri kolesa.

Evija do stotice pospeši v manj kot treh sekundah. Od 100 do 200 na uro v enako kratkem času, za pospešek od 200 do 300 na uro potrebuje štiri sekunde, največja hitrost pa je 340 kilometrov na uro.

Električni superavto oznanja vnovični preporod Lotusa
Polycom odločneje na trg zobnikov – najprej prepričal Japonce, zdaj še francoski Valeo
2 uri

»V Polycomu želimo dosegati višjo donosnost, zato razvoj in proizvodnjo usmerjamo v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Taki so tudi plastični zobniki. Na našem tradicionalnem trgu se EBITDA marža giblje med 12 in 14 odstotki, pri zobnikih, ki so tehnično zahtevnejši izdelek, je marža od 18- do 20-odstotna. Prve kupce tu že imamo, zato načrtujemo, da bomo z zobniki v letu 2021 ustvarili med pet in sedem odstotkov vseh prihodkov,« je povedal Iztok Novak, ki je od marca direktor družbe Polycom.

Polycom iz Poljanske doline je družinsko podjetje z 281 zaposlenimi in 26 štipendisti, ki se je v zadnjih letih razvilo v razvojnega dobavitelja izdelkov iz termoplastov v glavnem za avtomobilsko industrijo. Pri tem imajo čedalje več takih izdelkov, ki so sestavljeni iz več različnih elementov plastike in kovine.

Njegova lastnika brata Iztok in Igor Stanonik sta lani aprila v Poljanah nad Škofjo Loko slovesno odprla novo deset tisoč kvadratnih metrov veliko 12-milijonsko naložbo v novo tovarno in nove stroje, s čimer imajo možnost zmogljivosti povečati za 40 odstotkov. Naložba je velik finančni zalogaj za podjetje, a težav z odplačilom posojil nimajo, saj je plačilo finančnih obveznosti predvideno večinoma v roku med osem in 12 let.

Lani so v Polycomu ustvarili dobrih 35 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 1,2 milijona evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila 44.212 evrov.

Iztok in Igor Stanovnik sta zdaj predsednik in podpredsednik poslovnega odbora Polycoma, direktor podjetja pa je Iztok Novak, ki je bil prej zaposlen v družbi Kolektor. Tam je bil podpredsednik Kolektorjeve družbe v Južni Koreji, delal je v Bosni in ZDA, s kolegi postavljal novo tovarno v Mehiki, nazadnje pa se je ukvarjal s prevzemi.

Zobniki za Japonce in Valeo

Plastične zobnike, ki jih kupec vgradi v aktuator, ki pomika avtomobilske brisalnike, so v Polycomu začeli izdelovati leta 2008. Njihov prvi kupec prihaja iz Japonske, zdaj pa ta posel nadgrajujejo v Evropi in ga širijo še na enega kupca. To je francoska multinacionalka Valeo, ki je lani ustvarila 19,3 milijarde evrov prihodkov.

»Na trg zobnikov se usmerjamo, ker je zaradi tehnične zahtevnosti izdelka, ki od nas zahteva več znanja, na trgu zobnikov manj konkurentov in donosnosti so višje. Izdelava zobnikov za kupca Valeo je tehnično še bolj zahtevna, kot je naš posel za japonski trg. Za šest projektov za Valeo smo že dobili nominacijo, zdaj jih razvijamo, z dobavami pa začnemo čez leto dni oziroma čez leto in pol. Načrtujemo, da bomo z zobniki v letu 2021 ustvarili med pet in sedem odstotkov vseh prihodkov,« je pojasnil Iztok Novak.

Za naložbe letos milijon evrov

Posel z zobniki od njih ne zahteva velikih novih vlaganj v opremo. Osnovno proizvodno opremo v novi tovarni, za katero so kupili kar nekaj strojev, tako, da je vseh že 97, imajo. Kupiti pa morajo novo merilno opremo. Del so je že, del jo bodo dobili novembra. »Vlagati pa moramo v razvoj kakovosti, v validacijo in procesno kontrolo,« pove sogovornik. Za naložbe bodo letos predvidoma odšteli milijon evrov.

Širijo se tudi pri števcih za merjenje porabe vode

Z avtomobilisti danes ustvarijo dobrih 80 odstotkov prihodkov. Njihova usmeritev pa je rast na programih za kupce iz drugih panog. Leta 2017 so tako začeli dobavljati ohišja za števce za pametne merilnike pretoka vode. »Posel z dansko družbo Kamstrup se premika v želeno smer. Jeseni se nam bodo njihova naročila podvojila, dobili smo tudi nominacijo za razvoj ohišij za novo generacijo pametnih števcev,« je pojasnil Iztok Novak ter dodal, da gre za tehnično zelo zahtevne izdelke. Zanje je zelo pomembna sestava plastike, ki mora biti enaka oziroma podobna pri vseh izdelkih, saj neustrezna sestava materiala moti signal, ki potuje skoznjo in meri porabo vode.

Letos minimalna rast

»Ne glede na težave, s katerimi se letos srečuje avtomobilska panoga, denimo Ford je napovedal zaprtje osmih od svojih 24 evropskih proizvodnih enot, letos pričakujemo najmanj od dve- do triodstotno rast prodaje. To nam uspeva zaradi novih projektov, ki smo jih dobili za družbe Nexans, Stabilus, BSH in Valeo, če naštejem večje projekte,« je povedal Iztok Novak.

Polycom odločneje na trg zobnikov – najprej prepričal Japonce, zdaj še francoski Valeo
Foto: Polycom
Eurostat nekoliko zvišal oceno junijske inflacije v območju evra
2 uri
Letna inflacija v območju z evrom je junija dosegla 1,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od prvotne ocene evropskega statističnega urada Eurostat in prav toliko več kot maja. V EU je
Več ▼

Letna inflacija v območju z evrom je junija dosegla 1,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od prvotne ocene evropskega statističnega urada Eurostat in prav toliko več kot maja. V EU je inflacija medtem dosegla 1,6 odstotka in s tem ostala na majski ravni.

V primerjavi z junijem lani je bila letna inflacija v območju skupne valute nižja za 0,7 odstotne točke, v EU pa za 0,5 odstotne točke, je danes objavil Eurostat.

Najnižja je bila junijska letna inflacija v Grčiji (0,2 odstotka), na Cipru (0,3 odstotka) ter na Danskem in Hrvaškem (0,5 odstotka). Najvišja je bila na drugi strani inflacija v Romuniji (3,9 odstotka), na Madžarskem (3,4 odstotka) in v Latviji (3,1 odstotka).

V največjih evropskih gospodarstvih je dosegla 1,5 odsottka v nemčiji, 1,4 odstotka v Italiji, 0,8 odstotka v Italiji, 0,6 odstotka v Španiji in 2,3 odstotka na Poljskem.

V Sloveniji je letna inflacija junija dosegla 1,9 odstotka in bila za 0,4 odstotne točke nižja kot junija lani.

Največji delež k junijski inflaciji so prispevale storitve, sledili pa sta skupina hrana, alkohol in tobak ter industrijski proizvodi ob neupoštevanju tistih za energetiko. (STA)

(intervju) Kranjski Iskratel vstopa še na trg medicine
2 uri
V prvi fazi bo Iskratel proizvajal tiskana vezja za diagnostične medicinske pripomočke; njihov cilj je postati tudi proizvajalec lastnih medicinskih pripomočkov, sta povedala Sašo Šimec in Jernej Polič iz Iskratela
Na članek...

»S proizvajalci medicinskih pripomočkov se trenutno dogovarjamo, da bi za njihove produkte izdelovali tiskana vezja. Prve serijske kose iz naše proizvodnje načrtujemo konec tega oziroma na začetku prihodnjega leta, sta povedala Sašo Šimec, izvršni direktor za izvedbo poslov in direktor poslovne enote EMS (storitve elektronske proizvodnje), in Jernej Polič, direktor sektorja proizvodnja in tehnologija.

V prvi fazi želijo izdelovati tiskana vezja za diagnostične medicinske pripomočke, pozneje pa načrtujejo postati tudi proizvajalec lastnih medicinskih pripomočkov. Aktivnosti za pridobitev medicinskega standarda EN ISO 13485 so v Iskratelu začeli januarja, dobili ga bodo predvidoma oktobra.

Kdaj ste začeli aktivnosti za pridobitev certifikata za izdelavo tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov? Kdaj ga boste predvidoma dobili?

Aktivnosti za pridobitev certifikata oziroma standarda EN ISO 13485 smo začeli januarja letos.

Gre za mednarodni standard za organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo medicinskih pripomočkov, pri čemer bo Iskratel v tem segmentu ponudil svoje bogate izkušnje in znanje s področja proizvodnje tiskanih vezij.

Na začetku julija je zunanji akreditirani organ opravil prvo presojo, ki pomeni uradni začetek postopka za pridobitev certifikata. Dobili ga bomo predvidoma oktobra letos.

Kdo ta standard podeljuje, kje vse velja?

Certifikat podeljuje akreditirani organ, v našem primeru je to Slovenski institut za kakovost in meroslovje – SIQ. Certifikat je geografsko neomenjen, imetnike pa zavezuje k spoštovanju zakonodaje vsakega posameznega naročnika.

Kaj so vključevale aktivnosti za pridobitev standarda?

Vpeljava standarda pravzaprav pomeni dvig sistema vodenja kakovosti v našem podjetju. Vanjo so vključeni vsi oddelki, ki sodelujejo pri uresničitvi produkta. Standard EN ISO 13485 je "garancija", da dobavitelj proizvaja izdelke, skladne s predpisi in zakonodajo.

Najprej smo naredili analizo vrzeli ter oceno, koliko časa in zmogljivosti je potrebnih za njihovo zapolnitev oziroma odpravo. Na podlagi tega smo določili projektnega vodjo in tim, ki z rednimi usklajevanji in aktivnostmi skrbi za čim hitrejšo izvedbo potrebnih aktivnosti.

Kako ste zaradi tega morali prilagoditi oziroma spremeniti organizacijo dela in proizvodnje?

Iskratel je bil eden izmed prvih v nekdanji Jugoslaviji, ki je pridobil standard ISO 9001, zato je skozi vsa ta leta dodobra razvil sistem vodenja kakovosti v celotnem podjetju.

Vsak certifikat prinaša določene specifike in spodbuja izboljšave v procesih. V našem primeru to pomeni podrobnejše dokumentiranje in verifikacijo posameznih procesov ter večji poudarek pri prepoznavanju in jasni opredelitvi tveganj. Pri določenih operacijah smo sredi posodabljanja programske opreme, ki nam bo omogočila večjo sledljivost izdelanega produkta.

Kdaj bo predvidoma stekla proizvodnja? Kako se izdelava tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov razlikuje od izdelave »običajnih« tiskanin?

Trenutno se dogovarjamo s proizvajalci medicinskih pripomočkov, da bi za njihove produkte izdelovali tiskana vezja. Prve serijske kose iz naše proizvodnje načrtujemo konec tega oziroma na začetku prihodnjega leta.

Proizvodnja tiskanih vezij za medicinske pripomočke bo sicer povsem enaka kot za preostale kupce. Dejstvo je, da pridobitev standarda ni enkraten dogodek, ampak je treba standard »živeti«. Tako v Iskratelu ne bomo ločevali med medicinskimi in »preostalimi« produkti, ampak bomo vse izdelovali po zahtevah standarda EN ISO 13485.

Koliko sredstev ste oziroma boste vložili v pridobitev medicinskega standarda in vstop na novi trg?

Zaradi zahtevnosti Iskratelovih internih rešitev in številnih presoj zunanjih presojevalcev smo v pridobitev standarda vstopili že dobro pripravljeni. Večinski del vložka se bo meril v porabljenih urah posameznikov, ki so pripomogli, da bomo uspešno prejeli certifikat EN ISO 13485.

Standard ne pogojuje zahtev po novi opremi, glavno je, da znamo dokazati, kako je bil posamezen izdelek narejen.

Za medicinske pripomočke je pomembno, da znamo dokazati, s kakšnimi parametri je bilo narejeno posamezno tiskano vezje in ali so ti parametri znotraj potrjenih toleranc.

Nadaljevali bomo tudi vsakoletna vlaganja v posodobitev opreme. Letos smo vložili v novo linijo za selektivno spajkanje, napravo za pranje tiskanin, v pogovorih smo tudi za nabavo naprave za zalivanje vezij z umetno maso. Prihodnje leto načrtujemo veliko naložbo v nove linije SMT.

Zakaj ste se odločili vstopiti na trg medicine?

V Iskratelu imamo ogromno znanja, sledimo trendom in si nenehno prizadevamo za izboljševanje procesov ter želimo trgu ponuditi več. Lahko konkuriramo tudi najzahtevnejšim.

Gre za del poslovne strategije segmenta EMS, in sicer vstop na nove, rastoče trge, kamor poleg medicinskih pripomočkov sodijo še čista energija in upravljanje odpadkov. Naš cilj je postati pomemben dobavitelj komponent za medicinske pripomočke.

V prihodnjih letih želite z izdelavo tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov ustvariti 15 odstotkov prihodkov, ste napovedali v reportažnem članku o proizvodnji Iskratela. Na katere trge in kupce boste najprej ciljali s svojo novo proizvodnjo oziroma storitvijo? In srednjeročno?

Iskratel je dobro poznano podjetje v regiji Alpe-Adria in rusko govorečih državah, zato bodo prvi kupci s teh območij. Trenutno poteka raziskovanje trgov v regiji DACH, kjer smo že dobili prve stike in informativna povpraševanja. Medicinski pripomočki se ne izdelujejo v tako velikih nakladah kot na primer v avtomobilski industriji, so pa zato veliko bolj kompleksni in povsem primerljivi po zahtevnosti z našimi tiskanimi vezji za telekomunikacijske rešitve. Prav to je naš cilj za prihodnost – proizvodnja nišnih izdelkov z visoko zahtevnostjo in višjo dodano vrednostjo.

V katerih medicinskih izdelkih bo čez pet let mogoče najti Iskratelove tiskanine? Na katerih trgih jih bo največ? Na katerih trgih vse boste z njimi navzoči?

V Iskratelovih! V prvi fazi želimo proizvajati tiskana vezja za diagnostične medicinske pripomočke, ne za medicinske pripomočke, na katere so vezane življenjske funkcije.

Ustrezno izkušeni načrtujemo postati tudi proizvajalec lastnih medicinskih pripomočkov. Idej glede razvoja ne manjka, vendar želimo delovati preudarno, na podlagi pridobljenega znanja in izkušenj s tega za nas novega segmenta.

(intervju) Kranjski Iskratel vstopa še na trg medicine
Foto: Jure Makovec
Šarec bo predstavil svojega kandidata za evropskega komisarja, neuradno naj bi šlo za Lenarčiča 5
3 ure
Premier Marjan Šarec se bo ob 13. uri oglasil v zvezi z izbiro kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Po neuradnih informacijah STA naj bi predlagal stalnega predstavnika Slovenije pri EU
Več ▼

Premier Marjan Šarec se bo ob 13. uri oglasil v zvezi z izbiro kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Po neuradnih informacijah STA naj bi predlagal stalnega predstavnika Slovenije pri EU Janeza Lenarčiča.

Lenarčič naj bi veljal za apolitičnega kandidata in strokovnjaka z referencami, Šarec pa je imel že priložnost spoznati njegovo delo. Tudi zato naj bi se odločil zanj.

Slovenija tako očitno ne bo sledila pozivu novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si je želela, da bi ji države članice dale na izbiro po enega moškega in eno žensko. Želi si namreč komisijo, ki bo uravnotežena po spolu.

Kandidata iz Slovenije mora potrditi še vlada, nato se mora predstaviti še odboru DZ, pristojnemu za zadeve EU. Komisarski kandidat bo moral prestati tudi zaslišanje v Evropskem parlamentu.

Steklarna Hrastnik na krilih odličnega rezultata predčasno v 24,6-milijonsko naložbo
3 ure
V prvem letošnjem polletju so dosegli 26,9-odstotno EBITDA maržo, zato bodo prihodnjo jesen postavili novo peč za steklenice za žgane pijače in parfumerijo
Na članek...

»Letos imamo res odlične rezultate, ki so tudi vzdržni, saj so posledica 19-odstotne rasti produktivnosti. Uspelo nam je tudi, da smo del rasti stroškov prenesli v višje prodajne cene. Najboljši rezultat dosegamo s steklenicami za žgane pijače in parfume, kjer smo prodajo povečali za 35 odstotkov, s tem programom pa dosegli 37-odstotno EBITDA maržo, s čimer smo v vrhu med evropskimi steklarnami. Pri embalažnem programu imamo 0,7-svetovni tržni delež in vidimo še veliko priložnosti za rast. Zato bomo predčasno podrli eno od dveh peči, zgradili novo in s tem povečali zmogljivosti embalažnega stekla za 30 odstotkov,« je povedal Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Najprej o rezultatih tega še vedno največjega zasavskega zaposlovalca, ki ga Peter Čas vodi od 1. avgusta 2017. V prvem polletju so v Steklarni Hrastnik ustvarili 33 milijonov evrov skupnih prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani, in to predvsem zaradi rasti embalažnega programa, torej programa steklenic za žgane pijače in parfume, od tega 97 odstotkov z izvozom.

EBITDA marža le malo slabše kot pri Krki

EBITDA oziroma kosmati denarni tok znaša 8,9 milijona evrov, kar je petino več od načrtovanega in 39 odstotkov več kot v tem času lani. EBITDA marža je bila ob polletju 26,9-odstotna, naj dodamo, da je bila Krkina 27,6-odstotna. Kot pravi Peter Čas, imajo evropski steklarji EBITDA maržo med 16 in 35 odstotki, v povprečju je 25-odstotna.

Čisti dobiček pred davki Steklarne Hrastnik v prvem polletju znaša 5,9 milijona evrov, kar je 30 odstotkov nad načrtovanim in 54 odstotkov več kot v tem času lani. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 56.860 evrov.

Če gledamo rezultate za dve leti, je Steklarna Hrastnik skupne prihodke povečala za deset odstotkov v primerjavi s prvim polletjem 2017, EBITDA je višja za petino, EBITDA marža za 2,2 odstotne točke, čisti dobiček pred davki za 16 odstotkov, donosnost prodaje pa za odstotno točko in znaša 17,9 odstotka.

»Računamo, da nam bo ta tempo pri rezultatih uspelo obdržati do konca tega leta,« pa na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje ob koncu leta, odgovarja Čas.

Stroški dela na zaposlenega v dveh letih višji za 25 odstotkov

Lani so zvišali plače – strošek dela na zaposlenega se je okrepil za 9,1 odstotka glede na leto 2017 – in se lotili prenove plačnega sistema. Z januarjem 2019 so tako dvignili plače številnim zaposlenim. Strošek dela na zaposlenega je v prvem polletju 2019 višji za 12 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem 2018. Skupni dvig stroška dela na zaposlenega v zadnjih dveh letih oziroma od januarja 2017 do junija letos je znašal 25 odstotkov. Treba je dodati, da so število zaposlenih zmanjšali, in to zaradi upokojevanja, ki ga ne nadomeščajo. Steklarna Hrastnik ima zdaj 613 zaposlenih, ob koncu prejšnjega leta jih je imela 630, pred dvema letoma pa blizu 684.

Rast produktivnosti, nižji stroški energije

Glavni razlog za tako rast sogovornik vidi v 19-odstotnem povečanju produktivnosti, ki je posledica vlaganj v avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje. Drugi vzroki za boljši rezultat so še: sprememba organizacije dela v proizvodnji, drug način vodenja, sistematičnost pri odpravljanju napak, sistem mentorstva in podvojitev števila tehnologov, ki rešujejo najkompleksnejše težave v proizvodnji.

So pa tudi uspešnejši pri obvladovanju stroškov in povečanju prodaje. Lani so za deset odstotkov zmanjšali porabo energije na tono staljenega stekla, za šest odstotkov izpuste ogljikovega dioksida, za 40 odstotkov dušikovega oksida in porabili 50 odstotkov manj vode.

»Elektriko in zemeljski plin imamo zakupljena že za leto 2020, tudi pri surovinah smo sklenili dolgoročne pogodbe. Prodajne cene smo dvignili v povprečju za dva odstotka, s čimer smo del stroškov prenesli v prodajne cene. Smo pa tudi naredili za 19 odstotkov več izdelkov in prodajo okrepili za 11 odstotkov,« našteva Peter Čas.

Zagon nove peči predviden novembra 2020

Življenjski cikel steklarske peči je navadno deset let. »Eno od naših dveh peči za taljenje stekla bomo podrli in novo, zmogljivejšo postavili po osmih letih. Finančna konstrukcija naložbe je potrjena, deloma jo bomo financirali z lastnimi sredstvi, deloma s posojilom. Vrednost naložbe je 24,6 milijona evrov in poleg nove peči vključuje tudi nove proizvodne linije. Z njo bomo zmogljivost steklarne z zdajšnjih 240 ton dnevne proizvodnje povečali na 280 ton oziroma za 17 odstotkov. Gledano samo embalažni program, bomo zmogljivosti povečali za 30 odstotkov. Trenutno se pogajamo z dobavitelji opreme. Zagon nove peči je predviden novembra 2020. Peč bo imela najsodobnejšo tehnologijo in bo pripravljena, da kot del energenta uporabljamo tudi vodik. Zaradi vseh naložb v naši proizvodnji se bo še spreminjala sestava naših delovnih mest, saj bo zahtevala več zahtevnejših in bolje plačanih. Naš cilj je, da do leta 2023 dosežemo 85 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Pripravljamo se tudi na postavitev še ene lastne 400-kilovatne sončne elektrarne, s čimer bi potem sami ustvarili tri odstotke električne energije, ki jo porabimo v steklarni,« je razložil Čas.

Tretja, dodatna peč predvidena po letu 2024

Novembra lani smo poročali, da namerava Steklarna Hrastnik oziroma njen lastnik Igor Lah v Hrastniku v prihodnjih petih letih postaviti dodatno oziroma tretjo peč. Zdaj imajo dve, eno za embalažni program in drugo za namizni. Kot pišemo zgoraj, bodo prihodnje leto embalažno peč predčasno nadomestili z novo. Kdaj pa bo Steklarna Hrastnik dobila še tretjo peč in nove proizvodne linije? »Ta naložba je ocenjena na 60 milijonov evrov in jo bomo izpeljali po letu 2024,« pojasni Peter Čas.

Odprli lastno prodajno pisarno v mestu Cognac

»Z novo pečjo bomo lahko naredili več izdelkov, zato iščemo možnosti za povečanje prodaje tudi z internacionalizacijo lastne prodajne mreže. Še bolj kot doslej želimo okrepiti sodelovanje z lastniki blagovnih znamk steklene embalaže oziroma žganih pijač, pa tudi parfumov. Krepiti se želimo predvsem v Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Zato smo odprli že lokalno prodajno pisarno v francoskem mestu Cognac, kjer za nas dela lokalni sodelavec. Letos bi radi lokalno pisarno odprli še v ZDA,« je še povedal sogovornik.

Steklarna Hrastnik na krilih odličnega rezultata predčasno v 24,6-milijonsko naložbo
Foto: Jure Makovec
Musk se je poigral s cenami tesel
16.07.2019 13:03
Pocenila sta se modela S in X, iz ponudbe so umaknili cenejši različici, ki sta imeli začetno ceno 78.300 in 83.200 evrov. Za koliko se je pocenil model 3? Ponovno se bo podražil dodatek samodejne vožnje.
Na članek...

Kalifornijski avtomobilski proizvajalec Tesla, ki je v drugem trimesečju kupcem izročil rekordnih 95.200 vozil, je iz ponudbe umaknil cenovno najugodnejši različici modelov S in X ter ob tem znižal ceno drugih izvedenk, poroča Reuters. V ponudi sta tako le še različici z največjim dosegom (Long range) ter športna oziroma zmogljiva različica (Performance). Serijsko so najzmogljivejši modeli opremljeni z nadgradnjo (Ludicrous), ki omogoča pospeške do sto kilometrov na uro v le 2,6 oziroma 2,9 sekunde, za katero je bilo treba na nemškem spletnem konfiguratorju odšteti vsaj devet tisoč evrov.

Spremembe v ponudi pri Tesli niso nič nenavadnega. »Da bi bil nakup naših vozil še enostavnejši, standardiziramo in poenostavljamo globalno linijo vozil in paketov opreme za modele S, X in 3. Ob tem prilagajamo cene, da bi izboljšali cenovno dostopnost,« so za Reuters zapisali pri Tesli. Za najcenejšo teslo model S boste na nemškem trgu odšteli 86.600 evrov, za model X pa 91.700 evrov. Prodaja dobičkonosnejših modelov S in X sicer šepa.

Zadnje številke kažejo delno izboljšanje prodaje. Število dobavljenih vozil v drugem trimesečju se je z 12.100 povečalo za 46 odstotkov, na 17.650 primerkov. Še vedno pa gre za precej manjšo prodajo od lanskega povprečja, ko so na četrtletje kupcem izročili 25 tisoč modelov S in X. Manjša prodaja je med drugim tudi posledica opustitve prodaje različic z najmanjšo baterijo s 75 kilovatnimi urami. Zaradi šibkejšega povpraševanja so aprila v podjetju modela S in X že osvežili. Zdaj imata novo generacijo pogonskega sistema z daljšim dosegom in boljšimi zmogljivostmi. V podjetju pričakujejo, da bosta prodaja in dobava še naprej rasli tudi v tretjem trimesečju.

Cenejši tudi model 3

Cenejši model 3 je še na voljo v običajni (Standard plus) različici, z dolgim dosegom (Long range) in zmogljivi varianti (Performance). Vstopni model 3 je cenejši za 1.100 evrov in stane 43.390 evrov, najdražji pa je ugodnejši za 9.200 evrov in stane 55.390 evrov. Kot je pred mesecem dni napovedal prvi mož Tesle Elon Musk, je osnovno črno barvo zamenjala bela, za katero je bilo pred tem treba doplačati.

Musk se je poigral s cenami tesel
Foto: Press
Spoznajte IT-podjetje, ki je lani zraslo za več kot 70 odstotkov
3 ure
Brihteja se strateško preoblikuje v ponudnika kibernetske varnosti
Na članek...

Čeprav ne gre za desetmilijonske zneske, podatki o lanski rasti podjetja Brihteja naredijo vtis. Skupni prihodki so se povečali za 73 odstotkov, vrednost izvoza se je s predlanskih 150 tisoč evrov lani povzpela na 368 tisoč evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je v istem obdobju s 36 tisoč evrov povišala na 42.225 evrov.

Vlaganje v razvoj upravljanja uporabniških identitet se je obrestovalo

Jedro Brihtejinega poslovanja so rešitve s področja upravljanja informacijskih identitet (IdM in HRM), sistemske integracije in razvoja portalnih rešitev. Zelo dobre rezultate jim je lani prineslo usmerjeno vlaganje v razvoj upravljanja uporabniških identitet, ki je postal najhitreje rastoči segment v podjetju. Na tem področju so pridobili več mednarodnih projektov, in sicer lani na Norveškem in Nizozemskem, letos na Madžarskem, več pomembnih projektov pa so izpeljali tudi v Sloveniji.

Pri upravljanju uporabniških identitet sodelujejo s podjetjem One Identity (prej Quest Software), ki je eno izmed vodilnih podjetij na tem področju. »Sodelovanje je posebej tesno od konca leta 2015, ko je One Identity prepoznal naše znanje in nas povabil k izvedbi dveh projektov v Švici in Nemčiji,« je pojasnil Prislan in dodal, da z One Identity sodelujejo kot svetovalci in izvajalci oziroma kot del njihove organizacije Professional Services. Brihteji zaupajo čedalje večje in kompleksnejše projekte, hkrati pa aktivno sodelujejo tudi pri pridobivanju novih projektov.

Trg upravljanja identitet uporabnikov raste

Trg upravljanja informacijskih identitet se počasi odpira, tako v tujini kot v Sloveniji. In kaj poganja to rast? Kot je povedal odgovorni poslovni arhitekt Brihtejine ekipe Evgen Jamnikar, se zanimanje za sisteme in znanje, ki omogoča avtomatizacijo upravljanja uporabniških dostopov, povečuje zaradi zakonskih določil, potrebe po optimizaciji poslovanja, stroškovne občutljivosti in predvsem zaradi zagotavljanja varnosti, ki jo ti sistemi omogočajo.

»Upravljanje osebnih podatkov, ki ga ureja direktiva GDPR, je zanesljivo eno izmed področij, ki ga je težko rešiti brez celostnega sistema upravljanja identitet uporabnikov,« je pojasnil Jamnikar. Poleg tega urejen sistem IdM po njegovih besedah prinese številne druge prednosti, kot so izboljšana varnost IKT-sistema in podatkov v njem, hitrejše izpolnjevanje zahtev regulatorjev ter elegantnejši revizijski pregledi in učinkovitejše delo oddelkov za pomoč uporabnikom. Stranski učinki vpeljave projekta IdM pa so enotna prijava, preprosta ponastavitev gesel, uporabniški portal za upravljanje pravic in predvsem optimizacija poslovnih in avtorizacijskih procesov.

Glavna prednost in značilnost sistema IdM je po Jamnikarjevih besedah povezanost s kadrovskim sistemom podjetja. To v praksi pomeni, da bodo vsi uporabniški računi zaposlenega, ki je na primer podjetje zapustil, pravočasno in dosledno onemogočeni. Prav tako rešitev v primeru varnostnih incidentov zagotavlja hitro in preprosto onemogočanje dostopov v vseh sistemih za posameznika. Druga izmed večjih prednosti je postopek dodeljevanja pravic, kjer se dodeljevanje dostopov in pravic prenese iz IT-službe na lastnike podatkov znotraj samih služb, kar olajša delo in opredelitev odgovornosti ter preglednost poslovanja.

Mlade v poslovanje podjetja vključijo že v študentskih klopeh

Število zaposlenih v Brihteji vseskozi raste. Od začetka leta 2018 do danes se je z 10 povzpelo na 21, do konca leta pa bodo zaposlili še vsaj dva nova sodelavca. Posledica vsega tega je bila letošnja selitev v nove večje poslovne prostore.

»Z vsakim projektom nas je več,« je malo v šali povedal direktor Tine Prislan. Pojasnil je, da aktivno iščejo tako mlad kot izkušen kader. »Praksa je pokazala, da se zaradi takšnega pristopa znanje najhitreje prenaša in s tem večata inovativnost in produktivnost.«

»Novim kadrom ponujamo dinamično, kreativno in varno delovno okolje. Aktivno se vključujemo tudi v programe, ki urejajo razmerje med delom in osebnim življenjem,« je povedal sogovornik in dodal, da prav zdaj poteka postopek za pridobitev certifikata družini prijazno podjetje.

Mlade v podjetje vključujejo že v študentskih klopeh, najboljšim podeljujejo tudi kadrovske štipendije. S tem dosežejo, da so mladi že ob začetku delovnega razmerja dovolj dobro izoblikovan kader.

Spoznajte IT-podjetje, ki je lani zraslo za več kot 70 odstotkov
Foto: Rok Deželak
Britanski Ascent Resources sprožil upravni spor v zadevi Petišovci
4 ure
Britanski Ascent Resources, ki želi v sodelovanju z Geoenergom v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin, je sprožil upravni spor proti državi. Agencija RS za okolje (Arso) je namreč
Več ▼

Britanski Ascent Resources, ki želi v sodelovanju z Geoenergom v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin, je sprožil upravni spor proti državi. Agencija RS za okolje (Arso) je namreč odločila, da je treba za nameravano črpanje plina s hidravličnim lomljenjem izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Na odločitev Arsa se je sicer britansko podjetje že pritožilo na okoljsko ministrstvo, a je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep Arsa.

Ob sprožitvi upravnega spora so v podjetju zapisali, da bodo odškodnino terjali tudi na mednarodnih sodiščih. V podjetju so izračunali, da bi izguba pričakovanih prihodkov od naložbe, ocenjene na okoli 50 milijonov evrov, lahko dosegla večkratnik te naložbe, so pojasnili.

V postopkih, povezanih z Ascentovim črpanjem plina na Petišovskem polju, je lani takratni minister Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Arsa. Nadzor je pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj, ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza. (STA)

Dohodnina: če ste vzdrževane člane uveljavljali prek eDavkov, vračilo že jutri
4 ure
Zavezanci, ki so uveljavljali olajšavo za vzdrževane družinske člane elektronsko prek sistema eDavki, bodo prejeli vračilo dohodnine že jutri, 18. julija 2019, sporočajo s Fursa.Zavezanci, ki
Več ▼

Zavezanci, ki so uveljavljali olajšavo za vzdrževane družinske člane elektronsko prek sistema eDavki, bodo prejeli vračilo dohodnine že jutri, 18. julija 2019, sporočajo s Fursa.

Zavezanci, ki so prejeli informativne izračune dohodnine za leto 2018 v drugi tranši (v začetku junija 2019) in imajo vračilo dohodnine, jim bo znesek nakazan na njihov TRR do 31. julija 2019. "Kot smo obljubili pozimi, bodo tisti zavezanci, ki so uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane elektronsko preko sistema eDavki, prejeli vračilo dohodnine na svoj TRR prej kot sicer. Tako bo 66.762 zavezancev prejelo vračilo dohodnine na svoje račune 18. julija 2019, vsi ostali pa kasneje, najpozneje do 31. julija 2019."

Vračilo bo izvedeno pod pogojem, da zavezanec ni vložil ugovora zoper informativni izračun dohodnine (v tem primeru informativni izračun dohodnine ne velja kot odločba in posledično ni izvršilnega naslova za vračilo) in da se mu vračilo ni pobotalo z morebitnimi drugimi zapadlimi obveznostim.

Predstavniški dom ameriškega kongresa Trumpa označil za rasista 31
5 ur
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek zvečer z 240 glasovi proti 187 sprejel resolucijo, v kateri obsoja tvite predsednika ZDA Donalda Trumpa proti štirim progresivnim članicam
Več ▼

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek zvečer z 240 glasovi proti 187 sprejel resolucijo, v kateri obsoja tvite predsednika ZDA Donalda Trumpa proti štirim progresivnim članicam kongresa. Označil jih je za rasizem. V zgodovini ZDA se kaj takšnega še ni zgodilo.

Trump je konec tedna progresivne demokratske kongresnice, ki se ne strinjajo z njegovo politiko, poslal domov v države, iz katerih so prišle, čeprav so vse razen ene, na katere je usmeril svojo ost, rojene v ZDA. Nato je še tvital, da se mu morajo opravičiti, da podpirajo terorizem, da nasprotujejo Izraelu in sovražijo ZDA.

Resolucija predstavniškega doma kongresa nima praktičnih posledic za predsednika, ki si je s tem le utrdil podporo svoje volilne baze. (STA)

Bitcoin je v letu 2019 zrasel za 200 odstotkov (OGLAS)
9 ur
Cena bitcoinov se je okrepila in konec junija dosegla najvišjo raven v letu 2019, in sicer skoraj 14 tisoč dolarjev (26. junij).
Na članek...

Skupna tržna vrednost bitcoina zdaj znaša 202,8 milijarde dolarjev, kar je za 67,1 milijona dolarjev več od skupne tržne vrednosti vseh drugih kriptovalut skupaj.

Fortrade je za vse, ki se želijo naučiti, kako trgovati s ceno bitcoina na spletni borzi (tako imenovani CFD), ali tiste, ki vlagajo vase in preprosto želijo razširiti svoje znanje, pripravil brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina. Knjiga je prilagojena vsem ravnem znanja in jo lahko prevzamete prek spodnje povezave.

Brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina lahko prevzamete tukaj.

Zanimanje za bitcoin in druge kriptovalute med nekaterimi največjimi tehnološkimi podjetji na svetu, kot sta Facebook in Apple, kažejo na čedalje večje zaupanje v tehnologijo bitcoin, kripto in blockchain.

Drugi razlog za letošnje nenadno okrevanje za kar 200 odstotkov je tako imenovana halvenacija, ki zmanjšuje nagrado za rudarstvo za polovico. Trenutna nagrada za zaključen blok je 12,5 bitcoina. Za polovico se zmanjša vsakih nekaj let, da bi inflacijo obdržala pod nadzorom. Maja 2020 bo nagrada upadla na 6,25 bitcoina. Manjša nagrada bo zmanjšala proizvodnjo bitcoinov, kar zviša njeno vrednost.

Prejšnjo hitro rast bitcoina je povzročila prevelika priljubljenost med ljubiteljskimi vlagatelji, ki je vodila v nevzdržno rast, tokrat pa zvišanje cen spodbujajo resnejši vlagatelji, ne pa navdušeni posamezniki, ki se odzivajo na novice.

Brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina lahko prevzamete tukaj.

Voditelji G-20 so na vrhu v Osaki na Japonskem konec junija (28. in 29. junij) dali skupno izjavo o kriptovalutah. Potrdili so, da kriptovalute ne pomenijo grožnje globalni finančni stabilnosti, in dodali, da morajo še vedno delati za svojo standardizacijo.

Izvori: Bitcoin.com, Coindesk.com, Inside bitcoins, Yahoo finance, Wall Street Journal

Fortrade Ltd je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji od FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD so kompleksni instrumenti in nosijo visoko raven tveganja borzne izgube denarja zaradi uporabe finančnega vzvoda. 81 odstotkov maloprodajnih računov vlagateljev izgubi denar s tem ponudnikom. Morate razmisliti, ali razumete, kako deluje CFD, in ali si lahko privoščite veliko tveganje zaradi izgube denarja. Lahko izgubite ves denar, a ne več, kot imate na računu za trgovanje. Ti izdelki mogoče ne bodo primerni za vse stranke in zaradi tega morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, poiščite pa neodvisen nasvet. To ne predstavlja ne ponudbe, ne povpraševanja, ne transakcije glede kateregakoli finančnega instrumenta. Fortrade ne sprejeme nobene odgovornosti za katerokoli uporabo teh komentarjev niti za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Nobenega zagotovila ni glede točnosti ali popolnosti teh podatkov. Zato vsaka oseba, ki ravna v skladu z njimi, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Bitcoin je v letu 2019 zrasel za 200 odstotkov
Elektroinštitut Milan Vidmar bo pripravil osnutek okoljskega poročila za NEPN 1
13 ur
Osnutek okoljskega poročila za nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bodo pripravili Elektroinštitut Milan Vidmar ter podjetji ZaVita in Stritih. Med stranskimi udeleženci so društvo za proučevanje rib, Muzej norosti, Umanotera, Focus in druge okoljevarstvene organizacije.
Na članek...

Postopek izbire pripravljavca osnutka okoljskega poročila za NEPN je vodila evropska komisija, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Od ministrstva za okolje (MOP) so 4. januarja dobili odločbo, da je v postopku priprave NEPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, vključno s presojo sprejemljivosti na varovana območja, so dodali na ministrstvu za infrastrukturo.

V postopek celovite presoje vplivov na okolje so se kot stranski udeleženci do 1. julija vključili:

Društvo za proučevanje rib Slovenije,

● Moja Mura,

● Muzej norosti in

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaravni razvoj, Prihodnost, društvo za varovanje in ohranjanje naravnega okolja, Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.

Slovenija je pridobila tehnično pomoč evropske komisije pri pripravi osnutka okoljskega poročila, predstavniki infrastrukturnega ministrstva pa so skupaj s službami evropske komisije uskladili razpis za pripravo osnutka okoljskega poročila.

Postopek izbire pripravljavca osnutka okoljskega poročila je vodila evropska komisija in 12. julija podpisala pogodbo za pripravo osnutka okoljskega poročila s konzorcijem, v katerem so:

Elektroinštitut Milan Vidmar kot vodja konzorcija,

● ZaVita, svetovanje in

● Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj.

Pogodba med pripravljavcem osnutka okoljskega poročila in evropsko komisijo je bila podpisana 12. julija, v njej je med drugim predvideno, da bo pripravljavec osnutka okoljskega poročila:

● v šestih tednih od podpisa pogodbe pripravil in predstavil izhodišča za pripravo osnutka okoljskega poročila in

● v 12 tednih od podpisa pogodbe pripravil osnutek okoljskega poročila.

Slovenija je sosednje države prosila, da do konca julija sporočijo, ali bi želeli sodelovati v postopku celovite presoje vplivov izvedbe načrta na okolje, so še sporočili z infrastrukturnega ministrstva.

Elektroinštitut Milan Vidmar bo pripravil osnutek okoljskega poročila za NEPN