Manager
(grafika) V EU v mestih živi dobrih 40 odstotkov ljudi. Kakšne so razlike med mesti in podeželjem?
17.02.2018 17:56
Eurostat je pripravil primerjavo življenja v mestih, v manjših krajih in predmestju ter na podeželju v Evropski uniji. 
Več ▼

Eurostat je pripravil primerjavo življenja v mestih, v manjših krajih in predmestju ter na podeželju v Evropski uniji.

 

MDS poslabšal napovedi za svetovno gospodarsko rast
4 min
Obseg svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) bo v 2019 zrasel za 3,2 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Prihodnje leto bo rast 3,5-odstotna. Aprila so za letos
Več ▼

Obseg svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) bo v 2019 zrasel za 3,2 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Prihodnje leto bo rast 3,5-odstotna. Aprila so za letos napovedovali 3,3-odstotno rast.

Kot rečeno - ras se bo povečala prihodnje leto. A napovedi temeljijo tudi na rasti trgov v razvoj. torej so zelo negotove.

Za zdaj je MDS poslabšal svoje napovedi zaradi negotovosti glede trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Negotovosti je več tudi zaradi nejasnosti okoli brexita in nestabilnosti v Perzijskem zalivu.

Rast držav v evroobmočju po napovedih MDS ostaja 1,3-odstotna, prihodnje leto 1,6-odstotna.

T-2 izdal manj komercialnih zapisov, kot jih je ponujal
4 min
Na borzo bodo uvrščeni s sredo, 24. julijem
Na članek...

Telekomunikacijski operater T-2, ki ga obvladuje Jurij Krč (na fotografiji spodaj), je prodal za 6,8 milijona evrov komercialnih zapisov, je razvidno iz objave o uvrstitvi vrednostnega papirja na borzo na Seonetu. Apoen znaša sto tisoč evrov, minimalna količina za trgovanje, ki se bo v kotaciji SI-Enter, v podsegmentu Enter, začelo 24. julija, znaša en lot. Kdo so kupci komercialnih zapisov še ni znano, informacije v T-2 nismo mogli pridobiti, saj se pristojni na naše klice še niso odzvali.

Je pa znano, da so v T-2 želeli prodati več komercialnih zapisov, za osem milijonov evrov. Ponujali so ročnost 12 mesecev ter 3,5-odstotno letno obrestno mero.

Iz informacijskega dokumenta, ki so ga v T-2 poslali morebitnim kupcem, smo junija, ko smo pisali o nameri T-2, razbrali, da bo izdaja komercialnih zapisov začasen dolžniški instrument, do izdaje obveznic, za katero naj bi bili dogovorjeni z enim od upnikov družbe, DUTB.

Zakaj T-2 ni šla do bank in zakaj so izdajo skrivali pred največjim upnikom DUTB?

T-2 izdal manj komercialnih zapisov, kot jih je ponujal
Skupščina SKB popolnila upravni odbor
4 min
Skupščina SKB banke, ki je v lasti francoske skupine Societe Generale, je popolnila devetčlanski upravni odbor. Nova člana sta postala Milan Žiaran, novi glavni izvršni direktor SKB, ter Manica
Več ▼

Skupščina SKB banke, ki je v lasti francoske skupine Societe Generale, je popolnila devetčlanski upravni odbor. Nova člana sta postala Milan Žiaran, novi glavni izvršni direktor SKB, ter Manica Novak. Po prodaji SKB madžarski banki OTP se bo upravni odbor spremenil.

Kot izhaja iz zapisnika današnje skupščine, bodo upravni odbor banke do prodaje SKB, ki naj bi bila zaključena do pozne jeseni, sestavljali Jean-Philippe Guillaume, Pierre-Yves Demoures, Maria Koytcheva Rousseva, Clara-Elen Grigore, Milorad Katnić, Vojka Ravbar, Andre Gardella ter Žiaran in Novakova. Po prodaji SKB pa bodo funkcijo članov upravnega odbora nastopili Zsolt Barna, Imre Bertalan, Anna Florova Mitkova, Branko Miksa, Draga Cukjati ter Anita Stojčevska. (STA)

Podravka v prvem polletju z višjimi prihodki in dobičkom
9 min
Hrvaška skupina Podravka, lastnica družbe Žito, je v letošnjem prvem polletju ustvarila 140 milijonov kun (19 milijonov evrov) dobička, kar je 16,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob
Več ▼

Hrvaška skupina Podravka, lastnica družbe Žito, je v letošnjem prvem polletju ustvarila 140 milijonov kun (19 milijonov evrov) dobička, kar je 16,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob rekordnem dobičku so prihodki porasli za 5,1 odstotka na 2,1 milijarde kun (289 milijonov evrov). Poudarili so, da gre za najboljše poslovne rezultate in največji dobiček iz poslovanja v kakšnem prvem polletju v zgodovini Podravke. Dobiček je predvsem rezultat organske rasti, so dodali.

K rasti prihodkov od prodaje sta prispevali oba poslovni področji, tako prehrana kot farmacija, ki sta v primerjavi z lanskim prvim polletjem beležili nekaj več kot petodstotno rast. Področje prehrane je ustvarilo 1,7 milijarde kun (227 milijonov evrov) prihodkov, farmacije pa 455 milijonov kun (61,5 milijonov kun).

Poslovna programa Žito in Lagris sta v primerjalnem obdobju okrepila prihodke za dva odstotka. Rast je večinoma posledica prodaje v kategoriji pekarstvo in mlinarstvo na slovenskem in italijanskem trgu. (STA)

Kako učinkoviti so zaposlovalni ukrepi države
13 min
Letos manj denarja za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja
Na članek...

Zaradi ugodnih razmer na trgu dela pa tudi rebalansa proračuna bo za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) letos namenjenih skupaj 72,5 milijona evrov, kar je 18,9 milijona manj, kot je bilo prvotno predvideno. V ukrepe bodo vključili 35.345 oseb.

Največ denarja bo še vedno šlo za spodbude za zaposlovanje (30,4 milijona evrov) ter usposabljanje in izobraževanje (19,5 milijona evrov), je razvidno iz spremembe načrta za izvajanje ukrepov APZ.

Podjetja iščejo takoj zaposljiv kader, brez pomoči zavoda

Konec junija je bilo na zavodu 70.747 brezposelnih, od tega je bila dobra polovica (53,8 odstotka) dolgotrajno brezposelnih, torej so brez dela eno leto ali več. Kot so zapisali na ministrstvu, delodajalci trenutno zaradi pomanjkanja ustreznega kadra težijo predvsem k neposrednim zaposlitvam in iščejo takoj zaposljiv kader, brez pomoči zavoda za zaposlovanje. Sestava brezposelnih pa je slabša – potrebno je več motivacije, vse več je med brezposelnimi takšnih s kompleksnimi ovirami za vstop na trg, manjša se število brezposelnih, ki bi bili primerni za vključitev v posamezne ukrepe.

Podaljšani roki za subvencije za zaposlitev

Zavod za zaposlovanje je v zadnjih dneh podaljšal roke za pridobitev subvencije za zaposlovanje mladih (Spodbude za trajno zaposlovanje mladih) in zaposlovanje starejših od 30 oziroma 50 let (Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me 2017/2019).

Podjetja bodo lahko tako do konca tega leta (ali do porabe denarja) pridobila pet tisoč evrov za zaposlitev mladega s stalnim prebivališčem v zahodni Sloveniji (kohezijska regija). Do zdaj so v program vključili 5.109 mladih (43,8 odstotka iz vzhodne Slovenije). Prav tako lahko do konca leta pridobijo od pet tisoč do sedem tisoč evrov subvencije za zaposlitev brezposelnih iz vse Slovenije, ki so stari vsaj 30 let.

Starejši na zavodu v povprečju dobrih 40 mesecev

Po podatkih ministrstva je bilo v prvih treh letošnjih mesecih v programe APZ vključenih 36,9 odstotka dolgotrajno brezposelnih. Cilj za prihodnje leto je 48 odstotkov. Delež zaposlitev dolgotrajno brezposelnih med vsemi zaposlitvami pa je znašal 16,8 odstotka, kar je pol manj, kot je ciljna vrednost v letu 2020 (33 odstotkov).

Od leta 2014 se je predvsem pri starejših od 50 let in nizko izobraženih precej podaljšal povprečni čas prijave v evidenci brezposelnih. Tako so v prvem letošnjem četrtletju brezposelni, starejši od 50 let, bili v povprečju na zavodu prijavljeni 40,3 meseca (cilj za prihodnje leto je 30 mesecev), nizko izobraženi brezposelni pa 34,8 meseca (cilj je 28 mesecev). Glede na leto 2014 se je skrajšal povprečni čas prijavljenih mladih do 29 let, in sicer z 10,5 na 10,2 meseca (cilj za prihodnje leto je sedem mesecev).

Po usposabljanju ali izobraževanju se zaposli polovica udeležencev

V zadnjih letih se povečujeta delež brezposelnih, ki so vključeni v ukrep izobraževanja in usposabljanja, in tudi delež tistih, ki se zaposlijo po končanem izobraževanju ali usposabljanju. V prvih treh mesecih letos je bilo v izobraževanja in usposabljanja vključenih 3.270 oseb, medtem ko je letni cilj 30.100 oseb.

V šestih mesecih po končanem usposabljanju in izobraževanju se zaposli v povprečju približno polovica brezposelnih, s čimer dosegamo začrtani cilj.

Letos predvidevajo zaposlitev vsaj 16 tisoč brezposelnih

Ministrstvo za delo ocenjuje, da bo v izvajanje programov in aktivnosti APZ letos vključenih 35.345 oseb (27.845 brezposelnih in 7.500 zaposlenih). Od tega predvidevajo vključitev 8.492 brezposelnih mladih (do 29 let) in 7.459 brezposelnih starejših (50 let in več). Mlade bodo najpogosteje vključevali v ukrepe usposabljanja in izobraževanja (61,7 odstotka), starejše pa v ukrep spodbud za zaposlovanje (60,4 odstotka). Ocenjujejo tudi, da bodo v programe APZ vključili skoraj sedem tisoč brezposelnih, ki prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost, in skoraj 7.600 brezposelnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč.

Napovedujejo še, da bo 16.274 oseb, ki bodo vključene v ukrepe APZ, šest mesecev po poteku vseh pogodbenih obveznosti zaposlenih.

Kako učinkoviti so zaposlovalni ukrepi države
Foto: Shutterstock
Roman Leljak rešen osebnega stečaja, a dolgovi ostajajo 4
37 min
Okrožno sodišče v Murski Soboti je danes izdalo sklep o končanju osebnega stečaja nad Romanom Leljakom, publicistom, ki je bil lani izvoljen za župana občine Radenci. Ker Leljak župansko
Več ▼

Okrožno sodišče v Murski Soboti je danes izdalo sklep o končanju osebnega stečaja nad Romanom Leljakom, publicistom, ki je bil lani izvoljen za župana občine Radenci. Ker Leljak župansko funkcijo opravlja neprofesionalno, hkrati pa ima dolžnost preživljanja dveh vzdrževanih družinskih članov, se mu plača ne steka v stečajno maso.

"V predmetnem stečajnem postopku dolžnik ni predlagal odpusta obveznosti, zato upravitelj ocenjuje, da prejemanje županske plače dolžnika, ob dejstvu, da se otipljiva stečajna masa iz tega naslova ne bo oblikovala, ni razloga za nadaljevanje stečajnega postopka," je zapisano v sklepu sodišča.

Ker Leljak ni zaprosil za odpust obveznosti, bodo po pravnomočnem končanju osebnega stečaja upniki spet lahko z izvršbami posegali po njegovih prihodkih in morebitnem drugem premoženju, je dodalo sodišče.

Roman Leljak po koncu osebnega stečaja še vedno dolguje 7,9 milijona evrov. Toliko terjatev je upnikom priznal stečajni upravitelj. Leljakovi največji upniki so Društvo za varstvo upnikov (6,6 milijona evrov), banka Sparkasse (568 tisoč evrov) in KBM-Leasing (446 tisoč evrov).

Roman Leljak rešen osebnega stečaja, a dolgovi ostajajo
Foto: Jure Makovec
Top službe - EIF išče izvršnega direktorja, službe še v Telekomu, Interblocku, Yaskawi in 15 podjetjih
50 min
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

IGRALNIŠTVO

Britanski Deviški otoki: sonce, pesek in več kot bilijon evrov vredno skrivnostno offshore gospodarstvo
1 ura
V nekaterih davčnih oazah – Luksemburgu, Monaku ali celo nekaterih območjih Kajmanskih otokov – se denar cedi iz vsega. Na Britanskih Deviških otokih se bogastvo sprehaja skoznje skoraj brez sledi.
Na članek...

Britanski Deviški otoki (BDO) so dom več kot 400 tisoč podjetjem, ki imajo za skupaj 1,5 bilijona dolarjev (1,33 bilijona evrov) sredstev. Toda tega, če se sprehodite skozi Road Town, glavno mesto tega karibskega arhipelaga, ne boste zaznali. Na ozki enopasovni glavni ulici – Main Street – z avtomobili izzivalno tekmujejo kokoši in petelini. Odvetniške družbe, ki so ustanovile na tisoče offshore podjetij in zanje opravljajo storitve, imajo svoje prostore v skromnih stavbah, ki stojijo poleg živo pobarvanih lesenih hiš, v katerih so poceni lepotni saloni in prodajalne oblačil z imeni, kot je Goodfellas (Dobri fantje).

Razen peščice zmaličenih zelenih uličnih znakov na Main Streetu je označenih malo cest. Na Britanskih Deviških otokih tudi nimajo poštne dostave; tamkajšnja podjetja in 32 tisoč prebivalcev uporabljajo za svoje naslove poštne predale, pri čemer je en sam poštni predal v Road Townu lahko simbolični dom na tisoče podjetij z vsega sveta. Na stotine odvetnikov, računovodij in agentov podjetij dela v stavbah, posejanih po glavnem otoku z imenom Tortola. V nekaterih davčnih oazah – Luksemburgu, Monaku ali celo na nekaterih območjih Kajmanskih otokov – se denar cedi iz vsega. Na Britanskih Deviških otokih se bogastvo sprehaja skoznje skoraj brez sledi.

Podatkovna baza za le dva para oči

Ko sem bila aprila tam na obisku, sem se najprej ustavila v Tobacco Wharfu, skupku običajnih hiš, potisnjenih stran od glavne ceste, kjer ima v s palmami obdani štirinadstropni stavbi zelene in bež barve svoje prostore svetovno računovodsko podjetje BDO Ltd. V podjetju sta me sprejela Ryan Geluk, vitek, visok in bradat računovodja, ki na otoku opravlja nalogo namestnika glavnega direktorja, in Neil Smith, direktor mednarodnih poslov na Britanskih Deviških otokih. Geluk je začel tipkati po tipkovnici, da bi mi pokazal podatkovno zbirko, na katero je tako zelo ponosen: sistem za varno pregledovanje podatkov o dejanskem lastništvu oziroma BOSS (Beneficial Ownership Secure Search System), ki so ga Britanski Deviški otoki začeli uporabljati leta 2017, da bi s tem izpolnili mednarodne zahteve po tem, da morajo voditi evidence lastnikov tamkajšnjih podjetij. Na zaslonu na steni se je prikazal nabor podatkov. Geluk je kliknil na podjetje Almigthy Dollar, ki se je decembra 2007 registriralo na naslovu oziroma poštnem predalu P. O. Box 9722 v Road Townu, pri čemer sta bila navedena še številka potnega lista in datum rojstva njegovega lastnika po imenu John Zykov-Wumu.

Almighty Dollar ni pravo podjetje, temveč bolj prototip – in to je bilo tudi vse, kar mi je Geluk lahko pokazal. Čeprav je Geluk pomagal zasnovati zbirko podatkov in pripomogel k temu, da sploh deluje, sam nima dovoljenja za pregledovanje celotne zbirke. Po celotnem sistemu, ki vsebuje podrobnosti o okoli 600 tisoč lastnikih, ki imajo tu podjetja v neposredni ali posredni lasti, lahko dejansko iščeta le dve osebi, neimenovana delavca finančnega preiskovalnega urada Britanskih Deviških otokov. Domneva se, da je tu registrirana približno tretjina vseh offshore podjetij na svetu.

Po Gelukovih besedah uporablja BOSS šifriranje, ki ga hekerjem še ni uspelo razvozlati. »Če kdo vanj vstopa iz neobičajnega kraja, kot je Severna Koreja, se bo nemudoma zaprl,« mi je zaupal in dodal, da so podatki shranjeni na skrivnem kraju, ki je znan samo njemu in njegovi ekipi. »Povem lahko le to,« je dejal, »da je v eni od držav skupine G7 in da to niso ZDA.«

Združeno kraljestvo želi BDO prisiliti k preglednosti

Stvari se na Britanskih Deviških otokih spreminjajo – čeprav mimo volje tukajšnjih politikov in poslovnežev, pa tudi množice manj vplivnih ljudi. Parlament Združenega kraljestva je lani izglasoval odločitev, da bo BDO prisilil k preglednosti – prav tako pa tudi 13 preostalih britanskih čezmorskih ozemelj, nekdanjih kolonij, ki imajo na svojih zastavah med drugim upodobljeno zastavo Združenega kraljestva, Union Jack. Kraljica za ta ozemlja imenuje guvernerja, ki vodi zunanje zadeve in zadeve na področju kazenskega pregona, njihov sodni sistem pa temelji na angleškem običajnem pravu. Šlo je za redek trenutek medstrankarske enotnosti članov britanskega parlamenta, ki so bili že od leta 2016 v krču zaradi prepira glede pogojev odhoda iz Evropske unije. Glavni del sprejete zakonodaje o preglednosti je zahteva, da vsako od čezmorskih ozemelj ustvari nekaj podobnega, kot je BOSS, in poskrbi, da ta postane javen.

Položaj Britanskih Deviških otokov v skrivnostnem offshore gospodarstvu je osvetlilo curljanje panamskih dokumentov, ko je Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev objavil 11,5 milijona dokumentov iz odvetniške pisarne Mossack Fonseca. Razkriti dokumenti so po vsem svetu sprožili preiskave glede pranja denarja, kršenja sankcij in izogibanja plačilu davkov, pri čemer ni ostalo neopaženo, da je bila več kot polovica podjetij, katerih identiteta je bila takrat razkrita, registrirana na Britanskih Deviških otokih. (Da bi škandal morali poimenovati Dokumenti z Britanskih Deviških otokov, je predlagala več kot le peščica ljudi.) Razkritja so pričala o očitni nezadostnosti regulative na BDO, ki še danes ostaja vir zaskrbljenosti: otoški regulatorji so lani opravili le štiri inšpekcijske preglede finančnih podjetij na kraju samem.

Britanski Deviški otoki bi bili brez finančnih storitev precej bolj revni

Tukajšnji ljudje se dobro zavedajo zgražanj zaradi skritega premoženja in izgubljenih davčnih prihodkov. Toda preprosto ne verjamejo, da so za to krivi sami, veliko pa jih tudi zanika, da je njihova država davčna oaza ali jurisdikcija, ki zagovarja tajnost podatkov. Britanski Deviški otoki so dejansko eden najglasnejših nasprotnikov svetovnih prizadevanj za preglednost, zaradi česar je uspešnost ali neuspešnost njihovega odpora tudi barometer učinkovitosti svetovnega pritiska na offshore industrijo.

Ko se sprehodite po prašnih ulicah Road Towna, vam ni takoj jasno, zakaj bi ljudje sodelovali v boju proti preglednosti. Na BDO registrirana podjetja ne plačujejo davkov. V arhipelagu, ki šteje 60 otokov, imajo bogataši iz drugih držav v lasti cele otoke (Richard Branson je lastnik Necker Islanda; Googlov Larry Page otoka Eustasia), poleg tega skoraj nikjer ni videti, da bi bogataši, ki uporabljajo BDO, tu tudi na veliko zapravljali denar. Škoda zaradi orkana Irma, ki je divjal čez Britanske Deviške otoke septembra 2017, je še zdaj vidna povsod. Pa vendar so mi otočani, tako s spodnjega kot zgornjega dela ekonomske lestvice, na moja vprašanja o preglednosti odgovarjali enako: brez podjetij s področja finančnih storitev bi bili Britanski Deviški otoki precej bolj revni. Ustanovitev podjetja z manj kot 50 tisoč delnicami stane 450 ameriških dolarjev (okoli 400 evrov), za ohranitev registracije pa je treba vsako leto plačati dodatnih 450 dolarjev. To pa, čeprav se sliši še tako skromno, poganja gospodarstvo. Finančne storitve pomenijo 62 odstotkov prihodkov vlade BDO, ki jih je skupaj za 372 milijonov dolarjev (330 milijonov evrov). In če bo privolila v javni register lastnikov podjetij, se bo njihov delež verjetno zmanjšal.

Evropska unija je zadnja leta BDO in drugim ozemljem grozila, da jih bo uvrstila na črni seznam, če ne bodo sprejeli predpisov, ki bodo svetovnim korporacijam preprečevali, da bi se plačilu davkov izogibale s prenašanjem dobičkov na slamnata podjetja v offshore jurisdikcijah z nično stopnjo obdavčitve. Po oceni Mednarodnega denarnega sklada izgubijo države zaradi selitve korporativnih dobičkov vsako leto 600 milijard dolarjev (532 milijard evrov) davčnih prihodkov. V skladu z novimi predpisi, ki začenjajo veljati letos, mora imeti vsako podjetje, ki se razglaša za davčnega rezidenta Britanskih Deviških otokov, »ekonomsko vsebino« na kraju samem – v obliki tamkajšnje pisarne, zaposlenih in ustreznih izdatkov. Enaka pravila bodo veljala tudi za druga, bolj razvita offshore središča, a bo učinek tega na BDO verjetno izrazitejši in bi utegnil na tisoče podjetij prisiliti k ugasnitvi ali pa širitvi v Road Townu, ki ima maloštevilno prebivalstvo in zelo omejeno infrastrukturo. Nekatere domačine skrbi, da se bodo podjetja zato preprosto preselila drugam.

Odkrita vojna proti Združenemu kraljestvu

Za večjo grožnjo od prej omenjenih predpisov velja zahteva Združenega kraljestva po preglednosti. Zakon, ki ga je sprejel britanski parlament, narekuje vladi, da čezmorskim ozemljem ukaže, da javne registre ustvarijo do leta 2020. Vlada Združenega kraljestva, ki jo skrbi, da bi to utegnilo sprožiti upor nekdanjih kolonij, je tej potezi poslancev nasprotovala in si dvoumno napisano zakonodajo razložila tako, da po njenem pomeni, da lahko da ozemljem čas do leta 2023. Poslanci, ki podpirajo nove predpise, pravijo, da vlado lahko prisilijo k spoštovanju prvotnega roka. »Trgujejo pod našo zastavo in morajo sprejeti naše vrednote,« pravi Andrew Mitchell, poslanec konservativne stranke, ki se je zavzemala za sprejetje takšnih predpisov. »Brez preglednosti, ki jo omogočajo odprti, javni registri, ne morete povezati vsa dejstva in opaziti premetenega pranja denarja in protizakonitih ravnanj.«

Zaradi mrtve točke, na kateri je obtičala zadeva, je na površje spet priplavalo vprašanje zapuščine britanskega imperija. Medtem ko parlament lahko odreja zakonodajo za ozemlja, otočani ne morejo voliti na volitvah Združenega kraljestva, če ne živijo v Združenem kraljestvu. Mnogi vidijo v vsiljevanju javnega registra nespoštovanje njihove ustavne povezanosti z Veliko Britanijo. Več tisoč ljudi, ki so se maja letos udeležili protestnega pohoda v Road Townu, je nosilo napisa »Nočemo imperialistične zakonodaje« in »Konec kolonialni vladavini«. Takratni podpredsednik vlade Kedrick Pickering je celo razglasil »odkrito vojno proti Združenemu kraljestvu«.

Boksarsko nepopustljivi predsednik vlade

V času mojega obiska so se otočani na enega od večerov postavili v vrsto v čakalnici zakonodajne skupščine BDO, zdelane stavbe bež barve, v kateri sta druga ob drugi obešeni sliki kraljice Elizabete II. in na novo izvoljenega predsednika vlade BDO Andrewa Fahieja. Čakali so na srečanje s Fahiejem, krepkim moškim v temni obleki, ki v svoji cerkvi s klavirjem spremlja gospelski zbor. Za predsednika vlade je bil izvoljen februarja, po tem, ko je vodil delovno skupino, ki se je zavzemala za to, da bi čezmorska ozemlja pridobila moč veta nad zakoni, ki jih zanje sprejme parlament Združenega kraljestva. Prejšnji premier je Fahieju pred leti nadel vzdevek Rjavi bombarder, po boksarju Joeju Louisu, menda zaradi njegovega nepopustljivega pristopa k politiki. In vzdevek se je prijel.

Fahie mi je v odmoru med pozno nočno razpravo o proračunu dejal, da Britanski Deviški otoki ne bodo uvedli javnih registrov, dokler ne bodo uvedeni po vsem svetu. »Temu se ne bomo podredili na ukaz Združenega kraljestva, ampak šele, ko bo to postalo svetovno pravilo,« je dejal.

Ne preseneča, da veliko ljudi v Road Townu meni, da lahko za uporabo jurisdikcij, kot so Britanski Deviški otoki, obstajajo povsem legitimni razlogi. Kot so, denimo, razkrili panamski dokumenti, si je britanska igralka Emma Watson kupila hišo v Londonu prek svojega podjetja na BDO zato, ker je s tem želela zasledovalcem preprečiti, da bi vedeli, kje živi. Britanski Deviški otoki veljajo tudi za priročno nevtralno ozemlje za umestitev sedeža mešanih podjetij – brez dodatne ravni obdavčenja. Vlagateljem iz Silicijeve doline se, na primer, utegne zdeti bolj primerno, da vložijo v drzno rusko tehnološko podjetje s sedežem na BDO, kjer imajo angleško običajno pravo, kot v Rusiji, kjer so sodišča še vedno nagnjena h korupciji.

Toda preglednost ne ogroža ničesar od tega. Tisto, kar ogroža, je glavna vloga, ki jo imajo Britanski Deviški otoki pri pogosto zelo dodelanih poskusih prikritja identitete pravih lastnikov sredstev, zaradi česar je teže izslediti finančna sredstva v poslovnih sporih, opravljati davčne preiskave in preiskave pranja denarja.

Offshore industrija je kot stolp v igri Jenga

Za prirejanje lastništva se pogosto uporablja še tista druga zapuščina britanskega imperija – kronske odvisnosti oziroma ozemlja v lasti britanske krone na Kanalskih otokih, Guernseyju in Jerseyju. Preprosta krinka lastništva nad sredstvi utegne biti takšna: premožni posameznik ustanovi sklad na Jerseyju, ki je lastnik podjetja na BDO s švicarskim bančnim računom. »Temu pravijo začetna stopnja,« pojasni John Christensen, ki se je po tem, ko je na Jerseyju delal kot forenzični preiskovalec v mednarodnem računovodskem podjetju Deloitte, pridružil skupini Tax Justice Network, ki se bojuje proti davčnim oazam. »Pri večjih igralcih to lahko pomeni še veliko več jurisdikcij.« Kronske odvisnosti ne zaračunavajo davkov večini podjetij in tudi ne razkrivajo, kdo je pravi lastnik tam registriranih podjetij, vendar se bodo stvari tudi tam spremenile. Po tem, ko so britanski zakonodajalci zagrozili, da bodo tudi njih prisilili v uvedbo javnih registrov, so na Kanalskih otokih, Guernseyju in Jerseyju junija napovedali, da bodo to storili prostovoljno do leta 2023.

Posledice so lahko daljnosežne. Offshore industrija je podobna stolpu v igri Jenga, davčne oaze pa kockam, ki podpirajo zapleteno sestavo skritih svetovnih financ. Poteze, storjene v zadnjem letu, spominjajo na namero, da bi izvlekli več kock hkrati. In ker so Britanski Deviški otoki blizu temelja tega stolpa, bi, če bi jih premaknili prek določene točke, lahko povzročili sesutje offshore industrije, kakršno poznamo.

Hokus pokus – brez davka

Mož, ki je pomagal izumiti sodobno offshore industrijo, je 81-letni, v Oxfordu šolani odvetnik Michael Riegels, ki se je na BDO preselil na začetku sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi se umaknil pred državljanskimi nemiri v rodni Tanzaniji. Obiskala sem ga v njegovi, na hribu zgrajeni vili, katere dnevna soba se odpre proti veliki terasi z razgledom na Karibsko morje. Sedeč v pletenem stolu ob bazenu s svojo ženo Normo, je obudil spomin na čas, ko je prvič prišel na BDO in se je zdelo, da si se vrnil v preteklost. »Možje bi z glave sneli klobuke, rekoč: Dobro jutro, gospod. Tudi vam lep dan,« se je spominjal. »Potem pa so nas odkrili neki odvetniki iz New Yorka.«

Klici iz New Yorka so bili takrat nekaj nevsakdanjega; podvodne kable za mednarodne telefonske povezave so položili šele nekaj let prej. Takrat je med Združenim kraljestvom in ZDA veljal sporazum o dvojnem obdavčevanju, ki je vključeval tudi BDO. Če je bilo ameriško podjetje ustanovljeno na BDO, je na dividende, izplačane iz ZDA, plačalo namesto 30-odstotnega samo 15-odstotni ameriški davek, to pa je potem lahko uporabilo kot dobropis pri 15-odstotnem davku BDO – in hokus pokus: ničodstotni davek. Riegels, ki je bil družabnik odvetniške pisarne Harneys na BDO, je, kot pravi, pomagal Bobu Marleyju, Catu Stevensu in drugim glasbenikom na BDO ustanoviti podjetja, da bi se lahko izognili plačilu davka na njihove tantieme. (Stevens je svoj album Foreigner iz leta 1973 naslovil Foreigner, ker se je tistega leta preselil v Brazilijo zaradi nižjih davkov.)

Ameriška vlada je leta 1981 objavila kritično poročilo o davčnih oazah, v katerem je pisalo, da jo sporazum stane na stotine milijone dolarjev, in ga je kmalu za tem preklicala. »To nas je nekoliko razočaralo,« je dejal Riegels. »Šlo nam je namreč precej dobro.«

Prav takrat je Paul Butler, družabnik newyorške odvetniške pisarne Shearman & Sterling, predlagal, da bi zakonodajo BDO napisali znova, in to tako, da bodo Britanski Deviški otoki postali privlačni za mednarodne vlagatelje. Pet pravnikov, med njimi Riegels in takratni državni tožilec na otokih Lewis Hunte, so se lotili pisanja osnutka nove zakonodaje, pri čemer so se zgledovali po zakonih z vsega sveta, še posebej veliko pa so si sposodili pri zakonodaji ameriške zvezne države Delaware, ki je iz prodaje slamnatih podjetij naredila velik posel. Tako je vlada BDO z njihovo pomočjo leta 1984 sprejela zakon o mednarodnih poslovnih družbah. Podobno zakonodajo so sprejeli tudi na Bahamih in Kajmanskih otokih.

Vreča, polna denarja, in streznitev

»Vse je šlo hitro kot ekspresni vlak,« se je spominjal Riegels. »V dveh letih smo slavili dejstvo, da je bilo vsak mesec ustanovljenih sto podjetij, kar je bilo več, kot smo si takrat lahko predstavljali v najbolj norih sanjah.«

Zelo veliko mednarodnih podjetij BDO ni nujno uporabljalo za to, da bi se izognili plačilu davkov, temveč da bi ušli predpisom, se je spominjal Riegels. Toda nekaj podjetij in ljudi, ki so bili njihovi lastniki, je BDO brez dvoma uporabljalo za to, da bi se izognili temeljitemu pregledu. Riegels se je pri tem spomnil moškega, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prišel v njegovo pisarno s papirno vrečko, v kateri je bilo 300 tisoč ameriških dolarjev, da bi z njimi kupil jahto od ene njegovih strank. Spominjal se je, da se mu je to sicer zdelo nenavadno, a da je denar vzel, ne da bi kaj dosti spraševal. Pozneje je videl, da so poročali, da so ameriški uradniki zasegli to plovilo, polno mamil.

»Ko sem o bral tem, sem pomislil, da tega ne bi smel storiti,« je dejal. »Lahko bi dojeli, da bodo to sčasoma izrabili nemoralni ljudje. Bili smo skrajno naivni, ko smo mislili, da so bile vse naše stranke dostojni poslovneži. Nismo veliko spraševali.«

Sicer pa so Britanski Deviški otoki eden najbolj priljubljenih krajev za registracijo podjetja postali šele v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot je povedal Riegels, so leta 1989 ZDA izvedle invazijo na Panamo, to pa je panamsko porajajočo se offshore industrijo prisililo k selitvi na BDO. Približno sočasno so pred predajo Hongkonga Kitajski leta 1997 začeli podjetja, registrirana na BDO, uporabljati kot nosilce sredstev hongkonški vlagatelji – na čelu z milijarderjem Li Ka Shingom, ustanoviteljem družbe CK Hutchison Holdings. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je po Riegelsovih besedah njegova družba vsak mesec poskrbela za ustanovitev tisoč podjetij, največji vir posla pa so pri tem pomenili premožni Kitajci. »Devetdeseta leta so bila obdobje razcveta,« je dejal.

Prelomni Offshore Leaks in udarni val panamskih dokumentov

V zadnjih desetih letih so Britanske Deviške otoke večkrat preplavili škandali. Na BDO so imeli sedež nekateri offshore napajalni skladi, ki so nabirali denar pri vlagateljih in ga usmerjali v Ponzijevo shemo Bernieja Madoffa, prav tako nekatera podjetja, vpletena v 230 milijonov dolarjev (204 milijone evrov) vredno davčno goljufijo ruskih uradnikov, ki jo je razkril ruski odvetnik Sergej Magnitski, ki je po tem odkritju leta 2009 umrl v zaporu.

Potem je leta 2013 Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev začel objavljati besedila na podlagi 2,5 milijona v javnost pricurljanih offshore dokumentov. Raziskava, ki so jo poimenovali Offshore Leaks, je pomenila prvo od mnogih razkritij, ki so Britanske Deviške otoke osvetlili kot priljubljeno jurisdikcijo za pranje denarja in utajo davkov. Podjetja na BDO so imeli vsi, od trgovcev z orožjem do bogatih Američanov ter indonezijskih milijarderjev.

Raziskava Offshore Leaks je regulatorje po svetu spodbudila, da so se lotili boja proti tajnostim offshore jurisdikcij. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je istega leta v Evropi s podporo držav skupine G20 kot pravilo uveljavila samodejno izmenjavo finančnih informacij, ki državam omogoča, da sledijo finančnim sredstvom, ki so »neznana ali neugotovljiva«. K tej izmenjavi je pristopilo več kot sto jurisdikcij.

Ko so udarili panamski dokumenti, so bile posledice velike. Tokrat so bili med tistimi, za katere se je izkazalo, da imajo nerazkrite offshore račune, tudi politiki z vsega sveta. Vodja laburistične stranke Jeremy Corbyin je dejal, da bi moralo Združeno kraljestvo razmisliti o uvedbi neposredne oblasti nad čezmorskimi ozemlji, če bodo ta še vedno dopuščala utajo davkov »na ravni množične proizvodnje«. (Vlada Združenega kraljestva je po panamskih dokumentih ustvarila svoj javni register, ki prvič razkriva, kdo je lastnik podjetij v Veliki Britaniji ali kdo jih obvladuje.)

Nizi informacij, ki so druga za drugo curljale v javnost, so za oblasti BDO pomenili velikanski pritisk, da storijo kaj, kar bi rešilo njihovo finančno industrijo in hkrati zadovoljilo svetovne regulatorje. Britanski Deviški otoki so junija 2017 sprejeli zakonodajo, ki od registriranih agentov, ki urejajo ustanovitev podjetij, teh je zdaj okoli 140, zahteva, da podatke o dejanskih lastnikih podjetij naložijo na za javnost zaprto zbirko podatkov. Od tod BOSS, ki posameznikom, ki obvladujejo podjetja, otežuje skrivanje za pooblaščenimi delničarji, če bi organi kazenskega pregona Združenega kraljestva začeli poizvedovanja. Za večino podjetij, registriranih na BDO po letu 2017, mora stati resnična oseba, s podrobnimi podatki o potnem listu ter z imenom in naslovom. Britanski Deviški otoki si te podatke potem lahko delijo z britanskimi preiskovalci. Toda pri tem še vedno obstajajo luknje, ki, denimo, skladom in korporacijam, katerih delnice kotirajo na borzi, omogočajo, da se izognejo postopkom temeljitega pregleda.

Če bodo uradniki BDO dosegli svoje, register še zdaleč ne bo popolnoma javen

Na pobočju hriba v Road Townu stoji ograjena in s palmami obdana bela vila, ki se uporablja kot pisarna za 40-letnega guvernerja BDO Gusa Jasperta, svetlolasega, modrookega Britanca blagega glasu. Jaspert, sedeč poleg slike kraljice Elizabete II., ki ga je na to mesto imenovala leta 2017, zveni kot značilen diplomat, razpet med namero britanskih članov parlamenta, da čezmorska ozemlja prisilijo k preglednosti, in vlado BDO, odločeno, da se jim upira pri vsakem, s tem povezanim korakom. Britanski Deviški otoki, kot pravi, že zdaj dobro opravljajo svoje delo s tem, ko informacije o posameznikih s podjetji na BDO posredujejo državnemu kriminalističnemu uradu Združenega kraljestva. Jaspert vodi tudi finančni preiskovalni urad BDO in pravi, da ta v 24 urah izpolni okoli 90 odstotkov zahtev po podatkih. Predlaga pa kompromis, da bi javni register, če bi bilo mogoče, zasnovali tako, da bi hkrati ščitil zasebnost ljudi.

»Leteče besede, kot je preglednost, so poceni,« pravi Jaspert. »Kakšen naj bi bil končni register, pa bomo še videli.«

Če bodo uradniki BDO dosegli svoje, register še zdaleč ne bo povsem javen. Ena od zamisli, o kateri razmišljajo, je sistem, ki bi posameznike obvestil, da nekdo poizveduje o njih, in tudi, kdo je poizvedovalec, ti pa bi imeli možnost, da preprečijo razkritje podrobnosti. Še ena od zamisli, ki mi je prišla na uho: register bi bil dostopen samo na Britanskih Deviških otokih, kar pomeni, da bi bili ljudje prisiljeni fizično priti na BDO, da bi si lahko ogledali informacije. Kako naj bi te zamisli natančno delovale in ali bi bilo Združeno kraljestvo pripravljeno zanje prižgati zeleno luč, še vedno ni jasno, vendar vse skupaj zveni kot poskus oblikovanja javnega registra, ki bi bil to samo po imenu, če bi Britanske Deviške otoke potisnili v kot.

Bolna krava molznica

Ko so poslanci britanskega parlamenta izglasovali, da se čezmorska ozemlja prisilijo v javne registre, si ta še vedno niso opomogla od divjanja orkana Irma. Škof John Cline iz baptistične cerkve Novo življenje, ki je pomagal voditi pohod proti javnim registrom, je dejal, da je Združeno kraljestvo rušilo gospodarstvo BDO prav v trenutku, ko je bilo to najbolj ranljivo. »To ni nič drugega kot sodobni kolonializem,« je dejal Cline, sedeč v svoji pisarni v Road Townu, v kateri je obesil sliko Martina Luthra Kinga jr. »Ne razumem, kako nas po eni strani lahko zatirate, po drugi pa pričakujete, da bomo delovali kakorkoli uspešno.«

Cline kljub temu meni, da je gospodarstvo BDO zaradi odvisnosti od finančnih storitev ubralo preveč enostransko pot in da zato ni namenjalo pozornosti gradnji infrastrukture, ki bi lahko pripomogla k razcvetu turizma. »Finančna industrija je postala tako rekoč krava molznica, ki pa je zdaj zbolela,« je dejal.

Mantra, ki jo je mogoče slišati na terenu, je, da bi Združeno kraljestvo, preden nalaga strožja pravila BDO, najprej moralo pomesti pred svojim pragom. Od registriranih agentov podjetij na BDO se zahteva, da, preden opravijo ustanovitev podjetja, preverijo identiteto in izvor sredstev lastnika. V Združenem kraljestvu takšnih agentov ni, kar pomeni, da podjetje lahko ustanovite v manj kot dnevu za le 12 britanskih funtov (10,6 evra), in to tako, da se preprosto prijavite v spletni registrski sistem Companies House in naložite tri osebne podatke. Aktivisti, ki se bojujejo proti korupciji, pravijo, da je bil sistem kljub vsej preglednosti britanskega sistema brez dvoma uporabljen tudi za goljufije in pranje denarja. Regulatorji so v primeru škandala s pranjem denarja v vrednosti 230 milijard dolarjev (204 milijarde evrov), v katerega se je ujela Danske Bank, s sledenjem denarju ugotovili, da je ta pritekal iz Rusije prek baltskih bank s pomočjo v Združenem kraljestvu registriranih podjetij, pa tudi slamnatih podjetij z Britanskih Deviških otokov.

Več preverb lastnikov podjetij kot v Združenem kraljestvu

Organi kazenskega pregona v Združenem kraljestvu pravijo, da so jim Britanski Deviški otoki pomagali pri sedanjih preiskavah, a da se regulativa BDO še vedno ne zdi dovolj stroga, če upoštevamo majhno število opravljenih inšpekcijskih pregledov na terenu. Veliko pove podatek, da so regulatorji po tem, ko so v javnost prišli panamski dokumenti, odvetniško pisarno Mossack Fonseco sicer kaznovali s 440 tisoč dolarji (390 tisoč evri), kar je najvišja globa, ki je bila doslej naložena na otokih, a da je ta obdržala licenco za opravljanje dejavnosti vse do lani, ko je zaprla svoja vrata.

O tem sem želela kaj več izvedeti na BDO pri tamkajšnji komisiji za finančne storitve, ki je pristojna za izdajanje licenc agentom podjetij in za to, da nad temi agenti izvaja inšpekcijske preglede. Vendar se več tednov pred mojim obiskom nihče ni oglasil na moje klice na telefonske številke, ki so objavljene na spletnem mestu komisije, prav tako pa se več različnih uradnikov ni menilo za moja nešteta e-sporočila. Odšla sem do pisarne, ki jo ima komisija v stavbi na vzhodu Road Towna, pred katero stoji napis »Budnost, poštenost, odgovornost«, in tam na kratko govorila z namestnikom glavnega direktorja komisije Kennethom Bakerjem, ki sem mu razložila, da pišem članek o BDO. Rekel mi je, naj pustim sporočilo za vodjo komunikacij v komisiji. Odziv sem dočakala čez nekaj dni, a je komisija sporočila le, da zavrača mojo prošnjo za pogovor. Elise Donovan, vodja BVI Finance, panožnega združenja, mi je pozneje povedala, da ozemlje ravna skladno s svetovno regulativo, namenjeno preprečevanju pranja denarja, in da izvaja več preverb lastnikov podjetij kot Združeno kraljestvo.

Preglednost bi lahko otežila sledenje goljufom

Eden najbolj gorečih in uglednih nasprotnikov javnih registrov je kanadski odvetnik in preiskovalec goljufij Martin Kenney. Kot je povedal, sedeč v svoji pisarni v Road Townu in obdan z velikimi kupi papirja, bo preglednost povzročila zgolj to, da se bodo goljufi njihovemu razkrinkanju izognili s še bolj prikritimi orodji in se preselili v črne luknje, kot so Sejšeli ali celo Delaware, kjer je, kot je dejal, teže priti do informacij kot na BDO. Njihova izsleditev bo zato postala težja in dražja. »Al Capone ni neumen. Kakršnokoli past že nastavite, vedno bodo našli poti, da se ji izognejo.«

Povedal je tudi dolgo in zapleteno zgodbo o tem, kako mu je pred kratkim uspelo povrniti ukradena sredstva, povezana z bankrotiranim brazilskim energetskim podjetjem, katerega lastnik je lastništvo nad sredstvi prenesel na offshore podjetja v več različnih jurisdikcijah in ustvaril lažna pooblaščena zastopnika, da bi ta sredstva skril pred stečajnim sodiščem. Kenney je v postopku, za katerega so bile potrebne odločbe sodišč v treh državah, dokazal, da sta pooblaščena zastopnika – Kostaričana, od katerih je bil en lastnik majhne pralnice, drugi pa lastnik servisa računalnikov – zgolj fasada. In mu je uspelo sredstva pridobiti nazaj. »Sistem je deloval,« je poudaril Kenney. »Če pa bi v njem povzročili razdiralno motnjo, se bojim, da bi se stroški in tveganja za žrtve samo še povečevali.«

Aktivisti, ki se bojujejo proti korupciji, se ne strinjajo s Kenneyjevo teorijo in pravijo, da bi zato, ker se slabi fantje lahko pojavijo drugje, regulatorji še ne smeli opustiti poskusov, da jih zatrejo, kjer je mogoče. Sicer pa se svetovnih prizadevanj za preglednost morda res ne da več ustaviti. EU je lani sprejela nove predpise, ki od vseh držav članic zahtevajo, da imajo javne registre do januarja 2020. Kot vodilni na tem področju sta se izkazali Nemčija in Nizozemska. Sicer pa tudi na BDO nekateri menijo, da je edina možnost, da preživijo, da se pač sprijaznijo s spremembami.

Vizija preobrazbe Britanskih Deviških otokov: razpršitev, turizem in kriptovalute

V kavarni Island Roots v Road Townu sem se, medtem ko je v lokalu donel reggae in so se med seboj družili odvetniki in računovodje, pogovarjala s Colinom Riegelsom, 47-letnim Michaelovim sinom, ki je med tem srkal ledeno belo kavo. Riegels, ki je star le nekaj več kot offshore industrija Britanskih Deviških otokov, je šel po očetovih stopinjah in ga je nasledil na položaju glavnega direktorja odvetniške pisarne Harneys za BDO. Glede novih predpisov je bil optimističen in je dejal, da so javni registri neizogibni. Pripomnil je tudi, da bi se ob vseh spremembah, ki se dogajajo, model BDO, po katerem jim v žep priteka reden tok plačil za opravljene ustanovitve vse večjega števila offshore podjetij, verjetno tako ali tako skrhal. Število podjetij, ki so se vsako leto registrirala na BDO, je od leta 2014 upadlo za 16 odstotkov. »Zgodil se je precej vztrajen prehod od tega, čemur bi lahko rekli bolj Divjemu zahodu podobno okolje, na precej strožje regulirano in pregledno poslovno okolje,« je dejal Riegels. »Gre za grbino na cesti, toda cesta se tu ne konča.«

Sicer pa predsednik vlade Fahie – kljub vsemu govorjenju o upiranju Združenemu kraljestvu glede večje preglednosti – tudi sam snuje vizijo preobrazbe BDO. Kot je dejal, želi diverzificirati gospodarstvo, da bi s tem zmanjšal njegovo odvisnost od ustanavljanja podjetij, spremeniti celostno podobo Britanskih Deviških otokov, da bo njihov zaščitni znak turizem, in se lotiti delovanja na področju kriptovalut. Zvenelo je nekoliko megleno. Toda tisto, kar je bilo mogoče jasno razbrati, je bilo njegovo priznanje, da usoda BDO ni samo v njihovih rokah. »Ko se odpraviš v boj,« je dejal premier, »se moraš zavedati, da lahko zmagaš – ali pa tudi izgubiš.«

Avtorica članka je Stephanie Baker.

© Bloomberg Businessweek

Britanski Deviški otoki: sonce, pesek in več kot bilijon evrov vredno skrivnostno offshore gospodarstvo
Foto: Shutterstock
Uradno: lovke kitajske države nad Daimler 2
3 ure
Kitajski lastniški delež vztrajno raste. Kako velik je? Kateri so največji delničarji Daimlerja?
Na članek...

V lastniško sestavo nemškega avtomobilskega podjetja Daimler je tudi uradno vstopil novi kitajski avtomobilski igralec. Največji proizvajalec električnih vozil – kitajski BAIC – je prevzel petodstotni lastniški delež, s katerim bo utrdil zavezništvo med družbama. Kitajska skupina BAIC (Beijing Automotive Industry Holding) je v državni lasti – natančneje, pekinška občinska vlada prek skupnega podjetja Beijing Benz Automotive na Kitajskem upravlja tovarne Mercedes-Benza.

BAIC je prevzel 2,48-odstotni delež z možnostjo nakupa dodatnih 2,52 odstotka. Skupaj sta deleža vredna 2,5 milijarde evrov, ocenjujejo pri Bloombergu. Delnica Daimlerja je v današnjem trgovanju pridobila skoraj štiri odstotke vrednosti in se trenutno giblje pri vrednosti okoli 48 evrov.

Spomnimo, februarja 2018 je kitajski Geely postal največji lastnik Daimlerja – za 9,69 odstotka je odštel devet milijard dolarjev. Skupno imajo kitajska podjetja v lasti 14,7 odstotka največjega proizvajalca luksuznih vozil. Kakšna pa je delniška sestava Daimlerja?

Evropejci še vedno največji lastniki Daimlerja

Največji delničarji z današnjim dnem so kitajski vlagatelj Li Šufu prek družbe Tenacio3 Prospect Investment Limited z 9,7 odstotka, Kuvajtski državni sklad za varčevanje s 6,8 odstotka, skupina BAIC s petimi odstotki ter skupina Renault-Nissan s 3,1 odstotka. Ob pogledu na lastniške deleže po svetovnih regijah pa je še vedno daleč največji lastnik Evropa: 31,1 odstotka je v lasti nemških vlagateljev, 26,2 odstotka pa je delničarjev iz preostalega dela Evrope. Na drugem mestu je s 16,9 odstotka azijska regija in na tretjem ZDA s 15,6 odstotka.

Krepitev zavezništva

»S tem korakom krepimo zavezništvo in podporo vodstvu Daimlerja,« je za Reuters dejal predsednik BAIC Heji Šu. V Daimlerju, ki ima od leta 2013 v lasti delež v hčerinski družbi BAIC s sedežem v Hongkongu, pozdravljajo naložbo družbe BAIC. »Zelo smo veseli, da je naš dolgoletni partner BAIC zdaj dolgoročni vlagatelj v Daimlerju,« je zapisal novopečeni izvršni direktor Daimlerja Ola Källenius. Namigovanja o vstopu skupine BAIC v lastniško sestavo so se pojavila že maja.

Kitajski dvoboj

Geely si je s kapitalskim vstopom zagotovil proizvodnjo naslednje generacije električnega smarta. Prvi človek Geelyja Li Šofu je zagotovil, da v ozadju Geelyja ni kitajskega državnega denarja. Ampak za kitajska zasebna podjetja velja, da z državo sicer niso poročena, ni pa nujno, da si z njo ne delijo postelje. Po pisanju Reutersa naj bi Daimler zagotovil BAIC, da bodo vsa nova industrijska zavezništva, ki vključujejo Mercedes in kitajska partnerja, sklenjena šele, ko bo dosežen dogovor z BAIC. Za tega je ohranjanje vezi z Daimlerjem strateško pomembno, saj se skupno podjetje Hyundai Motor Co. muči s pomanjkanjem povpraševanja zaradi trgovinske vojne. BAIC naj bi si z nakupom pet­odstotnega deleža v Daimlerju zagotovil boljši položaj v skupnem podjetju.

Daimler niža napovedi

Daimler je prejšnji teden znižal letošnje napovedi. Več denarja so pripravili za kritje sodnih postopkov v povezavi z dizelskimi motorji in vpoklicem vozil, povezanim z zračnimi blazinami družbe Takata. Proizvajalec vozil Mercedes-Benz je v drugem trimesečju imel za 1,6 milijarde evrov izgube. V prvi polovici leta so v skupini prodali 1,13 milijona vozil, kar je 4,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Upad prodaje so doživeli v vseh svetovnih regijah.

Uradno: lovke kitajske države nad Daimler
Foto: Guido Bergmann
Boris Johnson je novi britanski premier 28
3 ure
Glasovanja po pošti se je udeležilo 87,4 odstotka od skupaj okoli 160 tisoč članov konservativne stranke torijevcev, večina jih je med dvema kandidatoma, pričakovano, podprla Borisa
Več ▼

Glasovanja po pošti se je udeležilo 87,4 odstotka od skupaj okoli 160 tisoč članov konservativne stranke torijevcev, večina jih je med dvema kandidatoma, pričakovano, podprla Borisa Johnsona.

Borisa Johnsona je kot novega britanskega premiera podprlo 92.153 članov, za Jeremyja Hunta jih je glasovalo 46.656.

Kot znano, novega britanskega premiera niso izbrali volivci, temveč je bil postopek enak, kot je bil tisti, ki je na čelo britanske konservativne stranke in s tem britanske vlade pripeljal dosedanjo premierko Thereso May - izveden je bil namreč interno, znotraj konservativne stranke.

Pri britanskem tedniku Economist so se medtem na Twitterju v današnji objavi v videu vprašali, kateri Boris Johnson bo vodil državo - državnik ali klovn. V videu med drugim spomnijo, da je bil Johnson tisti, ki je v maniri lažnih novic kot novinar pisal, da EU zahteva prepoved ukrivljenih banan.

Boris Johnson je novi britanski premier
Foto: Michael Otto
Ustavno sodišče začasno zadržalo uporabo IMSI lovilcev
4 ure
Ustavno sodišče je danes sporočilo, da so do končne odločitve zadržali izvrševanje 150.a člena zakona o kazenskem postopku (ta govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne
Več ▼

Ustavno sodišče je danes sporočilo, da so do končne odločitve zadržali izvrševanje 150.a člena zakona o kazenskem postopku (ta govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije). Gre za uporabo tako imenovanih IMSI lovilcev, saj bi po njihovi oceni lahko izvrševanje tega člena povzročilo težko popravljive škodljive posledice.

Slovenski potrošniki so slabše razpoloženi, a ostajajo optimistični glede nakupa avtomobila 1
4 ure

Julija so bili slovenski potrošniki slabše razpoloženi tako na mesečni kot tudi na letni ravni, ugotavlja statistični urad. Kljub slabšemu razpoloženju (na mesečni ravni se je poslabšalo za eno odstotno točko, na letni pa za tri) pa je to še vedno krepko boljše od dolgoletnega povprečja.

Spomnimo, da je finančni minister Andrej Bertoncelj marca izrazil upanje, da bodo zaposleni višji regres dobro izkoristili. A optimizem potrošnikov ni zdržal dolgo in je tako po majskem in junijskem izboljšanju spet upadel.

Pesimizem pri varčevanju

Razlog za mesečno zmanjšanje zaupanja se skriva v pesimističnem razpoloženju glede varčevanja in finančnega stanja v gospodinjstvih. Ta dva kazalnika sta se najbolj znižala (za štiri oziroma tri odstotne točke).

Upad je na drugi strani omililo optimistično pričakovanje potrošnikov glede gospodarskih razmer v državi (za dve odstotni točki) in števila brezposelnih (za odstotno točko).

Slaba pričakovanja potrošnikov glede brezposelnosti

Če pogledamo spremembe v razpoloženju potrošnikov na letni ravni, se je najbolj poslabšalo pričakovanje glede števila brezposelnih, in sicer za osem odstotnih točk. Junija se je število registriranih brezposelnih sicer zmanjšalo na 70.747, kar pomeni, da jih je za slaba dva odstotka manj kot mesec prej in za 5,7 odstotka manj kot junija lani.

Po napovedih naj bi se število brezposelnih še zmanjšalo. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v svoji spomladanski napovedi namreč ocenjuje, da bo število brezposelnih še upadalo. Letos naj bi povprečno število brezposelnih tako bilo 73.800, medtem ko naj bi pod mejo 70 tisoč prišli prihodnje leto, ko Umar napoveduje povprečno 68.500 brezposelnih. Čez dve leti, torej leta 2021, naj bi bilo v Sloveniji v povprečju 62.900 brezposelnih.

Višja pričakovanja glede nakupa avtomobila

Nekatere podatke glede razpoloženja in pričakovanj potrošnikov državni statistiki merijo četrtletno. Denimo glede nakupa ali gradnje stanovanja v prihodnjih 12 mesecih. Ta kazalnik od začetka prejšnjega leta ostaja dokaj stabilen, med četrtletji se spreminja le za odstotno točko (v drugem četrtletju se je poslabšal za odstotno točko, v tretjem četrtletju se je znova izboljšal za odstotno točko).

Četrtletno se merijo tudi pričakovanja glede nakupa avtomobila. Globalni trendi kažejo, da se prodaja avtomobilov ohlaja. Pa v Sloveniji? Tu smo še vedno izjema, kaže mnenje potrošnikov. Pričakovanja glede nakupa avtomobila so bila za tretje četrtletje namreč za štiri odstotne točke višja kot v drugem četrtletju in za dve odstotni točki višja kot v tretjem četrtletju lani. Na začetku tega leta je bil ta kazalnik najvišji v 15 letih, julijska pričakovanja pa so od rekorda nižja le za odstotno točko.

Kot smo že pisali, je bilo v prvih štirih mesecih tekočega leta po svetu prodanih najmanj vozil od začetka leta 2013, kar kaže Bloombergov seštevek državnih statistik prodaje vozil. V Aziji je medletni upad kar devetodstoten, v Evropi štiriodstoten, v Severni Ameriki pa triodstoten.

Slovenski potrošniki so slabše razpoloženi, a ostajajo optimistični glede nakupa avtomobila
Foto: Shutterstock
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
4 ure
1. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?2. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov 4. S pokojninsko reformo
Več ▼

1. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?

2. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta

3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov

4. S pokojninsko reformo tudi spremembe pri dodatnem pokojninskem zavarovanju – bomo varčevali več?

5. Veliki kriptorop

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Huawei v ZDA odpustil več kot 600 ljudi
4 ure
Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei je zaradi ameriških sankcij odpustil več kot 600 zaposlenih v svojem ameriškem raziskovalnem podjetju Futurewei Technologies. Futurewei je imel sicer
Več ▼

Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei je zaradi ameriških sankcij odpustil več kot 600 zaposlenih v svojem ameriškem raziskovalnem podjetju Futurewei Technologies. Futurewei je imel sicer doslej okoli 850 zaposlenih, poroča Reuters. Spomnimo, ZDA so maja Huawei uvrstile na črno listo podjetij, s katerimi v ZDA ne smejo poslovati. Več v spodnjih člankih.

Katere umetnine je Abanka 'rešila' pred Apollom 8
5 ur
Nedavno prodana tretja največja banka pri nas, Abanka, je z Narodno galerijo končno uskladila prenos lastništva umetniške zbirke, so nam sporočili. Tako bo na galerijo prenešeno lastništvo del
Več ▼

Nedavno prodana tretja največja banka pri nas, Abanka, je z Narodno galerijo končno uskladila prenos lastništva umetniške zbirke, so nam sporočili. Tako bo na galerijo prenešeno lastništvo del umetnikov Božidarja Jakca, Rudija Španzla, Lojzeta Spacala, Jožeta Tisnikarja, Metke Krašovec, Franca Miheliča, Biljane Unkovske, Jožeta Cjuhe, Karla Zelenka, Vladimirja Makuca, so nam sporočili iz banke. Dela bodo sicer za zdaj še ostala v banki oziroma njenih poslovalnicah. Natančnejšega seznama del nam niso poslali, so nam pa poslali fotografijo slike, ki jo je narisal Matija Jama, in ki tudi sodi v darovani del.

Kot je znano, je država tik pred prodajo Abanke ameriškemu skladu Apollo oziroma njegovi NKBM, iz Abanke pobrala za 67 milijonov evrov dividende - del tudi v obliki deleža v Savi Re. Ob tem pa sta uprava Jožeta Leniča in nadzorni svet banke, ki ga vodi Marko Garbajs, državi predlagala še, da z darilno pogodbo del umetniške zbirke banke darujejo Narodni galeriji. Knjigovodska vrednost zbirke znaša nekaj manj kot 216 tisoč evrov.

Kot je znano, je Apollo za Abanko državi neto plačal 444 milijonov evrov, z dividendo 511 milijonov evrov.

Katere umetnine je Abanka 'rešila' pred Apollom
Foto: Abanka
Imate stojnico, gostilno, mesnico, prodajate krmo, kruh, sadje, zelenjavo ali sladoled? Inšpektorji so čedalje bolj aktivni
6 ur
Kaj vse zadnje čase preverjajo inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in kdo jih lahko pričakuje
Na članek...

Zadnje čase skoraj na vsakem koraku slišimo o inšpektorjih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki sodi pod kmetijsko ministrstvo. Spomnimo na male mesarije, ki lahko opravijo le četrtino prometa z gostilnami. Pa na kmetijo s hlevom, kjer naj bi lastovice z iztrebki ogrožale neoporečno krmo za živali. Inšpektorji uprave so povsod. Imajo široka pooblastila – preverjajo gostilne, stojnice s hrano, slaščičarne, prodajalne sadja, burekov, kebabov, obiskujejo peke, mesarije, trgovine s hrano, semeni, krmo, rejce in preprodajalce živali.

Kaj bodo preverjali to poletje in na kaj bodo še posebej pozorni? S katerimi drugimi inšpektorji sodelujejo in zakaj se o njih govori vse več? So povečali pogostost »obiskov«? Kaj so dobre in kaj slabe strani inšpektorjev za varno hrano – kje so predpisi uničujoči za posel in kaj delajo dobro? Ali jih bo še več?

Statistika: več kot 300 tisoč pregledov na leto

Uslužbenci uprave – od 417 je 292 inšpektorjev – vsako leto opravijo več kot 300 tisoč pregledov. Gre predvsem za razne analize, vzorce, preverbe ... Od tega je od 3.500 do 4.500 inšpekcij, pravi direktorica inšpekcije za varno varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak.

Letos bo verjetno še več pregledov. Bizjakova ne razkriva, zakaj.

Na kaj so in bodo ciljali inšpektorji?

Spomnimo na akcije inšpektorjev po pekarnah, ko so jih za določen čas tudi zapirali. Načeloma zaradi slabe higiene, mišjih iztrebkov ... Podobno kot so inšpektorji finančne uprave (Furs) pred časom gostilne, ker niso izdajale računov, so ponavljale prekrške oziroma je obstajala nevarnost nadaljnjih davčnih utaj. Inšpektorji za varno hrano so bili aktivni, denimo, pri preverjanju mesnih pripravkov, predvsem po evropski aferi s spornim mesom iz Poljske, ki je prek pripravkov za kebab prišlo tudi k nam.

Kje jih lahko najpogosteje pričakujete?

1. SADJE IN ZELENJAVA: Letos so – in še bodo – inšpektorji obiskovali tudi prodajalce sadja in zelenjave. »Tukaj smo res naredili korak naprej. Toliko dela brez sodelovanja s prekrškovnimi sodišči po raznih območjih ne bi mogli narediti,« pravi Bizjakova. Šlo je namreč za precej boleče postopke za zavezance. Inšpektorji ob sodelovanju sodišč lahko zasežejo vse, tudi stojnice, tehtnico in blago, torej sadje in zelenjavo. Takšen ukrep ponavadi uporabijo, če sumijo, da bi nekdo lahko prekršek ponovil. Spomnimo na lansko akcijo, ko so maja in junija v sodelovanju s tržnim inšpektoratom preverili 195 zavezancev. Zahtevali so oznake in dokumentacije o poreklu blaga. Ob tem dodajmo: inšpektorji se tudi redno vračajo k starim prekrškarjem in navadno obiščejo tudi tiste, ki prodajna mesta odprejo na novo. Že lani so napovedali posebne preglede tudi za letos.

2. EKOŽIVILA: Tudi pridelovalci, predelovalci in proizvajalci ekoloških živil lahko pričakujejo poostrene preglede. Tudi od tistih, ki izdajajo certifikate in ki jih nadzoruje uprava za varno hrano. Gre namreč za nišo, kjer je veliko zlorab oziroma so te možne, pravi Bizjakova. Tako nekateri prodajajo ekološke izdelke, ki niso narejeni iz povsem ekoloških živil oziroma neoporečne surovine. V pripravku je, na primer, navadna, in ne ekološka moka. Pri pregledih ekocertificirancev nadzorniki preverjajo vsebnost kemikalij, ki jih ne sme biti, pa tudi naravnih, a strupenih snovi (toksinov).

3. MESNICE: Inšpektorji uprave so redni obiskovalci mesnic. Pozorni so predvsem na postopek priprave mesnih pripravkov (denimo čevapčičev), ki naj bi bil najspornejši del mesnopredelovalne industrije. Poleti je teh izdelkov več – inšpektorjev pa ponavadi tudi.

4. HLEVI: Kot smo omenili, so pozorni tudi na krmo živali v hlevih. Tako je bil te dni odmeven primer lastovičjih gnezd. Inšpektorji so odredili postavitev zaščite (mreže) zaradi preprečevanja lastovičjih iztrebkov v krmi živali. A to je druga zgodba – lastovke so v običajnih hlevih normalen pojav. Gre celo za zaščitene živali in uničevanje njihovih gnezd je prepovedano. A pričakujte inšpektorje v hlevih. Ti vam sicer odstranitve gnezd ne bodo naložili, bodo pa zaščito. Sploh pa niso dovoljeni nobeni ptiči v obratih za vzgojo perutnine – tudi zaradi preprečevanja morebitnega pojava ptičje gripe.

5. PERUTNINSKO MESO: Preverjajo vsebnost vode. Koliko je te lahko v mesu, je določeno. Velikokrat pa se zaradi pridobivanja teže voda dodaja umetno. Hkrati obstajajo tudi gensko spremenjene vrste perutnine, ki imajo veliko (preveč) vsebnosti vode. Torej gre za manj kakovostno meso.

6. MED: Inšpektorji menda čedalje pogosteje obiskujejo tudi čebelarje. Bizjakova pravi, da preverjajo kemično sestavo (torej tudi encime, vrsto sladkorja) ... Pri medu preverjajo tako varnost kot kakovost.

7. OLJKARJI: Preverjajo tudi oljčna olja. Predvsem kakovost. Glede varnosti Bizjakova pravi, da v olju še niso našli kemikalij.

8. VSEBNOST TRANSMAŠČOB: Gre za dokaj novo področje za inšpektorje oziroma na transmaščobe v živilih so v zadnjem času bolj pozorni, kot so bili prejšnja leta.

9. TRGOVANJE Z ŽIVALMI: Preverjajo tudi trgovanje z živalmi, kar je v nekaterih segmentih tudi prepovedana dejavnost. Denimo trgovanje z mladiči psov in mačk. Tu ne gre za prodajo iz legel, temveč za trgovanje, denimo uvoz samih mladičev iz Češke, Slovaške in Romunije (iz teh držav je tega posla največ) in prodajo (tudi prek interneta) pri nas.

Bizjakova: Našega dela si ne morem predstavljati brez Fursa

Inšpekcije med sabo sodelujejo. Kot pravi Bizjakova, si ne more predstavljati njihovega dela brez Fursa. Konkretno, carinikov, ki preverjajo blago, ki vstopa v državo.

S Fursom sodelujejo tudi pri določanju, kaj je dejavnost. Konkretno so pri tem sodelovali v primeru preprodaje pasjih in mačjih mladičev.

Od Fursa (in drugih inšpekcij) dobijo vse potrebne podatke na zahtevo. Denimo tudi iz davčnih blagajn. Z računov, ki so potrjeni prek teh blagajn, se vidi, koliko prometa mesarije opravijo z drugimi podjetji, poslovnimi subjekti (denimo gostilnami) in koliko s končnimi porabniki. Male mesarije, če nimajo dodatnih investicij, protokolov proizvodnje, namreč lahko opravijo le četrtino prometa z gostilnami.

Pri nadzoru sadja in zelenjave so sodelovali s prekrškovnimi sodišči in s tržnim inšpektoratom.

Veliko sodelujejo tudi z zdravstveno inšpekcijo, pravi Bizjakova, in celo s policijo. Vse je odvisno od primera do primera. Ne nazadnje gre občasno tudi za odkrivanje nelegalne dejavnosti, prepovedanega trgovanja. Kot, denimo, s prej omenjenimi pasjimi mladiči.

Za nadzore se odločijo tudi na podlagi prijav (teh je letno od tri do štiri tisoč). Inšpekcije odredijo tudi na podlagi raznih analiz vzorcev. Imajo vzpostavljen sistem obveščanja med članicami EU, pa razne sisteme obveščanja glede krme, živil ...

Minusi in plusi inšpekcij

»Naša prva skrb je varnost porabnika, ne ekonomija,« pravi Bizjakova. Dejstvo seveda je, da brez inšpekcij in inšpektorjev ne gre. Potrebni so red, varna hrana, prave oznake, jasno poreklo blaga.

A, žal, so tako inšpektorji kot pravila kdaj neživljenjski. Država z vsemi temi zapleti ne škoduje le podjetniku, temveč tudi sama sebi. Ekonomija je namreč pomembna. Manj je posla, manj je zaposlenih, manj je porabe, manj je davkov vseh vrst, manj je blaginje, več revščine. In zaradi nekaterih prestrogih pravil hrana ni manj varna.

Omenimo primer mesarij. »Dobivamo inšpekcijo za inšpekcijo. Niti polno zaposlena ne moreva biti več dva,« pravi eden od mesarjev, ki ga ne bomo imenovali. Tako jih najpogosteje obiskujejo inšpektorji z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pravijo sogovorniki. Zanima jih vse – od zdrgnjenih kljuk, ploščic do poteka proizvodnje. Menda so zahteve nemogoče – tudi bleščeče kljuke v trenutku, ko mesar hodi iz zadnjih v sprednje prostore. Najhujše pravilo, ki velja za male mesarije, pa je, da lahko samo četrtino izdelkov prodajo v gostilne oziroma drugim poslovnim subjektom za prodajo naprej na drobno. Razen če zadostijo dodatnim strogim zahtevam, kar v marsikaterem primeru pomeni več desettisočevrska vlaganja. Meje 25 odstotkov EU od nas ne zahteva, poudarjajo na TZS. Poleg tega lahko teh 25 odstotkov proda mesar samo po Sloveniji. Če živite ob meji, denimo ne morete prodajati gostilni na Hrvaškem, lahko pa v Sloveniji. Razen če imate obrat, ki izpolnjuje strožja pravila. Meja je določena administrativno, še poudarjajo na TZS, sami predlagajo zvišanje na 35 odstotkov.

Inšpekcij in pravil je malo morje. Tu so še Furs, delovna inšpekcija, tržna inšpekcija, pa meroslovci, ki preverjajo tehtnice. Mesarji ali prodajalci rib, denimo, so lahko kaznovani že, če tehtnica nima prave oznake, čeprav količine tehta pravilno.

Kazni dosegajo za male nepravilnosti, kot so oznake tehtnic, mesa, drugih izdelkov do zneskov več tisoč evrov, posebej, če je na kupu več inšpektorjev (kot rečeno, med seboj sodelujejo). In kot pravijo sogovorniki, je premalo opozoril, če nepravilnosti niso odpravljene. Inšpektorji namreč radi kaznujejo takoj.

Kako ukrepajo na inšpektoratu zoper inšpektorje?

Na upravo dobijo letno od sto do 180 pritožb na odločbe. Te pritožbe gredo lahko v odločanje na drugo stopnjo, to je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ali pa na prekrškovno sodišče, če gre za odločanje o prekršku.

So pa tudi pritožbe na delo inšpektorjev, pravi Bizjakova. Teh je manj, od pet do deset na leto. Postopki so standardizirani – o težavi se izrečeta zavezanec in inšpektor. Inšpektor gre tudi na disciplinsko komisijo. In izrekali so že opomine pred odpovedjo delovnega razmerja. Šlo je za neprimerno ravnanje inšpektorjev, pa tudi za razne čustvene odzive, denimo za to, da je inšpektor o svojem poslu objavljal zadeve na Facebooku.

Imate stojnico, gostilno, mesnico, prodajate krmo, kruh, sadje, zelenjavo ali sladoled? Inšpektorji so čedalje bolj aktivni
Foto: Jure Makovec
Več kot polovica zveznih držav v Venezueli spet v temi 10
6 ur
Več kot polovica od 23 zveznih držav v Venezueli je včeraj popoldne po lokalnem času ostala brez električne energije, mrk je zajel tudi prestolnico Caracas, poroča Reuters. Vlada predsednika
Več ▼

Več kot polovica od 23 zveznih držav v Venezueli je včeraj popoldne po lokalnem času ostala brez električne energije, mrk je zajel tudi prestolnico Caracas, poroča Reuters. Vlada predsednika Nicolasa Madura je krivdo pripisala elektromagnetskemu napadu - enako so storili že marca ob podobno velikem izpadu električne energije. Takrat so milijoni ljudi ostali brez vode in telekomunikacijskih storitev. Venezuelska vlada zatrjuje, da si posledice "napada" prizadeva čim hitreje odpraviti.

Kdo je Boris Johnson, ki velja za verjetnega novega britanskega premiera 7
8 ur
Boris Johnson ali Jeremy Hunt? Danes bomo izvedeli, kdo bo novi britanski premier, čeprav vseskozi večina stavi na Johnsona. Z vidika članic EU je sicer pomembno, za kakšen brexit se zavzemata ... noben ne izključuje trdega
Na članek...

Danes bomo izvedeli, koga bodo na Otoku ustoličili za novega britanskega premiera. Izbirni postopek v vladajoči konservativni stranki traja že od začetka junija, v ciljno ravnino pa sta prispela dva zunanja ministra premierke Mayeve. Zdajšnji zunanji minister Jeremy Hunt in nekdanji zunanji minister Boris Johnson, ki mu pripisujejo največ možnosti. Pogledali smo, kakšen je njun odnos do brexita, in pokukali v življenjepis najverjetnejšega novega premiera.

Kaj kandidata pravita o (trdem) brexitu

Vse ankete med konservativci kažejo, da bo novi britanski premier predvidoma Boris Johnson, tudi zato, ker je Hunt vseskozi podpiral načrt Mayeve glede brexita, zato mu mnogi očitajo, da bi z njim izbrali politiko Therese May. Johnson pa ima do brexita bolj goreč odnos.

Britanski izstop iz EU zagovarja tudi Jeremy Hunt, a bi v trdi brexit privolil »v skrajni sili«. Hunt je sicer na referendumu glasoval proti britanskemu izstopu iz EU, vendar si je pozneje premislil in brexit zdaj podpira, po njegovih besedah zaradi arogance evropske komisije v pogajanjih z britansko stranjo. Res je po spornih izjavah bolj znan Johnson, a tudi Hunt jih je izrekel kar nekaj, ko je, na primer, v populistični maniri pogajalsko taktiko EU primerjal s Sovjetsko zvezo. (SZ mu je očitno sploh pri srcu, med obiskom v Sloveniji je razburil z izjavo, s katero je Slovenijo označil kot nekdanjega sovjetskega vazala.)

Glede brexita se Hunt zavzema za vnovična pogajanja, kot Johnson, zlasti za spremembo določb irske varovalke. V nasprotju z Johnsonom pa sam ne ocenjuje, da je 31. oktober letos (do takrat je bil zdaj odložen brexit) skrajni datum za izstop iz EU.

Nasprotno pa Boris Johnson zagovarja brexit za vsako ceno, tudi trdi brexit, čemur sicer mnogi v državi – tudi večina poslancev v britanskem parlamentu – nasprotuje.

Oba, Hunt in Johnson, poudarjata, da bosta zahtevala vnovična pogajanja z EU o ločitvenih pogojih v izstopnem sporazumu. Ker takšno možnost EU že vseskozi zavrača (omenja zgolj možnost nadaljnjih pogovorov o prihodnjih odnosih med EU in VB po brexitu), je edini logični sklep, da se z enim ali drugim vodjo na Otoku povečuje odločenost za trdi brexit.

Ker večina poslancev v britanskem parlamentu, kot rečeno, zlasti iz gospodarskih razlogov nasprotuje trdemu brexitu (torej britanskemu izstopu iz EU brez dogovora), so prejšnji teden v britanskem parlamentu podprli zakonsko dopolnilo, ki bo novemu premieru onemogočilo, da bi mimo parlamenta državo popeljal iz EU brez dogovora.

Stališče do brexita bo Johnsona, če postane premier, stalo vsaj dva ministra. Zaradi nasprotovanja trdemu brexitu sta v primeru Johnsonove zmage svoj odstop iz vlade napovedala finančni minister Philip Hammond in pravosodni minister David Gauke, možna pa sta še odstopa gospodarskega ministra Grega Clarka in ministra za razvojno pomoč Roryja Stewarta.

Johnson, verjetni novi premier: kdo je in kaj je obljubil

Boris Johnson, rojen leta 1964 britanskim staršem v ZDA, je bil v poklicnem življenju novinar, med drugim pri Daily Telegraphu, kjer so ga med letoma 1989 in 1994 napotili v bruseljsko dopisništvo, da bi poročal o EU. Bil je tudi britanski poslanec, londonski župan, zunanji minister v vladi premierke Mayeve (s položaja je odstopil, ker se ni strinjal z njeno vizijo izvedbe brexita), trenutno je spet član britanskega parlamenta.

Boris Johnson je obljubil znižanje davkov za tri milijone Britancev, kot so opazili pri tabloidu Sun, pa je to očitno obljuba premožnejšim. Že ob napovedi, da bi v dohodninski zakonodaji zvišal prag za vstop v dohodninski razred s 40-odstotno dohodnino s 50 tisoč na 80 tisoč funtov letne osnove, so v britanskem tisku opazili, da ima sam zdaj le nekaj manj prihodkov od nove najvišje osnove. Obljubljene davčne olajšave bi sicer po ocenah stale okoli 9,6 milijarde funtov, pokrili pa bi jih potencialno prek brexitovskih rezerv. Napovedal je tudi znižanje DDV, po drugi strani pa naložbe v infrastrukturo.

Nemoteče sporne izjave ali slabi projekti

Sodi med mednarodno najbolj prepoznavne britanske politike. A ne zaradi dosežkov, čeprav je bil šolan na elitnih ustanovah, kot sta Eton in Oxford, prej zaradi barvitega značaja, saj je znan po nediplomatskem vedenju in spornih izjavah. Kar mu nekateri sicer celo štejejo v dobro, češ da se ne skriva za politično korektnostjo. Podobno kot Donaldu Trumpu, ki je Johnsonu izrazil podporo.

Konservaticev večinoma ne moti sodni postopek, ki ga je zoper Johnsona sprožil zasebni tožnik Marcus Ball zaradi politikovih zavajajočih trditev v kampanji pred referendumu o brexitu leta 2016. Takrat je nastala izjava, ki so jo zagovorniki brexita zapisali celo na rdeči avtobus, češ da Velika Britanija v EU vsak teden pošlje 350 milijonov funtov in naj raje ta denar nameni za javno zdravstvo (NHS), pri čemer je bilo iz političnih nastopov Johnsona (in drugih) mogoče razumeti, da se bo v primeru brexita to zgodilo.

Primer se je sicer proceduralno iztekel v prid Borisu Johnsonu, ker je britansko vrhovno sodišče razveljavilo odločitev nižjestopenjskega sodišča, da se mora Johnson zglasiti na sodišču. Njegov strankarski kolega, notranji minister Sajid Javid, je sodno odločitev na Twitterju pospremil z izjavo, da ga veseli, da je bil primer zavržen, češ da je »svoboda govora vse bolj ogrožena«.

Kritiki Borisa Johnsona opozarjajo na njegovo negospodarno ravnanje z javnim denarjem, med drugim na peščico Johnsonovih »projektov nečimrnosti«, kot so jih poimenovali v britanskem tisku, med katerimi je najopaznejši projekt Vrtni most, neuresničen, za pešce rezerviran most prek Temze v spomin na princeso Diano, v katerem je bilo izgubljenih 43 milijonov funtov javnega denarja. Johnsonov naslednik na položaju londonskega župana je projekt opustil, ko je bilo porabljenih že okoli 53 milijonov funtov (od tega 43 milijonov funtov javnega denarja) in se je razvedelo, da bo končna cena štirikrat tolikšna.

161 tisoč funtov za spletno stran

Kot je februarja letos poročal britanski BBC, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so pri projektu Vrtni most, ki ga je vodila dobrodelna fundacija, porabili kar 161 tisoč funtov za spletno stran, 417 tisoč pa za gala prireditev. Dodatno je britanski Guardian poročal, da je okoli osem izstopajočih projektov Borisa Johnsona, ki so zamrli ali pa so jih ocenili kot vprašljive vrednosti, skupaj vrednih skoraj milijardo funtov, pri čemer je v ospredju zlasti navedba, da je Johnson dobil strokovne nasvete, a jih ni poslušal. Guardian je navedel izjavo Steva Norrisa, nekdanjega konservativnega kandidata za londonskega župana, da bi lahko bil Johnson potraten za državo, ker »je dober v retoriki in zanič v izvedbi«.

Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta 5
10 ur
Margaret Thatcher pripisujejo izrek: Kdor se pri 30 letih še vozi z javnim potniškim prometom, je zguba. Čeprav te snobovske izjave menda nikoli ni zares izrekla, stavek lepo opisuje prezir velikega dela javnosti do skupinskih oblik prevoza.
Na članek...

Kadar se po naključju znajdem na avtobusu, se vedno spomnim na izjavo, ki jo pripisujejo Margaret Thatcher. Če se človek, ki je starejši od 30 let, znajde na avtobusu, se lahko šteje za zgubo. To naj bi Thatcherjeva izrekla leta 1986. Vse uradne izjave britanske liberalke so shranjene na magnetogramih, a raziskovalcem prav te nikoli ni uspelo izbrskati. Pri Economistu so pred kratkim zapisali, da je o tem verjetno govorila na kakšnem manj uradnih srečanj konservativcev, ko so se dogovarjali o privatizaciji avtobusnih podjetij. Ne glede na to, kdo je avtor izjave, njena vsebina kaže stanje duha, ki ga je ponekod že povozil čas, pri nas pa ga še vedno živimo.

Kako Flixbus upošteva potnike

Ko se je leta 2013 pojavil nemški prevozniški startup Flixbus in se nato bliskovito razširil po Evropi, je kazalo, da se je obdobje mrtvila na trgu prevoza potnikov končalo. Leta 2013 so v Nemčiji liberalizirali trg avtobusnih storitev, pri Flixbusu so zaznali priložnost, hitro povečevali omrežje povezav in se razširili na celotno Evropo, nato pa še na ZDA. Pri Flixbusu se radi pohvalijo, da delajo tisto, kar so drugi avtobusni prevozniki pozabili – upoštevajo potnike. Ta stavek se lepo sliši in v več pogledih tudi drži, brez dvoma je povezav občutno več. V resničnosti pa je bila moja nedavna izkušnja s Flixbusom precej podobna povsem navadni vožnji z avtobusom iz starih časov, le da sem vozovnico lahko kupila digitalno – prek mobilne aplikacije, kjer cene dinamično uravnavajo. Digitalizacija je bila tako zgolj ovitek za starinsko vožnjo z avtobusom, ki pa je imela v starih časih manj digitalno ceno.

Cenovna konkurenčnost?

Nakup vozovnice je res preprost. Drugo vprašanje je cena. Dva dni pred potovanjem je vozovnica od Umaga do Ljubljane stala 25,99 evra. Če bi se na pot odpravila štiričlanska družina, bi to pomenilo nekaj več kot sto evrov. Primerjava z avtom: za 131 kilometrov bi potrebovali približno deset litrov bencina, to je nekaj več kot 13,25 evra, približno toliko bi potrebovali tudi za amortizacijo vozila (če ga že imamo). Če upoštevamo tarifo za obračun potnih stroškov za prevoz na delo (0,18 evra na kilometer), bi to naneslo 23,58 evra. Pod črto: z avtom bi bilo ceneje. Flixbus sicer dinamično uravnava cene, kar pomeni, da so vozovnice dražje, kadar je več povpraševanja in kadar se približuje čas odhoda. Po oglasih sodeč, se cene za zgoraj omenjeno povezavo začnejo pri osmih evrih, tik pred odhodom pa se je cena dvignila na 29,90 evra. Od 49 sedežev na avtobusu je bilo zasedenih 46. Ker gre za podjetje na trgu, ki ne pobira državnih subvencij za prevoz potnikov, lahko seveda cene oblikujejo po želji.

Odpadajoči oplesk na postajah

Čakali smo na avtobusni postaji v Umagu, opazovali odpadajoči oplesk in brzenje lastovic, ki so gnezdile pod zdelanimi svetilkami. Na katerem peronu bo ustavil Flixbusov avtobus? »Saj veste, kakšne barve so njihovi avtobusi, ga boste že videli,« je zbeganim turistom sporočila uradna oseba na blagajni umaške avtobusne postaje. Takšna je praviloma uporabniška izkušnja na kolodvorih nekdanje Jugoslavije: zapuščene stavbe, nezainteresirani zaposleni, depresivno ozračje in nekaj turistov, ki se čudijo.

Kot nalašč je namesto zelenega Flixbusovega avtobusa na postajo pribremzal beli avtobus z velikim napisom Brioni, na vetrobranskem steklu pa je imel zataknjen listek s Flixbusovim logom in oznako, da vozi od Rovinja do Münchna. Že od Rovinja do Umaga je ekipa pridelala dobre pol ure zamude. Po krajšem beganju turistov smo se vsi namestili na krovu, čeprav ne povsem tam, kjer bi morali biti. Aplikacija mi je namreč prodala napačno rezervacijo za sedež. Voznik mi je razložil, da je oštevilčenje sedežev na njegovem avtobusu drugačno, kot so mi pokazali na spletu – in da ta sedež v resnici pripada kabinskemu osebju. Hkrati pa se je na prav ta sedež namestila mlada ameriška turistka, se obdala z vrečkami za bruhanje in sporočila, da mora sedeti spredaj, sicer ne bo okej.

Dvojno čakanje na sprehod policistov po avtobusu

Voznik in sovoznik, ki sta očitno bolj poredko, ali pa celo prvič, vozila na tej progi, sta hitro dobila družbo zgovornega domačina, ki ju je usmerjal, da sta se srečno prebila do prehoda Plovanija, čeprav sta že hotela zaviti na zabasan istrski ipsilon, kar bi pomenilo dodatno urico čakanja. Ko smo se v koloni prebili do mejnega prehoda, smo pridelali skupaj že uro in pol zamude. Čeprav smo bili edini avtobus na meji, so nas hrvaški obmejni policisti najprej pustili čakati deset minut, nato so se prebili skozi avtobus, pobrali potne liste neevropskim državljanom, jih odnesli in čez nekaj časa vrnili sovozniku avtobusa. Enak postopek se je ponovil čez nekaj metrov, ko je po desetminutnem čakanju na avtobus vstopila slovenska policistka in spraševala neevropske potnike, kam gredo, pobrala potne liste, jih odnesla in čez nekaj časa vrnila. S tem dvojnim postopkom na meji smo »pridobili« dodatne pol ure zamude in skupaj zamujali že dve uri. »Pa to ti je mednarodna linija. Prečkamo tri meje. Ni šanse, da pripeljemo brez zamude,« je rekel voznik.

Postajališče ob cesti

V pohvalo Darsu lahko zapišem, da mu je uspelo odstraniti vsa delovišča na poti od Kopra do Ljubljane in da nam je do Ljubljane celo uspelo nadoknaditi nekaj izgubljenih minut. Nato pa se je voznik nenadoma ustavil sredi Trnovega, ker mu je zaradi zamud potekla časovna omejitev vožnje brez postankov. Ko sta se voznika zamenjala, smo se še enkrat izgubili v Ljubljani in naredili krajši turistični obvoz skozi center, nato pa srečno pristali na postajališču Flixbusa, ob cesti na glavnem avtobusnem kolodvoru v Ljubljani, zgrajenem leta 1961. Za 131 kilometrov poti sem skupaj s čakanjem na prihod avtobusa porabila dobre štiri ure in plačala 25,99 evra. Wi-Fi? Žal ga ni bilo. Flixbus je morda moderen in digitalen, bi pa lahko še kaj naredili pri konkurenčnosti in udobju.

In širša slika: ljubljanska avtobusna postaja je še en prikaz našega odnosa do javnega prometa, ki smo se ga zaradi nekonkurenčnih storitev navadili prezirati. Dokler ne bodo ceste tako zabasane z avti, da se bo nemogoče premikati, se verjetno ne bomo preusmerili na javni prevoz. Zato ostajamo v začaranem krogu slabih storitev v javnem potniškem prometu, avto pa za večino povezav ostaja edina možnost hitrega premikanja po regiji.

Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta
Foto: Jure Makovec
Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'
18 ur
Ena najmlajših avtomobilskih znamk s konceptom naznanja prihod električnega modela.
Na članek...

Seatova znamka športnih vozil Cupra draži s fotografijo zadka koncepta, ki ga bodo razkrili na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Koncept daje vpogled v prvo električno vozilo španske znamke. Po njihovih besedah poudarja koncept visoko zmogljivo vozilo s silhueto štirivratnega križanca, pridihom športnega terenca ter elegantnostjo športnega kupeja. Proporce je oblikoval električni pogon.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Sprednja svetila so značilne trikotne oblike, povsem svetleč znak Cupre pa je postavljen na dnu maske. Ker ni izpušnih cevi je spodnji del zadka namenjen difuzorju. Zadnje luči so postavljene visoko, zadnje okno pa je ozko. Zadnje luči zasedajo celotno širino zadka, tudi tu je na sredini osvetljen znak. Podrobnosti o konceptu so zavite v tančico skrivnosti. Bržkone bo koncept postavljen na Volkswagnovo platformo MEB, ki je prilagojena električnem pogonu in jo bodo uporabili tudi pri električnem seatu el-Born. Koncept je izdelan izključno za cupro in ga ne bodo uporabili pri Seatu, Škodi ali drugim znamkah koncerna.

Na pomoč hrvaško znanje

Z eletričnim pogonom so se pri Cupri že urili. Kot smo pisali lani, so s hrvaškim podjetjem Rimac automobili testiral pogonsko tehnologijo za nov model električnega dirkaškega avtomobila Cupra e-Racer, ki zmore vse do 680 konjskih moči, do sto kilometrov na uro hitrosti pa potrebuje 3,2 sekunde. Energijo črpa iz 6.072 baterijskih celic, ki so razporejene v 23 vstavkov, ki skupno tehtajo 450 kilogramov. Upamo, da bodo znanje iz dirkaškega modela e-Racer uporabili tudi konceptu in v cestnem vozilu.

Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'