Manager
Kitajska želi omejiti rudarjenje bitcoinov
09.01.2018 12:21
Kitajske oblasti želijo omejiti rudarjenje bitcoinov, saj je v državi, kjer narudarijo več kot polovico te kriptovalote na svetu, za to porabijo ogromno energije. Kitajski finančni regulator je
Več ▼

Kitajske oblasti želijo omejiti rudarjenje bitcoinov, saj je v državi, kjer narudarijo več kot polovico te kriptovalote na svetu, za to porabijo ogromno energije. Kitajski finančni regulator je lokalne oblasti že pozval, naj pripravijo pravila za rudarjenje bitcoinov, s katerimi bi omejili ali pa celo preprečili to dejavnost.

Kitajske oblasti se po neuradnih informacijah Bloomberga in Reutersa pripravljajo tudi na omejevanje dobave električne energije "kriptorudarjem". Za rudarjenje kriptovalut so na Kitajskem namreč ustanovili cela podjetja, ki porabijo veliko elektrike. Lokalne oblasti naj bi sedaj po priporočilu finančnega regulatorja pripravile navodila za rudarjenje, v katerih bi reševali vprašanje davkov in varovanja okolja, s tem pa naj bi podjetja prepričali, da počasi opustijo to dejavnost. Prav tako morajo sporočili podatke o tem, koliko podjetij se pri njih ukvarja s takšnim rudarjenjem. (STA)

 

Najbolj brani članki danes
59 min
1. Kakšna bo torkova cena dizla in bencina?2. Putin: zaradi vibracij vetrnih elektrarn črvi lezejo iz zemlje3. Skupina Bilderberg: o čem je letos razpravljala svetovna elita4. Neuradno: Oderlap
Več ▼

1. Kakšna bo torkova cena dizla in bencina?

2. Putin: zaradi vibracij vetrnih elektrarn črvi lezejo iz zemlje

3. Skupina Bilderberg: o čem je letos razpravljala svetovna elita

4. Neuradno: Oderlap & Co. tik pred prodajo ljubljanskega Autocommercea

5. Kaj se je, torej, zgodilo z 'državno srebrnino'?

6. Od kod bo prišla naslednja kriza?

7. Mercedesov trio po okusu zvezdnikov

8. To so občine, v katerih podjetja lahko dobite subvencijo

9. TOP dražbe: stanovanje v Ljubljani, Kamniku in na hrvaški obali, smart fortwo ...

10. Hotelski hekerji se skrivajo v zavesah na daljinsko upravljanje

Naslovne zgodbe Financ
1 ura
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Rast plač po slovensko: v katerih panogah je najvišja in kakšna bo v prihodnje?
2 uri
Kupna moč povprečne plače se je letos okrepila za 2,5 odstotka
Na članek...

V Sloveniji je povprečna bruto plača, ki so jo izplačali zaposlenim v maju, znašala 1.728,12 evra, je objavil državni statistični urad (Surs). Medletno se je nominalno zvišala za 3,9 odstotka, realno pa za 2,5 odstotka. Povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je bila tako za maj 1.113,88 evra neto.

Pri izračunu povprečne mesečne plače Surs izplačila regresa ne upošteva, temveč podatke objavi ločeno in na štiri leta. Letos je namreč precej podjetij počakalo z izplačilom regresa zaradi sprejetja davčne razbremenitve, po kateri je regres v višini bruto plače povsem neobremenjen z davki in prispevki. Surs bo podatke o lanskem regresu objavil šele prihodnje leto, po podatkih Fursa pa je lani povprečni regres znašal 882,59 evra (minimalna plača, ki je spodnja meja za izplačilo regresa, je bila lani 842,79 evra).

Najvišje plače v financah in zavarovalništvu

V maju se je povprečna bruto plača v javnem sektorju medletno povišala za 5,3 odstotka, na 2.040,59 evra, v sektorju država pa za 5,9 odstotka, na 2.043,23 evra. V gospodarstvu se je povprečna bruto plača v maju povišala za 3,3 odstotka, na 1.584,73 evra.

Po panogah so za maj najvišjo povprečno plačo izplačali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 2.562,87 evra bruto, kar je 1,7 odstotka več kot mesec prej in 5,9 odstotka več kot maja lani. Najnižja povprečna bruto plača ostaja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.180,18 evra), kamor se uvrščajo tudi kadrovske agencije.

Medletno so sicer plače najbolj poskočile v javni upravi in obrambi, saj je bila povprečna plača za maj medletno višja za 9,3 odstotka in je znašala 2.175,24 evra bruto.

Podrobne podatke o povprečnih bruto plačah po panogah in rasti glede na lanski april objavljamo v infografiki.

Plače najbolj zrasle na Goriškem

Po regijah se je povprečna bruto plača za zaposlene pri pravnih osebah za maj glede na leto prej najbolj povišala v goriški statistični regiji, za 5,4 odstotka, na 1.668,41 evra bruto. Najmanj se je povprečna bruto plača povišala v posavski statistični regiji, za 1,1 odstotka, na 1.623,33 evra. Najnižjo povprečno plačo v državi so maja imeli v primorsko-notranjski statistični regiji (1.534,42 evra, medletno se je povišala za 4,1 odstotka), najvišjo pa v osrednjeslovenski statistični regiji (1.900,37 evra, medletno je bila višja za 4,2 odstotka).

Letos petodstotna rast plač

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je sicer v najnovejšem Ekonomskem ogledalu zapisal, da leta 2018 v povprečju ni bilo večjih neskladij med rastjo stroškov dela in rastjo produktivnosti, v letošnjem prvem četrtletju pa je rast plač večja od rasti produktivnosti.

V spomladanski napovedi ocenjujejo, da naj bi se bruto plače letos nominalno povišale za pet odstotkov (realno za 3,3 odstotka), prihodnji dve leti pa nominalno za 5,5 odstotka na leto (realno za 3,5 oziroma 3,2 odstotka). Povprečne bruto plače naj bi letos realno hitreje rasle v javnem sektorju (3,6-odstotna rast) kot v zasebnem (3,3-odstotna rast), medtem ko bo prihodnje leto večja realna, 3,7-odstotna, rast bruto plač v zasebnem sektorju.

Spomnimo, lani se je povprečna bruto plača na zaposlenega povišala za 3,4 odstotka nominalno (1,6 odstotka realno) – v zasebnem sektorju je realno zrasla za 2,3 odstotka, v javnem pa za 1,3 odstotka.

V sedmih letih plače za četrtino višje?

Če se napovedi Umarja o prihodnji rasti plač izkažejo za pravilne, bi se povprečna slovenska plača v sedmih letih povišala za 26 odstotkov, inflacija v tem obdobju pa bi znašala osem odstotkov. Kupna moč povprečne plače bi se tako povečala za približno 18 odstotkov. Razlike med rastjo povprečnih plač v javnem in zasebnem sektorju v obravnavanem obdobju so zanemarljive.

Podjetja za delo namenijo za tretjino več kot leta 2013

Stroški dela v slovenskem gospodarstvu so v kriznih letih upadali, z izhodom iz recesije pa od leta 2014 vseskozi rastejo. To je odsev tako višjih plač (med drugim tudi zaradi povišanja zakonsko predpisane minimalne plače) kot večjega števila zaposlenih. V letih 2014, 2015 in 2016 so medletne rasti znašale med štirimi in petimi odstotki, v zadnjih dveh letih pa so poskočile na skoraj 10 odstotkov. Slovenska podjetja so lani za delo namenila 3,4 milijarde evrov (oziroma tretjino) več kot leta 2013, kar je 80 odstotkov lanskega neto čistega dobička vseh slovenskih družb.

V istem obdobju se je število zaposlenih pri pravnih osebah povečalo za dobrih 14 odstotkov, na približno 730 tisoč oseb.

Tudi država za zaposlene namenja vse več. Podatki o širšem javnem sektorju (javna uprava, občine, agencije, državne družbe ...), pokažejo, da sredstva za zaposlene v zadnjih treh letih rastejo med štirimi in sedmimi odstotki, po napovedih ministrstva za finance pa bodo letos zrasla skoraj za devet odstotkov in s 5,47 milijarde evrov za četrtino (oziroma 1,14 milijarde) presegla sredstva v letu 2013.

Rast plač po slovensko: v katerih panogah je najvišja in kakšna bo v prihodnje?
Več delavcu in podjetniku, ne politiku 1
2 uri
Na Malti za 129 evrov nižjo bruto minimalno plačo in s tem precej nižji strošek delodajalca delavec dobi neto 15 evrov več (!) kot pri nas
Na članek...

Plače rastejo. V prvih petih mesecih se je povprečna bruto plača glede na isti čas lani po podatkih statističnega urada zvišala za 4,3 odstotka, na 1.730 evrov. V javnem sektorju so plače zrasle za dobrih pet odstotkov, od tega v sektorju država, kamor sodijo tudi poslanci, celo za 6,2 odstotka. V zasebnem sektorju so plače višje samo za štiri odstotke. Neto plače so zrasle manj: za 3,7 odstotka, največ v ožjem sektorju država – za 5,3 odstotka (zasebni sektor je neto rasel za 3,4 odstotka).

Kaj je tu dobrega in kaj slabega?

Najprej plus: višje plače so vedno dobre. Tudi če sama dobim dva odstotka več, sosedova Micka pa štiri. Bolje to kot nič.

Minusov zgornje rasti plač pa je, žal, več:

1. Največ so se plače zvišale v javnem sektorju, in to v ožjem sektorju država. Gre torej za ljudi, ki odločajo o naši usodi, ki trošijo davkoplačevalski denar, kot vemo, tudi zelo neracionalno. Denar smo porabljali za neskončne parlamentarne razprave, za slabe zakone (kot je zadnji zakon o nepremičninskem posredovanju, ki še lahko pade v vodo). Naj plače zrastejo učinkovitim, produktivnim zaposlenim v javnem sektorju. Naj zrastejo medicinskim sestram, policistom ... Da pa se najbolj mastijo glavni državniki, se zdi vsaj neokusno.

2. Plače rastejo hitreje od produktivnosti. Leta 2018 v povprečju ni bilo večjih neskladij med rastjo stroškov dela in rastjo produktivnosti. Umar zdaj opozarja, da je drugače. Povišanje stroškov dela na enoto proizvoda je bilo izrazito v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila realna produktivnost že tretje četrtletje zapored medletno manjša.

3. Razlog za rast povprečne plače je tudi enkraten skok minimalne plače. Spomnimo: ta je lani znašala 843 evrov bruto (638 evrov neto), letos pa je 886,63 evra bruto (667 evrov neto). Torej, zaradi spremembe zakonodaje in višje minimalne plače (to prejema okoli 70 tisoč ljudi) se je statistično zvišala tudi povprečna plača, čeprav se tistim, ki so lani prejemali povprečno plačo, ta ni (nujno) zvišala. Minimalna plača bo – takšen je zakon – višja tudi prihodnje leto. Slabo pri tem ni samo po sebi dejstvo, da so najnižje plače višje (to je dobro, tako za ljudi kot za porabo), slabo je to, da ima ta enkratni ukrep očitno večji vpliv na povprečno plačo kot sama rast povprečnih plač zaradi večje blaginje, produktivnosti ...

4. Bruto plača je zrasla bolj kot neto plača. To pomeni, da je država zdaj pokasirala več od delavca.

Standard bi vsekakor moral rasti. Tudi in vsekakor minimalne in srednje plače. A na zdravih temeljih in zaradi učinkovitejše davčne politike.

Kaj bo, če bo kriza? Ima gospodarstvo dovolj vzvodov za krmarjenje? Smo pred reformo oziroma davčnimi spremembami. In kar zadeva plače, gre za majhne lepotne popravke. Zaradi tega rast neto plač, vsaj tistih, ki jih prejema srednji, najbolj produktivni razred, pa tudi tistih, ki jih prejemajo najmanj plačani, ne bo občutno večja. V žepu nam ne bo ostalo veliko več, kot nam ostane zdaj, ko sodimo med najbolj obdavčene države. Kar zadeva plače.

Za primerjavo: na Malti najmanj plačan delavec dobi približno toliko kot najmanj plačani delavec v Sloveniji. Minimalna plača na Malti je 682 evrov neto, pri nas 667 evrov neto, torej 15 evrov manj (če gre za samsko osebo brez otrok in torej dodatnih olajšav). Bruto minimalna plača pri nas je 887, na Malti 758 evrov. Torej (tudi če ne upoštevamo dodatnih prispevkov, ki jih ob tem še dodatno plača delodajalec) na Malti za 129 evrov nižji bruto in s tem precej nižji strošek delodajalca delavec dobi 15 evrov več (!) kot pri nas za 129 evrov višji bruto. Podobna zgodba je na Portugalskem, kjer je minimalna neto plača 623 evrov neto, bruto pa 700 evrov. Torej pri nas za 187 evrov višji bruto delavec dobi samo 44 evrov več neto.

Vzporednice lahko potegnemo tudi med delavcem in podjetnikom. Zadnji, če že lahko nekoliko lažje krmarijo pri dohodnini, tudi zaradi možnosti, da so obdavčeni kot normiranci, imajo še vedno kup ovir za poslovanje. Od neumnih birokratskih predpisov glede poročanja o embalaži do prestrogih omejitev delovnega časa gostiln in neštetih vrst inšpektorjev. Ki tudi velikokrat raje že v prvo kasirajo, kot opozarjajo.

Kje so tu politiki, ki se bojujejo za več denarja ljudem?

Siol.net: Keko - Varicon v roke ameriškega podjetja Bourns 3
3 ure
Podjetje Keko - Varicon iz Žužemberka, ki je imelo na zadnji lanski dan 145 zaposlenih in je eno vodilnih svetovnih podjetij za izdelavo prenapetostne zaščite in zaščit proti EMI in RFI
Več ▼

Podjetje Keko - Varicon iz Žužemberka, ki je imelo na zadnji lanski dan 145 zaposlenih in je eno vodilnih svetovnih podjetij za izdelavo prenapetostne zaščite in zaščit proti EMI in RFI motnjam, je dobilo novega lastnika, poroča Siol.net. Do zdaj je bilo podjetje v lasti skupine MSIN, ki je v lasti Marka Moharja in Matjaža Satlerja in pod okriljem katere delujejo še družbe Cetis, EGP Škofja Loka, KIG in Donit Tesnit, ta pa ga je zdaj prodala ameriški družbi Bourns.

Novi lastniki so po pisanju Siola že prevzeli vodenje podjetja. Dosedanji prvi mož Tomaž Bojko bo opravljal funkcijo prokurista, na položaj direktorja pa sta bila imenovana Američan Robert Craig Shipley in Madžar Laszlo Szilard Nagy. Keko - Varicon je lani ustvaril 9,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in dobrega pol milijona evrov čistega dobička.

Facebook in zasebnost: kje so ga kazni že udarile, kaj mu še grozi
3 ure
Delnica za zdaj imuna proti kaznim in aferam; letos je pridobila 55 odstotkov vrednosti
Na članek...

Medtem ko se tako v ZDA kot v EU pogovarjajo o smiselnosti razbitja Facebooka, mu je zvezna komisija za trgovino ZDA (FTC) minuli petek zaradi kršenja pravice do zasebnosti naložila pet milijard dolarjev (4,4 milijarde evrov) kazni. Če bo potrjena, bo to najvišja kazen, ki jo je FTC dal kakšnemu izmed tehnoloških podjetij.

Višina kazni za Facebook najbrž ni presenečenje, saj je podjetje, kot piše The Guardian, pričakovalo od tri do pet milijard dolarjev kazni, tri milijarde dolarjev so rezervirali prav zaradi pričakovane kazni FTC. Facebook je lani sicer ustvaril 55,84 milijarde dolarjev prihodkov, kar je za 38 odstotkov več kot leta 2017. V prvem letošnjem četrtletju pa je podjetje ustvarilo 15,08 milijarde dolarjev prihodkov, dobro četrtino več kot leto prej.

Kljub rekordni kazni FTC so se vlagatelji nanjo odzvali pozitivno. Vrednost Facebookove delnice je v petek poskočila za dva odstotka, na enoletni vrh, v prvi uri trgovanja v novem tednu pa je malenkost izgubila. Kljub pretresom in aferam, ki spremljajo Facebook, je letos delnica poskočila za 55 odstotkov.

Britanci zaradi Cambridge Analytice Facebook kaznovali že lani

Najprej pa ozadje. Facebook je FTC kaznoval zaradi škandala s Cambridge Analytico. Christopher Wylie, kanadski strokovnjak za analizo podatkov, je razkril, da je podjetje Cambridge Analytica, ki ga je soustanovil, nezakonito zbiralo podatke več kot 50 milijonov uporabnikov Facebooka, te pa je nato izkoristilo za vplivanje na ameriške volivce oziroma na izid ameriških predsedniških volitev. Cambridge Analytica je sicer že maja lani zaprla svoja vrata.

FTC je preiskavo zaradi Cambridge Analytice začel marca lani. Facebook se je po preiskavi FTC leta 2012 strinjal, da bo bolje poskrbel za varnost svojih uporabnikov. Zadnja preiskava se je osredotočila predvsem na to, ali se je Facebook držal tega dogovora iz leta 2012.

Ni pa ameriška kazen prva, ki jo je zaradi tega škandala prejel Facebook. Že lani mu je britanski informacijski pooblaščenec dodelil plačilo pol milijona funtov kazni. Kazen je bila najvišja, kar jo je po dotedanjih pravilih britanski regulator lahko nakazal, saj se je škandal zgodil pred začetkom uporabe GDPR. Kot so ob kazni pripomnili pri informacijskem pooblaščencu, bi bila kazen, če bi GDPR že veljal, mnogo višja, najverjetneje več kot milijardo evrov. Letos pa je kazen v višini 1,1 milijona evrov zaradi Cambridge Analytice Facebooku naložil tudi italijanski informacijski pooblaščenec.

Katere kazni še grozijo Facebooku?

Zaradi GDPR Facebooku grozi še kar nekaj kazni. V 10 od 16 formalnih odprtih poizvedb so vpleteni Facebook ali njegovi podjetji (WhatsApp, Instagram), nam je pred nedavnim v pogovoru zaupala namestnica irske informacijske pooblaščenke Jennifer O'Sullivan. Spomnimo, Facebook ima svoj sedež na Irskem, kar pomeni, da je njegov glavni nadzornik irski informacijski pooblaščenec. Eden izmed primerov, zaradi katerih preiskujejo Facebook, je tudi jesenski vdor v račune uporabnikov družbenega omrežja, v katerem je bilo prizadetih tudi do pet milijonov evropskih uporabnikov.

Kot je pred nedavnim pisal Politico, je Irska za zdaj zelo »prijazna« do tehnoloških velikanov, ki imajo tam svoj evropski dom (pravzaprav so to vsi, le Uber v EU domuje na Nizozemskem, Amazon pa v Luksemburgu). Irska tako kljub kupu pritožb, število katerih je po uporabi GDPR skokovito naraslo, ni tehnološkim velikanom naložila še niti ene kazni. Spomnimo – po GDPR so podjetja lahko kaznovana z do štirimi odstotki letnega prometa. Če bi se torej evropski regulatorji odločili kaznovati Facebook, bi temu glede na lansko poslovanje grozila kazen, višja od dveh milijard evrov (seveda, če bi dobil najvišjo možno).

Evropska komisija pa je že na začetku leta izrazila skrb nad združevanjem podatkov Facebooka, Whatsappa in Instagrama. Nemški varuh konkurence pa je Facebooku prepovedal to združevanje brez privolitev posameznikov.

Sodišče Evropske unije (ECJ) pa bo 12. decembra odločalo o tožbi avstrijskega pravnika Maxa Schremsa, ki Facebook toži zaradi načina prenosa podatkov državljanov EU v ZDA.

Facebook in zasebnost: kje so ga kazni že udarile, kaj mu še grozi
Foto: Chris Ratcliffe/Bloomberg
DS z vetom na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju 2
3 ure
Državni svetniki so z 19 glasovi za in štirimi proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Ta omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in
Več ▼

Državni svetniki so z 19 glasovi za in štirimi proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Ta omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije lahko zaračunavajo svojim strankam. Za vnovično potrditev novele v DZ bo zdaj potrebnih najmanj 46 glasov. (STA)

Spomnimo, DZ je z 48 glasovi za in 31 proti v petek podprl novelo zakona o nepremičninskem posredovanju, s katero se bo omejilo plačilo za nepremičninsko posredovanje pri najemu in morebitne dodatne stroške. Če bo Levici, ki je zakon predlagala, uspelo zbrati toliko glasov kot prvič, bo zakon dokončno sprejet. Nepremičninski posredniki pa so tudi že napovedali boj pred ustavnim sodiščem.

Glavina ni več zaposlena na SDH 4
4 ure
Lidija Glavina od danes ni več zaposlena na Slovenskem državnem holdingu (SDH), so sporočili iz upravljavca državnih naložb. Glavini pripada izplačilo odpravnine v višini preostalih še
Več ▼

Lidija Glavina od danes ni več zaposlena na Slovenskem državnem holdingu (SDH), so sporočili iz upravljavca državnih naložb. Glavini pripada izplačilo odpravnine v višini preostalih še neizplačanih plač do konca tega leta. Ob prenehanju delovnega razmerja je Glavina po navedbah SDH vrnila službeni avto, službeni prenosni računalnik in službeni telefon.

Glavino so nadzorniki SDH na mesto predsednice uprave imenovali 23. februarja 2017 za mandatno obdobje štirih let. Z dnem imenovanja je bila skladno z zakoni in internimi akti sklenjena tudi pogodba o zaposlitvi. Nadzorniki so se nato letos spomladi odločili za predčasno razrešitev Glavine, tako da ji je mandat na mestu predsednice uprave prenehal s 1. aprilom, torej skoraj dve leti prej.

Sporazum o prenehanju delovnega razmerja na mestu predsednice uprave, ki so ga nadzorniki dosegli z njo, je namesto izplačila odpravnine predvideval, da bo za isto plačilo kot na mestu predsednice uprave - skoraj 11.000 evrov bruto - do konca leta sodelovala pri odprtih zadevah, strategiji turizma in vpeljavi analitičnega središča. (STA)

Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o financiranju izobraževanja
4 ure
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih
Več ▼

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. (STA)

Za koliko so se letos na dražbah prodajala stanovanja v Ljubljani
4 ure
Nakup stanovanja v prestolnici za marsikoga ostaja neuresničena želja. Je mogoče stanovanje v času visokih cen ugodno kupiti na dražbah?
Na članek...

Po lanski rasti so povprečne cene rabljenih stanovanj presegle rekord iz leta 2008, ugotavljajo na Gursu. Tudi na Banki Slovenije so opozorili na precenjenost ljubljanskih stanovanj. Zaradi vrtoglavih cen precej kupcev čaka na ugodnejši nakup. Nekatere zamikajo stanovanja, ki so na voljo v stečajnih in izvršilnih postopkih. Izklicne cene, to še posebej velja za dražbe v izvršilnih postopkih, so pogosto nižje od ocenjenih (tržnih) vrednosti. Že na prvi dražbi je pogosto cena postavljena pri 70 odstotkih, na drugi pa znaša le polovico ocenjene vrednosti.

Preverili smo, kako so se v letu 2019 dražila stanovanja v Ljubljani v stečajnih in izvršilnih postopkih ter kako so se razpletle dražbe stanovanj, ki so jih prodajala ministrstva in MOL. Še vedno je največ povpraševanja po novejših rabljenih stanovanjih, saj kupcu ni treba poravnati DDV in jih ni treba obnavljati. Kot vedno pa pomembno vlogo odigra še lokacija. Veliko zanimanja je tudi za stanovanja v središču Ljubljane, četudi so stara in slabše vzdrževana.

Dražb se udeležuje vse več ljudi. Pravila seveda ni, vendar je verjetnost ugodnega nakupa na dražbah vse manjša. Še posebej, če gre za drugo prodajo v izvršbi, ko so cene posebej atraktivne. Kadar se dražbe udeleži manj interesentov, je sicer stanovanje mogoče kupiti tudi ugodneje. Takšen primer je stanovanje v Šentvidu, katerega ceno so na prvi dražbi v izvršbi trije dražitelji zvišali za slabih sedem odstotkov, na 112 tisoč evrov.

Lokacija, lokacija in lokacija

Za manjše stanovanje v starejši stavbi v središču mesta ob Ljubljanici, ki ga je na dražbi prodajal MOL in sta mu pripadali še dve pisarni, se je potegovalo devet dražiteljev, ki so izklicno ceno zvišali za več kot polovico, na 340 tisoč evrov. Šlo je za nepremičnine, ki so potrebne celovite obnove. Starejše stanovanje in pisarni so brez sanitarij in kopalnice, pripada jim le souporaba skupnih sanitarij, ki so na drugi strani skupnega hodnika. Slike si lahko ogledate na povezavi.

Ko cena zraste za 93 odstotkov

Veliko zanimanja je bilo za novejše stanovanje, zgrajeno leta 2010 na obrobju Ljubljane v okolici Tacna pod Šmarno goro, ki se je prodajalo v izvršilnem postopku. Kar 35 dražiteljev je privabila nizka cena, ki je bila na drugi dražbi postavljena pri 50 odstotkih ocenjene vrednosti. Interesenti so izhodiščno ceno 85.994 poslali v višave. Kupec je za štirisobno stanovanje z 78,1 kvadratnega metra bivalnih površin, 8,8 kvadrata velikim balkonom, dvema parkirnima mestoma in vrtno lopo odštel 166 tisoč evrov. Vrednost stanovanja pa je cenilec ocenil na slabih 172 tisoč evrov.

Stanovanje na Metelkovi: vplačanih 58 varščin

Daleč največ zanimanja pa so kupci pokazali za stanovanje na Metelkovi ulici. Izklicno ceno 117.500 evrov so na drugi dražbi zvišali na 265 tisoč evrov. Stanovanje je tako preseglo ocenjeno vrednost, ki jo je cenilec določil pri 235 tisočakih. Stanovanje v šestem nadstropju bloka, ki je bil zgrajen leta 1998, ima 89,4 kvadratnega metra uporabnih površin, shrambo ter 12,4 kvadratnega metra veliko nadkrito teraso.

Spodaj si lahko ogledate galerijo preostalih stanovanj, ki so bila letos prodana na dražbah:

Trisobno stanovanje s parkirnim mestom na Viču

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Stanovanje v Zeleni jami

Štirisobno stanovanje v Dunajskem mozaiku s parkirnima mestoma

Enosobno stanovanje za Bežigradom

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za koliko so se letos na dražbah prodajala stanovanja v Ljubljani
Foto: Aleš Beno
Regulirana bencin in dizel bosta dražja
4 ure
Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo podražil za 3,4 centa na 1,325 evra za liter, dizel pa za 0,9 centa na 1,243 evra za liter, je
Več ▼

Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo podražil za 3,4 centa na 1,325 evra za liter, dizel pa za 0,9 centa na 1,243 evra za liter, je objavilo gospodarsko ministrstvo.

Podražitev smo napovedali v članku Kakšna bo torkova cena dizla in bencina?

Regulirana bencin in dizel bosta dražja
Foto: Shutterstock
Nova stanovanja letos in prihodnje leto ne bodo preplavila mesta ob Dravi
4 ure

V medijih je bil v začetku leta Maribor označen kot mesto, v katerem bodo kar naenkrat zgradili več kot 1.500 stanovanj. Te informacije so zelo odmevale, saj v zadnjih desetih letih v mestu ob Dravi niso zgradili tako rekoč niti enega stanovanja. Različne nepremičninske družbe so ocenile, da so medijske zapise Mariborčani razumeli dobesedno. Tudi zato naj bi letos trg z rabljenimi stanovanji zastal. Lastniki so počakali z nakupom rabljenih stanovanj, saj so pričakovali, da bo poplava novogradenj znižala cene. Prav tako so začeli čakati kupci. Vendar poplave stanovanj letos zagotovo ne bo, saj se je po naših preverjanjih izkazalo, da bodo v štajerski prestolnici končali le 21 stanovanj, ki bodo vseljiva jeseni in so vsa prodana. Nekaj več kot 500 stanovanj bo končanih prihodnje leto, po naših ocenah je prodanih med 40 in 60 odstotki. Druga stanovanja bodo končana do leta 2024.

Daleč največ se gradi na Studencih

Bo pa skupno število stanovanj, ki bodo končana prihodnje leto, preseglo polovico vseh nepremičninskih transakcij z rabljenimi stanovanji, ki jih je v poročilu lani zaznala Geodetska uprava Republike Slovenije – našteli so 910 transakcij.

V Mariboru, bolje rečeno na Studencih, kjer zdaj gradijo vsaj štiri večstanovanjske objekte in kjer bo na trg prišla velika večina vseh mariborskih novogradenj, se je v dobrih ekonomskih okoliščinah in ob precejšnjem povpraševanju po desetih letih popolnega mrtvila začel nov investicijski cikel v stanovanjsko gradnjo. Za zdaj ne kaže, da jih razvijalci projektov ne bi mogli prodati.

Povprečna cena kvadratnega metra brez garaže 1.600 evrov

Očitno je, da so se iz prejšnje nepremičninske krize naučili veliko, zato hkrati ne gradijo večjih projektov, ampak jih razdelijo na več faz. Mogoče bi se gradnje lotili bolj pogumno, a ne morejo. Pri manjših fazah jih držijo banke, ki vnaprej ne financirajo nobenih projektov, denar sproščajo šele po opravljenih stanjih na gradbišču. Financiranje pa sprostijo, če ima razvijalec vsaj 30 odstotkov lastnih sredstev in zagotovila, da ima tretjino stanovanj prodanih.

Kvadratni meter stanovanj sega od 1.300 evrov in bo stežka presegel dva tisočaka, v povprečju pa bo treba za kvadratni meter odšteti okoli 1.600 evrov, brez parkirnega mesta, ki lahko preseže 11 tisoč evrov. Cena stanovanja je odvisna od kakovosti gradnje, lokacije in tudi mikrolokacije, vendar ne moremo oceniti, ali so navedbe oziroma informacije razvijalcev projektov realne.

Prvih 21 stanovanj so prodali takoj

Prva novogradnja, ki je na mariborski nepremičninski trg prišla po desetih letih, je bil Kare Koroška z 21 stanovanji v središču mesta. Stanovanja so prodana, za kvadratni meter so morali lastniki, ki se bodo vselili septembra ali oktobra, odšteti od 1.750 do 1.900 evrov. Dodati je treba še parkirna mesta, ki so stala okoli deset tisoč evrov.

Investitor so Novogradnje Maribor, ki trenutno gradijo prvo izmed treh faz soseske Novi vrtovi na lokaciji Studenci-Tabor, v kateri bo 65 stanovanj. Prodali so jih 55, vseljiva bodo spomladi ali poleti prihodnje leto, jeseni letos bodo začeli drugo fazo. Gre za stanovanja, ki bodo takšna kot v prvi fazi in bodo končana pozno jeseni ali pozimi prihodnje leto. Kupnini je treba dodati še podzemna parkirna mesta, ki bodo stala 7.400 evrov. Začetek nekoliko večje gradnje tretje faze, v kateri bo 85 stanovanj, pa je odvisna od uspešnosti prodaje druge faze, saj bo investitor le z uspešno prodajo lahko dobil potrebno bančno financiranje. Direktor podjetja Novogradnje Maribor Primož Lobnik pravi, da banke sprostijo financiranje, če imajo okoli četrtino lastnih sredstev in okoli tretjino prodanih stanovanj.

Drugi projekt, ki se ga lotevajo, so Sončne terase v Košakih, kjer bo v treh stanovanjskih blokih 60 stanovanj. Cenika še niso sestavili, saj še nimajo sprejetih splošnih pogojev. Lobnik predvideva, da bo cena kvadratnega metra med 1.500 in 1.700 evri, vrhnja stanovanja bodo zagotovo še nekoliko dražja. Gradbeno dovoljenje bo pravnomočno v treh tednih, od 12 do 13 mesecev za tem pa bo po njihovih načrtih končana tudi gradnja te soseske.

Pod Pohorjem bo dražje kot na Studencih

SH Global trenutno razvija dve lokaciji. Na Studencih so zgradili 21 hiš, prodali so jih 16, preostalih pet je naprodaj od 214 tisoč evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Hiše so zgrajene po sistemu podaljšani ključ, kar pomeni, da mora novi lastnik dodatno položiti končne obloge in vgraditi notranja vrata. Na tej lokaciji gradijo tudi šest blokov, v katerih bo 132 stanovanj, velikih od 63 do 153 kvadratnih metrov. Cene za kvadratni meter stanovanj, 84 jih bodo končali v prvi polovici prihodnjega leta, preostala pa leta 2021, se začnejo pri okoli 1.800 evrih, temu bo treba dodati še nekaj manj kot 11 tisoč evrov za parkirno mesto.

Drugi projekt tega razvijalca nepremičninskih projektov je naselje Radvanje Nature Luxury, ki se gradi pod Pohorjem. V prvi sklop tega projekta sodi prodaja komunalno opremljenih parcel za gradnjo Marlesovih lesenih montažnih hiš ali klasično zidanih hiš, za katere je gradbeno dovoljenje že pridobljeno. Graditelj lahko kupi poljubno veliko parcelo za gradnjo, cene kvadratnega metra znašajo 199 evrov, čemur je treba prišteti še 9,6-odstotni davek na dodano vrednost. Na tej lokaciji bo investitor zgradil tudi 82 hiš, cene pa se začnejo pri 300 tisoč evrih. Zgrajene bodo, enako kot tiste na Studencih, po sistemu podaljšani ključ, lastniki pa se bodo lahko vselili leta 2020.

Lokacija pod Pohorjem je po besedah direktorja SH Globala Tomaža Polaka dražja od tiste na Studencih, zato bo treba tudi za primerljiva stanovanja odšteti več. Cene kvadratnega metra stanovanja, velika bodo od 40 do 140 kvadratnih metrov, bodo presegle 2.500 evrov. Soseska bo končana leta 2021.

Cene vseh nepremičnin tega razvijalca projektov so precej višje od mariborske konkurence, vendar jo v SH Globalu opravičujejo s tem, da gre pri njih za povsem drug kakovostni razred. Tomaž Polak poudarja, da so vgrajeni kakovostnejši materiali: »Stavbno pohištvo v vseh stanovanjih je aluminijasto, poraba energije bo zelo majhna, saj bo vsaka enota za hlajenje in gretje imela lastno toplotno črpalko.« Poleg tega bodo prostori imeli več volumna, saj bodo stropi visoki 265 centimetrov, vse enote pa bodo opremljene s sodobnimi sistemi za daljinsko upravljanje temperaturnih režimov, elektronskim odklepanjem vrat in drugim.

Na severni strani Qlandije

Na Studencih gradijo tudi Primius gradnje. V prvi fazi je 89 stanovanj, vseljiva bodo v začetku leta 2020, Primož Pinter, solastnik tega podjetja pravi, da je skrajni rok za dokončanje gradnje konec marca. Cena za stanovanja, prodanih je že 63, znaša od 1.300 do 1.600 evrov za kvadratni meter, čemur je treba dodati tudi 6.800 evrov za parkirna mesta. Za drugo fazo, v kateri bodo gradili 88 stanovanj in 32 stanovanjskih hiš, pa pridobivajo gradbeno dovoljenje. Težko je predvideti, kdaj bo to dovoljenje tudi pravnomočno, in če k temu prištejemo še pogajanja z bankami za financiranje, ni mogoče napovedati, kdaj bodo začeli graditi in kdaj bo projekt končan. Pintar napoveduje, da bo gradbeno dovoljenje pravnomočno v začetku jeseni, takoj zatem bodo začeli gradnjo. Stanovanja v drugi fazi projekta bodo po njegovih napovedih vseljiva najpozneje do konca prihodnjega leta, cene pa bodo pa bodo enake tistim iz prve faze.

Zraven doma upokojencev

Še enega izmed projektov na Studencih gradi podjetje Medak, in sicer Studenške razglede, kjer bodo prihodnje leto končali 56 stanovanj. Prvi del naj bi bil končan najpozneje do septembra, drugi pa do decembra. Kvadratni meter stanovanja bo stal od 1.700 do slabih dva tisoč evrov. Temu je treba prišteti še dobrih 12 tisoč evrov za garažo.

Hiše na Brezjah

Ob stanovanjih so se razvijalci projektov usmerili tudi v gradnjo hiš. Letos in prihodnje leto jih bodo zgradili okoli 80. Dva sklopa bodo gradili na Studencih, enega pod Pohorjem in enega na Brezjah. Cene se začnejo pri 210 tisočakih in presežejo 300 tisoč evrov. Pri pregledu, kaj je na voljo, pa lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da cene gradnje hiše v lastni režijo presegajo tiste, ki jih ponujajo mariborski razvijalci. Ubrali so za današnje čase edini primeren pristop, in sicer individualnost. Na komunalno opremljenem zemljišču postavijo tipski projekt, pri čemer lahko morebitni kupec delno izbere notranjo ureditev, kakovost stavbnega pohištva in drugo opremo.

V mariborski soseski Brezje bo podjetje Vivalavida zgradilo predvidoma 28 hiš, 12 bo končanih letos, kdaj bodo končane preostale, nam direktor tega podjetja Boris Sinovec ni mogel povedati. Večino hiš bodo namreč zgradili po naročilu, kar pomeni, da kupec izbere tipski projekt, ga priredi svojim zahtevam in spremlja celotno gradnjo. Na ključ dokončane 120 kvadratnih metrov velike hiše z garažo, teraso in okoli 80 kvadratnih metrov velikim atrijem stanejo nekaj več kot 230 tisoč evrov, za okoli 50 tisočakov dražje so 165 kvadratnih metrov velike hiše z istimi skupnimi prostori in 50 kvadratnih metrov veliko teraso. Ker gre za povsem individualni pristop, so cene zelo okvirne.

Do leta 2024 še 850 najemnih stanovanj

V Mariboru bo najemna stanovanja gradil Stanovanjski sklad Republike Slovenije. V dveh projektih jih bo skupaj 850, od tega 120 oskrbovanih. Gradnja se bo predvidoma začela že letos, oba projekta bodo končali leta 2024.

Letos naj bi tako po napovedih stanovanjskega sklada začeli graditi sosesko Pod Pekrsko gorco. V prvi fazi, ki bo končana leta 2021, bodo zgradili 212 stanovanj, med njimi bo 30 oskrbovanih. V drugi fazi bodo zgradili še 188 stanovanj, 30 bo oskrbovanih, gradnjo pa bodo končali leta 2022.

Drugi projekt najemnih stanovanj republiškega sklada je Novo Pobrežje, ki ga bodo predvidoma začeli graditi 2022. V tem sklopu bo 450 enot, med katerimi bo 60 oskrbovanih. Gradnja tega naselja bo po načrtih končana 2024.

Nova stanovanja letos in prihodnje leto ne bodo preplavila mesta ob Dravi
10 kazalcev: Koliko sta Evropa in Slovenija hitrejši in pametnejši v tem stoletju
5 ur

Eurostat je pripravil posebno digitalno publikacijo Evropa oziroma EU od preloma tisočletja. Posvečena je ekonomskim podatkom. Kot poudarjajo že sami, podatki ne nakazujejo nujno trenda, kam gredo Evropa in posamezne države, ampak je iz njih bolj mogoče videti, kakšne so in kako so se spremenile navade. Koliko imajo večje prihodke gospodinjstva? Kje se delajo službe? Kako smo si opomogli od finančne krize? Se drugače vedemo? Kako živimo?

1. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev od leta 2000 povprečno rasel le odstotek na leto

Kaj je z blaginjo po EU, kaj je z individualno porabo, koliko si lahko privoščijo ljudje po posameznih državah, koliko je Slovenija za Slovence v resnici draga, smo že pisali. In ugotovili, da sta mleko in med, ki se nam cedita, draga.

Tokrat bolj splošen podatek. Tudi EU v povprečju od preloma tisočletja ni ravno naredila velikega kakovostnega preskoka za svoje prebivalce. Ne moremo reči, da gre ravno za »izgubljenih« slabih 20 let, je pa finančna kriza pomenila korak nazaj.

Medtem ko je med letoma 2000 in 2009 razpoložljivi dohodek v EU v povprečju zrasel za 16 odstotkov, nas je finančna kriza pritisnila k tlom. Med letoma 2009 in 2013 je razpoložljivi dohodek gospodinjstev namreč pomembno upadel, potem pa se je do konca leta 2017 povečal. Razpoložljivi prihodek gospodinjstev se je tako povečal za 19 odstotkov, kar je dober odstotek na leto.

Če že ne vriskamo od veselja zaradi rasti prihodkov, ne moremo niti zaradi pokojnin. Leta 2013 je šlo za pokojnine v povprečju 13 odstotkov BDP, leta 2016 12,6 odstotka BDP na ravni povprečja EU. In to ob tem, da se prebivalstvo stara. Ta vzorec velja za vse. Seveda pa med državami obstajajo pomembne razlike.

Največ BDP za pokojnine še vedno namenja Grčija (17,7 odstotka), potem Italija (16,2) in Francija (15,1 odstotka). Najnižje so Irska (5,7 odstotka), Litva (6,8) in Malta (7,5 odstotka BDP). V Sloveniji gre za pokojnine 10,6 odstotka BDP.

2. Tveganje revščine v Sloveniji večje kot na Češkem

V redu. Ko smo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja gledali tiste reveže iz vzhodnega bloka, ki še čez mejo niso smeli, si je bilo težko zamisliti, da bo tveganje revščine kdaj večje v Sloveniji. No, zdaj je.

Če za izhodišče vzamemo podatek iz leta 2010, je bila Češka že takrat pri pomembno nižjem odstotku tveganja revščine od Slovenije in je še zdaj nižje, začeli so pri 14,4 odstotka prebivalstva, zdaj so pri 12 odstotkih celotnega prebivalstva.

Slovaška je nekoliko drugačna zgodba. Začeli so višje od nas (20,6 odstotka prebivalstva, ki mu grozita revščina in socialna izključenost), leta 2017 so bili nižje od nas. Na Slovaškem sta tveganje revščine in socialna izključenost leta 2017 grozila 16,3 odstotka prebivalstva, v Sloveniji je bilo leta 2017 17,1 odstotka prebivalstva, ki mu je grozila revščina. Za Slovaško za leto 2018 ni podatka, Slovenci pa smo bili pri 16,2 odstotka.

Dobra novica je seveda, da se delež ljudi, ki so zares ogroženi, ki jim grozita socialna izključenost in revščina, tako v Sloveniji kot v EU zmanjšuje. In da ti deleži v primerjavi s preostalim svetom zares niso veliki, temveč majhni. So pa velike razlike po Evropi. Največji delež ljudi, ki jim je grozila revščina, so imele leta 2017 Bolgarija, Romunija, Grčija in Litva. Najnižje so bili Čehi, Slovaki in Nizozemci.

3. Če ne bi bilo Romunov, bi imeli v Sloveniji največje povečanje števila javnih uslužbencev

Slovenija je ena izmed redkih evropskih držav, ki so od začetka tisočletja povečale delež javnih uslužbencev v vseh zaposlenih. Takšne države v vsej EU lahko preštejemo na prste ene roke.

Najbolj je delež sicer povečala Romunija, vendar je Slovenija takoj za njo, imamo torej drugo največje povečanje v celi EU. Čeprav nas Romuni prehitijo pri povečanju, je romunski delež javnih uslužbencev od vseh zaposlenih še vedno manjši od našega. Največji upad zaposlovanja javnih uslužbencev je bil od začetka tisočletja do leta 2017 na Malti, na Slovaškem, v Veliki Britaniji in Italiji.

V Sloveniji sicer nimamo največjega deleža javnih uslužbencev med zaposlenimi, zmagovalne stopničke si delijo Švedska (29 odstotkov), Danska (28 odstotkov) in Finska (24 odstotkov). Najmanjši delež javnih uslužbencev med zaposlenimi ima Nemčija, samo deset odstotkov. Nizko so tudi Nizozemska, Luksemburg, Italija in Portugalska.

Naša je nesrečna trinajstica, smo na tem mestu in pri 18 odstotkih javnih uslužbencev od vseh zaposlenih, kar je več od Avstrije, Češke in Hrvaške.

Sicer pa, se spominjate, kako število javnih uslužbencev povečuje Šarčeva vlada?

4. Plače po Evropi: obstajajo otoki zdrave pameti, kjer so plače javnih uslužbencev nižje kot v industriji

Že sam Eurostat obžaluje, da ima obširno zbrane podatke o plačah v posameznih sektorjih nazadnje za leto 2014.

Javne službe so načeloma varnejše od služb v zasebnem sektorju. Varnost ni zastonj, ampak ima tudi varnost svojo ceno. Ker je služba bolj varna, je plača nekoliko nižja. No, to v praksi ni res. Ne le, da ni res v Sloveniji, temveč je veliko državam pri nagrajevanju javnega sektorja bližje logika, da z višjimi plačami dobijo boljše ljudi in talente. Plače so tako v javnih službah boljše kot v zasebni industriji. No, kar tolažimo se s tem, da z boljšo plačo tudi v javni sektor dobimo boljše ljudi.

Ampak tolažba ne bo dolgo trajala. Med državami, v katerih imajo javni uslužbenci nižje plače od tistih v industriji, sta denimo Nemčija in Švedska. In »vsi« rinejo v Nemčijo, Švedska pa je skorajda slovenski idol.

Razlike med plačami so seveda po Evropi tako velike, kot so razlike po BDP na prebivalca in po drugih osnovnih ekonomskih kazalcih. Medtem ko imajo romunski javni uslužbenci 635 evrov plače na mesec ali pa češki 895, so plače na Švedskem v javni upravi 3.700 evrov. Pozor, gre za plače javnih uslužbencev in vojske, brez šolstva in zdravstva, denimo. Ti so posebej.

Seveda sama plača nič ne pomeni, treba je upoštevati davke, pa raven cen, stroške za osnovne dobrine in storitve. Stroške za luksuz in udobje. Dobro bi bilo imeti švedske plače, češke davke in romunske cene. Ampak življenje ni potica.

5. Kdo ima največ zaposlenih v industriji? Češka. Tudi Slovenija je pri vrhu.

Slovenija sodi med pet evropskih držav, ki so na vrhu po tem, kolikšen delež zaposlenih dela v industriji, to je v industriji in gradbeništvu skupaj. Glede na to, da so javni uslužbenci bolje plačani kot dela v industriji, glede na to, da so storitve večinoma bolje plačane od industrije, je to lahko nesrečen podatek. Če bo treba proizvodnjo seliti iz Kitajske v Evropo, če bo treba proizvodnjo seliti bližje h kupcem, kar se recimo ugiba ob proizvodnji zdravil, potem smo lahko bolj veseli, da smo »proizvodna« država.

Pri nas v industriji in gradbeništvu dela 29,6 odstotka vseh zaposlenih. Pred nami so Češka s 36,5 odstotka zaposlenih v industriji in gradbeništvu, Slovaška (31,7 odstotka), Poljska (31,3) in Romunija (29,9 odstotka). Tam, kjer je delovna sila poceni in kjer ni veliko storitev. Najmanj zaposlenih v industriji in gradbeništvu ima Grčija, in sicer 14,1 odstotka. To je logično zaradi turizma, Grčija je ena izmed držav, kjer turizem v BDP pomeni zares veliko. Sledijo Nizozemska, Velika Britanija in Francija. Povprečje EU je 21,8 odstotka zaposlenih v industriji, povprečje evrskega območja 20,8 odstotka.

Še leta 2000 je v industriji v evropskih državah v povprečju delalo 26 odstotkov vseh zaposlenih, leta 2018 pa torej 22 odstotkov.

V kmetijstvu se je delež zmanjšal za polovico, leta 2000 je kmetijstvo povprečno v Evropi zaposlovalo osem odstotkov ljudi, leta 2018 štiri odstotke. V Sloveniji je še vedno razmeroma velik delež zaposlenih v kmetijstvu od vseh zaposlenih, in sicer 7,2 odstotka. Največji je seveda v Romuniji – 23 odstotkov –, Bolgariji in Grčiji. Španija ima denimo 3,8 odstotka zaposlenih v kmetijstvu, Francija 2,7 odstotka.

Zaposlovanje v storitvenih dejavnostih seveda narašča. Leta 2000 je bilo v storitvah zaposlenih v poprečju 66 odstotkov ljudi, leta 2018 74 odstotkov. V Sloveniji je zdaj v storitvah zaposlenih 63 odstotkov vseh zaposlenih, v Nemčiji 74, na Danskem 80 odstotkov.

6. Ali ste vedeli, da je v EU le 0,2 odstotka velikih podjetij, zaposlujejo pa 33 odstotkov ljudi in ustvarjajo 44 odstotkov dodane vrednosti?

Leta 2016 je bilo v EU 24,5 milijona nefinančnih podjetij. Od tega jih je bilo manj kot odstotek srednjih, kar pomeni od 50 do 249 zaposlenih, in le 0,2 odstotka velikih, kar pomeni takšnih z več kot 250 zaposlenimi. Vse drugo so mala podjetja, in 94 odstotkov malih podjetij ima manj kot deset zaposlenih.

V Sloveniji imamo po številu podjetij prav 0,2 odstotka velikih, velika podjetja ustvarijo 35 odstotkov dodane vrednosti, zaposlujejo pa 27 odstotkov ljudi.

Največji delež zaposlenih v malih podjetjih imajo Italija (66 odstotkov), Španija, Latvija in Malta. Slovenija je na osmem mestu, in sicer je v malih podjetjih zaposlenih 54 odstotkov vseh zaposlenih ljudi. Povprečje EU je 50 odstotkov.

Največ zaposlenih v srednjih podjetjih imajo Luksemburg (24 odstotkov), nato Estonija in Latvija (obe 23 odstotkov). V Sloveniji je v srednjih podjetjih zaposlenih 19 odstotkov vseh zaposlenih, povprečje EU je 17 odstotkov.

Največ zaposlenih v velikih podjetjih imajo v Veliki Britaniji (46 odstotkov), v Franciji in Nemčiji (v obeh 37 odstotkov). Velika podjetja v Sloveniji zaposlujejo 27 odstotkov vseh zaposlenih, povprečje EU je 33 odstotkov.

V EU 38 odstotkov dodane vrednosti ustvarijo mala podjetja, 18 srednja, 44 odstotkov pa velika podjetja. Največ dodane vrednosti so velika podjetja ustvarila v Veliki Britaniji, na Poljskem in Madžarskem, srednja v Litvi, Estoniji in Latviji. Mala podjetja pa največ dodane vrednosti ustvarijo na Malti, v Estoniji in šele potem v Italiji.

7. Cene stanovanj gor za dobrih 15 odstotkov, najbolj v Estoniji; v Sloveniji manj

Ne govorimo vam o letu 2018 in prvem četrtletju leta 2019, ko rasti cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji spet bezljajo. Ne govorimo vam niti o predkriznem obdobju. Govorimo vam o zadnjem desetletju, natančneje, kaj se je dogajalo s cenami stanovanj v letih od 2010 do 2018.

Leta 2006 in 2007 so cene stanovanj rasle v povprečju za osem odstotkov, leta 2009 so upadle za štiri, potem pa so se rasti spet pojavile šele leta 2014. Seveda vse to na ravni EU, po posameznih državah je drugače.

Eurostat tako izračuna, da so med letoma 2010 in 2018 cene stanovanj v EU zrasle za dobrih 15 odstotkov, na evrskem območju pa za 11. Najbolj so cene stanovanj zrasle v Estoniji, kar za 83 odstotkov, v Latviji za 61, v Avstriji za 56, na Švedskem za 55 in v Luksemburgu za 50 odstotkov. Pozor, najbolj so cene v tem obdobju upadle v Italiji, in sicer za 17 odstotkov, v Španiji za 12 in na Cipru za osem odstotkov.

V Sloveniji so cene stanovanj v letih od 2010 do 2018 zrasle za skoraj pet odstotkov. Zdrsi v letih 2012, 2013 in 2014 niso bili majhni, niti zadnje rasti pa tega ne morejo nadomestiti.

Na Madžarskem, denimo, so se cene v tem obdobju zvišale za 36 odstotkov, posebej velike rasti je imela Madžarska v letih 2015 in 2016, pa tudi leta 2018 le za kanček zaostajajo za našo rastjo. Mi smo imeli lani 9,8-odstotno rast, Madžari pa 9,7-odstotno rast cen stanovanjskih nepremičnin. To so ene izmed najvišjih rasti v Evropi.

Na Hrvaškem so se cene v letih od 2010 do 2018 zvišale za odstotek.

8. Kdo ima največ lastniških stanovanj?

Največji delež lastniških stanovanj v EU so imeli leta 2017 v Romuniji. Neverjetnih 96,8 odstotka populacije ima lastniško stanovanje. Na drugem mestu je Hrvaška z 90,5-odstotnim deležem, tretja pa Litva z 90,1-odstotnim deležem lastniških stanovanj. Povprečje EU je 69,3 odstotka, povprečje evrskega območja pa 66,1 odstotka.

V Sloveniji ima 75,6 odstotka populacije lastniško stanovanje, kar nas uvršča nekje na polovico ter med Španijo in Portugalsko, s tem, da ima Španija večji delež. Najmanj imata Nemčija in Avstrija – 51 oziroma 55 odstotkov populacije ima lastniško stanovanje. Ob tem povejmo, da je povprečje EU, da ima 70 odstotkov populacije lastniško stanovanje, stabilno v letih od 2010 do 2017. In dodajmo, da smo v Sloveniji leta 2010 začeli pri 78-odstotnem deležu, leta 2017 smo bili pri 75,6 odstotka.

9. Kako so si Švedi nakopičili prihranke pa tudi dolg

Stopnja varčevanja gospodinjstev, izračunana kot varčevanje, deljeno z bruto razpoložljivim dohodkom, je vse od začetka tisočletja stabilna, in sicer tam nekje med 10 in 13 odstotki. Najvišje stopnje varčevanja so imeli leta 2017 v Luksemburgu (22 odstotkov), na Švedskem (18), v Nemčiji (17) in na Nizozemskem (15 odstotkov). Najnižji stopnji varčevanja sta na Cipru in v Litvi, kjer sta minus tri in minus dva odstotka. Sledita Latvija s tremi in Velika Britanija s petimi odstotki.

V Sloveniji smo bili ob prelomu tisočletja pri stopnji varčevanja pri 12 odstotkih, zdaj smo pri 13 odstotkih, kar je višje od povprečja EU. Eno zanimivejših gibanj pri varčevanju je na Švedskem. Leta 2000 je bila stopnja varčevanja gospodinjstev pri 7,1 odstotka in pomembno pod povprečjem EU. Leta 2017 je na Švedskem stopnja varčevanja gospodinjstev pomembno nad povprečjem EU pri 17 odstotkih.

Zadolženost gospodinjstev po Evropi seveda narašča, gre za dolg v primerjavi z bruto razpoložljivim dohodkom. Na evrskem območju (za EU ni podatka) je leta 2000 zadolženost znašala 75 odstotkov, leta 2010 98 odstotkov, leta 2017 pa 94 odstotkov. Pri vseh državah, za katere so na voljo podatki, je bila zadolženost gospodinjstev leta 2016 večja kot leta 2000, hkrati pa je bila zadolženost manjša leta 2017 kot med finančno krizo. Razlike med zadolženostjo gospodinjstev so velike po posameznih državah. Najmanjše so v Bolgariji in na Madžarskem, v obeh dobrih 30 odstotkov. Zadolženost pa na Danskem dosega kar 239 odstotkov razpoložljivega dohodka in na Nizozemskem 200 odstotkov.

Poleg stanovanja premoženje ali pa bogastvo gospodinjstev določa tudi njihovo finančno premoženje (delnice, obveznice, depoziti in podobno). Eurostat meri finančno premoženje v deležu razpoložljivega prihodka. Tisti, ki so visoko zadolženi, imajo tudi velik delež finančnega premoženja. Nizozemci imajo denimo že prej omenjenih 200 odstotkov dolga na razpoložljivi prihodek, vendar pa imajo Nizozemci tudi 423 odstotkov finančnega premoženja glede na razpoložljivi prihodek.

Kje je tu Slovenija? Nismo hudo zadolženi, čeprav se nam je zadolženost od preloma tisočletja kar povečala, nimamo pa tudi veliko finančnega premoženja.

Leta 2000 smo pri zadolženosti gospodinjstev dosegali 24 odstotkov razpoložljivega prihodka, leta 2017 45 odstotkov. To je še vedno vse pomembno pod povprečjem evrskega območja. Finančnega premoženja nam ni uspelo veliko povečati, kar se lepo vidi v grafu pri primerjavi z Nizozemci.

10. Kaj se je od preloma tisočletja najbolj podražilo? In kako se v EU komunikacije cenijo, v Sloveniji pa dražijo

V letih od 2000 do 2018 so se cene v EU zvišale za 39 odstotkov. Ni presenečenje, da so zelo zrasle cene alkohola in tobaka, glede na to, da država skrbi za zdravje in polni davčne blagajne. Slabša novica je, da so prav toliko, kot sta se podražila alkohol in tobak, zrasle tudi cene izobraževanja. Pri vsem govorimo o podražitvah za več kot 90 odstotkov.

Podražili so se nam – vsem Evropejcem – tudi stanovanje in stanovanjski stroški, kot so elektrika, voda, ogrevanje, in sicer za 60 odstotkov. Prav toliko so šle v povprečju in na ravni EU gor cene hotelov in restavracij. Cene obleke in čevljev se skorajda niso spremenile, cene komunikacij pa so šle dol za 20 odstotkov. Slovenija je izjema, obleka se nam je podražila in komunikacije živijo povsem drugačno življenje pri nas kot v Evropi.

Če pogledamo še podrobneje, avdiovizualni pripomočki, fotoaparati in oprema za komunikacije ali obdelavo informacij so se na ravni EU pocenili za 71 odstotkov, telefoni in storitve pa za 26 odstotkov. Kava je šla gor za 35 odstotkov, meso za 43, mleko, sir in jajca za 42 odstotkov.

Leta 2000 je bila Slovenija pri 70 odstotkih povprečne evropske ravni cen, leta 2018 pri 85 odstotkih. Cenejši smo od zahoda, dražji od vzhoda. Podražitve so bile od začetka stoletja pri nas kar občutne, v povprečju je razlika v cenah 67 odstotkov.

Od trenda v Evropi odstopamo pri komunikacijah. Medtem ko se v povprečju v EU cenijo, so se pri nas cene kar pomembno dvignile, tako da smo tudi dražji od povprečja EU, in sicer smo za leto 2018 pri 112 odstotkih povprečne evropske ravni cen. Še predlanskim smo bili pri 109 odstotkih, da ne govorimo, da smo bili pred letom 2000 in v prvih letih tega tisočletja še globoko pod povprečjem. Zares smo pri podražitvah komunikacij eni izmed »najboljših« v EU.

Izobraževanje se je v Sloveniji dražilo počasneje kot v EU, sta se pa hitreje kultura in rekreacija. Pomembno hitreje od povprečja EU se nam dražijo tudi stanovanje, stroški in oprema.

Kakšna pa je bila v zadnjem tisočletju inflacija v EU? Med letoma 2001 in 2007 okoli dva odstotka, leta 2005 je bila nič, leta 2018 1,9 odstotka. Lani so imeli najvišjo inflacijo v Romuniji, Estoniji, na Madžarskem, v Bolgariji in Latviji. Najnižjo pa na Danskem, Irskem, v Grčiji in na Cipru.

Končajmo še z zadnjim in prvim ekonomskim kazalcem: gospodarsko rastjo. V letih od 2001 do 2007 je gospodarstvo raslo nekje med enim in tremi odstotki. Potem nas je udarilo leta 2009, ko je skupno gospodarstvo upadlo za več kot štiri odstotke. Skoraj nič bolje ni bilo leta 2012, v letih od 2014 do 2018 pa si je Evropa opomogla in raste okoli dva odstotka na leto. Slovenska zgodba je še bolj razgibana. Leta 2009 smo upadli za osem odstotkov, leta 2018 zrasli za dobre štiri. Kar gre dol, gre tudi gor.

DUTB z zamudo objavlja letno poročilo: dobiček v vrednosti 57,7 milijona evrov skromnejši kot leto prej
5 ur
Lanski čisti dobiček DUTB v vrednosti 57,7 milijona evrov je za 14 odstotkov skromnejši kot lani, izhaja iz letnega poročila družbe. Iz portfeljev terjatev, nepremičnin in lastniških naložb
Več ▼

Lanski čisti dobiček DUTB v vrednosti 57,7 milijona evrov je za 14 odstotkov skromnejši kot lani, izhaja iz letnega poročila družbe. Iz portfeljev terjatev, nepremičnin in lastniških naložb so imeli 228 milijonov prilivov, kar je precej manj kot v letu 2017 (takrat so znašali 435 milijonov evrov), a še vedno v višini 11,1 odstotka prenosne vrednosti sredstev presegajo zakonsko predpisanih 10 odstotkov. Od leta 2013 je DUTB bila deležna 1,5 milijarde evrov prilivov.

Sredstva so se medletno zmanjšala za 13,4 odstotka (najbolj se je skrčil portfelj terjatev, sledita portfelja lastniških naložb in nepremičnin), na 910 milijonov evrov (največ je posojil, in sicer 560 milijonov). Na DUTB poudarjajo, da so poleg rednih obrokov posojil po amortizacijskih načrtih v vrednosti 153,3 milijona predčasno poplačali še za 28,3 milijona evrov glavnic prejetih bančnih posojil. Z zmanjševanjem dolga se znižujejo tudi stroški financiranja. Z 21,7 milijona evrov v letu 2017 so se znižali na 11,8 milijona (7,9 milijona pomenijo odhodki za državno poroštvo, 3,9 milijona pa odhodki za obresti).

Stroške poslovanja so medletno znižali s 24,3 milijona na 20,4 milijona evrov. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo s 150 na 137.

Kot je znano, bi DUTB morala revidirano letno poročilo objaviti do konca aprila, a so zaradi revizije objavo preložili. »Odložitev javne objave je posledica zamude na strani zunanjega revizorja pri revidiranju računovodskih izkazov zaradi dodatnih revizijskih postopkov, ki jih zaradi primera 'KLI Logatec' izvaja revizor računovodskih izkazov družbe DUTB,« so sporočili na zadnji aprilski dan.

(Nepremičnina tedna) Dvojček za dve družini v Kranju
6 ur

V Kranju, na Drulovki, je naprodaj leta 1992 zgrajena enota dvojčka, ki so jo povsem obnovili leta 2010. Enota, zgrajena na 414 kvadratnih metrov velikem zemljišču, je zanimiva, saj ima kar 325 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Zato je primerna za večjo družino, v njej lahko bivata tudi dve družini, pri čemer je mogoče zagotoviti dva ločena vhoda. V 125 kvadrih metrov velikem pritličju so bivalni prostor s kuhinjo in jedilnico, kopalnica, sanitarije, kabinet, spalnica in dve garaži. V 84 kvadratnih metrov veliki mansardi so kuhinja z jedilnico, kopalnica s sanitarijami, dnevni prostor, spalnica, dve otroški sobi ter kabinet. Hiša ima tudi 114 kvadratnih metrov veliko klet z lastnim vhodom, kjer je mogoče urediti prostore za opravljanje dejavnosti.

Prodaja Fesst (www.fesst.si)

Cena 329 tisoč evrov

(Nepremičnina tedna) Dvojček za dve družini v Kranju
Amazon si je izmislil nakupovalni praznik sredi julija in od njega pričakuje veliko
6 ur
Medtem so se v njegovih skladiščih v Minnesoti in Nemčiji zaposleni odločili za stavko
Na članek...

Pri ameriškem spletnem trgovskem velikanu Amazonu, ki ga vodi milijarder Jeff Bezos, so že pred leti uvedli poseben nakupovalni dogodek, nekakšen črni petek ali kiberponedeljek, in to sredi julija. Imenuje se »premijski dan« (Prime Day), z njim poskušajo v splošnem okrepiti prodajo, zlasti pa pospeševati lastni program premijskega članstva.

Amazon razočaran nad medletno rastjo prodaje v prvem četrtletju

Ta teden lahko po ocenah analitikov v dveh dneh pričakujejo 5,8 milijarde dolarjev izkupička, s čimer naj bi si ublažili nezadovoljstvo, ker so v prvem četrtletju letos dosegli najslabšo medletno rast prihodkov od prodaje od prvega četrtletja 2015.

V programu premijskega članstva strankam ponujajo različne ugodnosti, na primer brezplačno dostavo naslednji dan za označene izdelke, neomejeno pretočno predvajanje glasbe, neomejeno oblačno shrambo za fotografije, branje e-knjig. Pri tem se vsebina programa razlikuje glede na lokacijo, podobno je tudi s ceno. Kot navajajo na zemljepisnih različicah svojega spletišča, morajo nemške ali avstrijske stranke za premijski program plačati 69 evrov na leto (plačila so možna tudi mesečno, a je cena višja), na Otoku je cena 79 funtov (okoli 88 evrov), v Franciji 49 evrov, v ZDA 119 dolarjev (okoli 105 evrov).

Preostali trgovci tudi tekmujejo

V hudo tekmo z Amazonom se bodo po poročanju CNN spustili tudi drugi trgovci, tako spletni kot klasični, kot je Walmart, ki sicer blago ali storitve prodajajo tudi po spletu. Kako zelo želijo pospešiti prodajo pri Amazonu, kaže tudi dejstvo, da bodo tokrat brezplačno dostavo naslednji dan premijskim članom prvič ponudili brez omejitve vrednosti nakupa.

Iz Minnesote in Nemčije poročajo o stavkah delavcev v Amazonovih skladiščih

Na drugo plat zgodbe, ki poteka v tako imenovanih izpolnitvenih centrih, kot pri Amazonu imenujejo podporne centre za spletno trgovino, v katerih skladiščijo, pakirajo in odpremljajo izdelke, bodo po poročanju Verge poskušali opozoriti delavci v takem centru v Minnesoti s šesturno ustavitvijo dela.

Ne stavkajo pa samo v ZDA. V nedeljo in danes je po poročanju Reutersa stavkalo okoli dva tisoč delavcev na sedmih skladiščnih lokacijah v Nemčiji, ki je za Amazon drugi največji trg takoj za ZDA. Zaposleni v nemških zmogljivostih Amazona zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere za logistične delavce, družbi Amazon pa očitajo, da hude popuste strankam ponuja tudi na račun slabo plačanih delavcev in z izogibanjem kolektivnim pogajanjem.

Amazon si je izmislil nakupovalni praznik sredi julija in od njega pričakuje veliko
Neuradno: Oderlap & Co. tik pred prodajo ljubljanskega Autocommercea
6 ur
Slovenski distributer znamke Mercedes, ki je nekoč sodil v holding ACH, naj bi kmalu dobil novega lastnika
Na članek...

Ljubljanski Autocommerce, distributer znamke Mercedes-Benz, naj bi v kratkem dobil novega lastnika, smo izvedeli iz več neuradnih virov. Interesentov naj bi bilo po neuradnih informacijah več, kot najverjetnejši kupec pa se omenja švicarski avtomobilski megatrgovec Emil Frey. Generalni direktor Autocommercea Rasto Oderlap za komentar ni dosegljiv.

Največji lastniki Autocommercea so prek družbe ACH 2 Rasto Oderlap, Damjan Vuk in Janko Šemrov, ki skupaj obvladujejo skoraj 90 odstotkov družbe (o zgodovini ACH in tem, kako so omenjeni trije postali lastniki, pišemo na koncu članka). ACH 2 menda še ostaja lastnik Avto Triglava in AC Mobila.

Govorice o vnovični prodaji Autocommercea se širijo že nekaj časa, a posel naj bi bil zdaj v sklepni fazi. Vrednost prevzema naj bi se po neuradnih informacijah gibala med 25 in 30 milijoni evrov (lanski EBITDA je znašal štiri milijone evrov).

Autocommerce je lani ustvaril 169 milijonov evrov prihodkov (20 milijonov več kot leto prej) in slaba dva milijona evrov čistega dobička (tako rekoč enako kot leto prej). Družba ima v lasti tudi več nepremičnin, ki jih je v lanski bilanci ovrednotila na 18 milijonov evrov. Konec prejšnjega leta je imela za 40 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti (večina je poslovnih) in za 7,7 milijona evrov dolgoročnih obveznosti.

Trije kandidati, najresnejši menda Švicarji

V boju za nakup podjetja – distributerja osebnih, dostavnih in tovornih mercedes-benzov in osebnih avtomobilov smart – naj bi bili trije avtomobilski trgovci v tuji lasti, med njimi se najglasneje omenja švicarski megatrgovec Emil Frey, ki naj bi bil najresnejši kandidat za nakup ljubljanskega podjetja. Tudi iz razloga, da za znamko Mercedes-Benz skrbi na nekaterih drugih evropskih trgih.

Emil Frey je lastnik distributerskega podjetja Mercedes-Benza na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori. Po Autocommerceu naj bi pogledoval že leta 2014, ko je takratnemu lastniku Autocommercea, družbi ACH, grozil stečaj.

Frey je v Sloveniji že navzoč, in sicer ima v lasti družbi P Automobil Import, ki je v Sloveniji odgovorna za distribucijo vozil znamke Peugeot, ter C Automobil Import za distribucijo citroënov. P Automobil Import se je uvrstil tudi na našo lestvico najuspešnejših podjetij.

Kdo je Emil Frey

Švicarsko podjetje s sedežem v Zürichu je leta 1926 ustanovil mehanik Emil Frey. Družba je danes osredotočena predvsem na avtomobilski posel, specializirana je za prodajo avtomobilov na debelo in drobno, financiranje, lizing in logistiko vozil in nadomestnih delov. Na njenem vrhu je že več desetletij Walter Frey, rojen leta 1943, sicer sin ustanovitelja Emila in Rösly Frey. Walter je očetov posel (za krajši delovni čas) po študiju ekonomije prevzel leta 1963 in pozneje postal direktor družbe Emil Frey.

Leta 1966 je v Švici začel zastopstvo znamke Toyota, januarja 1969 je bil imenovan za predsednika skupine, od decembra 1975 pa je edini delničar družbe in predsednik odbora direktorjev. Predlanskim je Emil Frey s prevzemom 275 Volkswagnovih prodajnih mest postal največji avtomobilski trgovec Evrope. Podjetje ima v lasti kar 678 trgovcev, ki so leta 2017 skupaj prodali več kot pol milijona vozil in ustvarili več kot 11 milijard evrov prihodkov. Še leta 2016 je imel le 4,7 milijarde evrov prihodkov.

Med kandidati (bil) tudi japonski Summitomo

Med kandidati je bil po naših informacijah tudi japonski Summitomo Corporation, ki ima v Sloveniji podjetji Summit Motors (distributer znamke Ford) in Summit Avto, ki je trgovec znamke Ford. Po neuradnih informacijah pa je Summitomo že izpadel iz igre za Autocommerce.

Kratka zgodba: od ACH do ACH 3

Autocommerce je bil del holdinga ACH, ki so ga leta 2005 prevzeli menedžerji s Hermanom Rigelnikom na čelu. Med krizo so se začele težave z odplačevanjem posojil, na dan so privrela tudi notranja trenja.

Terjatve državnih bank do holdinga so pristale na DUTB. Potem ko je vrh ACH upnikom konec leta 2013 pred nosom poskušal odpeljati Adrio Mobil, najvrednejšo naložbo holdinga, je kazalo, da je ACH na robu stečaja. Vodenje holdinga je takrat prevzel Rasto Oderlap. Pod njegovim vodstvom je ACH z bankami upnicami, glavna je bila DUTB, sklenil dogovor o prestrukturiranju, DUTB pa je kmalu za tem terjatve v vrednosti 105 milijonov evrov prodala ameriškemu Merrill Lynchu (cena nikoli ni bila razkrita), že kmalu za tem je menedžmentu ACH uspel nov podvig: s svežim posojilom ruske VTB so Merrill Lynchu poplačali obveznosti.

Po seriji notranjih razprtij, za primat sta se spopadla tako imenovani dolenjski tabor Sonje Gole in ljubljanski tabor pod vodstvom mlajšega Rigelnika, so se lastniki Proteja poenotili in odločili za prodajo družbe francoskemu Triganoju – tega je v resnici zanimala le novomeška Adria Mobil. Drugo premoženje so si lastniki ACH razdelili, nekateri pa so se poslovili s kupnino. Rezultat tega je bila ustanovitev družb ACH 2 (ta je lastnica Autocommercea) in ACH 3 (ta je prevzela hotelski del holdinga ACH). Več o tem v članku Holding ACH gre na tri dele, kdo dobi kaj in katero funkcijo?

Neuradno: Oderlap & Co. tik pred prodajo ljubljanskega Autocommercea
Kaj bo z mariborskim letališčem? Zagotovo bo v četrtek zaprto. In potem? 4
6 ur

Na mariborsko letališče in s tega v četrtek ne bo mogoče leteti, tako bo vsaj do petka do 9. ure. Takrat bo namreč agencija za civilno letalstvo (CAA) pregledovala letališče in od nje državna inženirska družba DRI pričakuje uporabno dovoljenje pred načrtovanim prevzemom upravljanja letališča. Vlada je na predlog infrastrukturnega ministrstva, spomnimo, DRI določila za upravljavca letališča, s katerega odhaja kitajski najemnik.

Načeloma, pravijo viri, je za prevzem upravljanja vse pripravljeno. DRI bo z 18. julijem, ko poteče odpovedni rok zdajšnjemu najemniku, zaposlil zaposlene, ki jih potrebujejo za delovanje letališča, ker imajo potrebne licence, opremo in stroje, služnost pristopa in parkirišča naj bi bila urejena. Do srede lahko DRI še popravi vlogo in morebitne manjkajoče malenkosti, v četrtek pa bo letališče zaprto zaradi pregleda. Če bo vse okej, bo agencija uporabno dovoljenje lahko izdala takoj, sicer bo zapora letališča podaljšana do odprave pomanjkljivosti. Tudi šef DRI Jurij Kač pravi, da jim še manjka nekaj opreme, ampak da računa, da bo do četrtka vse nared.

Bo zaradi zaprtja letališča treba vrniti državno pomoč?

Ne, zagotavljajo na ministrstvu Alenke Bratušek. Za kaj gre?

Državi grozi, da bo EU morala vrniti še več milijonov evrov. Mariborsko letališče so namreč pred petimi leti obnovili, dobrih 10 od 19 milijonov evrov pa je za projekt prispevala EU.

Država se je ob tem zavezala, da bo letališče odprto vsaj 10 let. Pol obdobja je minilo, zato bi potencialno ob zaprtju letališča morali vrniti 5,4 milijona evrov. Evropska komisija sicer lahko določi tudi večji ali pa manjši znesek. Na to smo v reviji Manager opozorili že sredi maja, več v članku Zaradi mešanja megle nad mariborskim letališčem nam grozi vračanje evropskih milijonov.

Zakaj Kitajci odhajajo

Leta 2016 je družbo Aerodrom Maribor prevzela družba SHS Investments, katere lastnik je bila sprva družba Sheng Yi Investments s sedežem na Britanskih Deviških otokih, zdaj pa je kot njen lastnik vpisan kitajski državljan Feng Vendžje. Aerodrom so kupili od takratne lastnice, Delavske hranilnice, za sedem milijonov evrov. Marca 2017 je država z njimi sklenila 15-letno najemno pogodbo, Kitajci pa so napovedovali redne povezave s Kitajsko in številnimi evropskimi prestolnicami. Od tega – razen nekaj ponesrečenih poletov – ni bilo nič.

Če povemo po domače, poslovni model Kitajcev je slonel na medcelinskih poletih, za katere pa bi potrebovali daljšo vzletno-pristajalno stezo, saj so letala na takih poletih večja. Podaljšanju steze z 2.500 na 3.300 metrov, ki bi bilo skupaj s preostalimi spremembami možno v postopku že nekaj časa odprtega postopka spreminjanja prostorskih načrtov, pa nasprotujejo okoliški prebivalci.

Najemna pogodba države iz marca 2017 ne zavezuje k spremembi prostorskih načrtov – je pa septembra 2017 nekakšno pismo o nameri s Kitajci podpisal takrat še državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben, ki je po lanskih volitvah kratek čas vodil tudi okoljsko ministrstvo, ki sicer bedi nad spreminjanjem tovrstnih aktov. Leben je sprožil postopke za spreminjanje prostorskih načrtov, Kitajcem pa naj bi obljubil podaljšanje steze v kratkem času, v nekaj mesecih. Na ministrstvu za infrastrukturo pa zdaj ugotavljajo, ali lahko taka obljuba udari državo po glavi, če jo zdajšnji najemniki tožijo. Pismo o nameri za 660 milijonov evrov vreden razvoj mariborskega letališča je sicer že ob podpisu dvignilo precej skeptičnih obrvi.

Kaj bo z mariborskim letališčem? Zagotovo bo v četrtek zaprto. In potem?
TOP dražbe: stanovanje v Ljubljani, Kamniku in na hrvaški obali, smart fortwo ...
8 ur
Pregled najboljših dražb v tednu od 22. do 28. julija
Na članek...

TOP dražbe: stanovanje v Ljubljani, Kamniku in na hrvaški obali, smart fortwo ...
Foto: FURS
BS sporoča: oktobra bo obrestno mero EONIA nadomestila €STR
8 ur
Z 2. oktobrom 2019 bo zdaj veljavno obrestno mero EONIA nadomestila €STR (Euro short-term rate), so sporočili iz Banke Slovenije. Kot so dodali, bo ECB vrednosti €STR objavljala vsak trgovalni
Več ▼

Z 2. oktobrom 2019 bo zdaj veljavno obrestno mero EONIA nadomestila €STR (Euro short-term rate), so sporočili iz Banke Slovenije. Kot so dodali, bo ECB vrednosti €STR objavljala vsak trgovalni dan najpozneje do 9. ure po srednjeevropskem času. "EONIA bo v uporabi še do konca leta 2021, vendar bo v vmesnem obdobju, tj. od 2. oktobra 2019 do konca leta 2021, izračunavana na način €STR + fiksni pribitek 8,5 bazične točke," navaja sporočilo.

"V Sloveniji je zneskovni delež pogodb, ki so vezane na EONIO, sicer nizek, saj je glavnina finančnih instrumentov vezana na EURIBOR, kjer pa reforme še niso dokončne," so še dodali v sporočilu iz BS.

O reformi obrestnih mer EONIA in EURIBOR smo pisali v članku Imate posojilo z EURIBOR? Ravnokar ga pospešeno reformirajo - kjer je bilo osnovno sporočilo, na podlagi informacij BS, naslednje: V nasprotju z EONIA bodo EURIBORji najverjetneje tudi v prihodnje ostali primerna referenčna obrestna mera. Reforma EURIBORjev še vedno poteka pod okriljem EMMI z večjo vlogo zasebnega sektorja (predvsem delovne skupine za evrske netvegane obrestne mere WGRFR) .