Manager
Žurnal24: Prve sodne preiskave afere z dodatki za stalno pripravljenost
09.01.2018 08:19
Pred dvema letoma je prišlo do razkritja, da so na nekaterih fakultetah v Ljubljani nezakonito izplačevali dodatke za stalno pripravljenost; zdaj je okrožno sodišče v Ljubljani po poročanju
Več ▼

Pred dvema letoma je prišlo do razkritja, da so na nekaterih fakultetah v Ljubljani nezakonito izplačevali dodatke za stalno pripravljenost; zdaj je okrožno sodišče v Ljubljani po poročanju Žurnala24 tudi pravnomočno uvedlo prve sodne preiskave.

V preiskavi so se znašli vodilni na ekonomski fakulteti, dekanja Metko Tekavčič in prodekanja Polono Domadenik ter njuna predhodnika Dušan Mramor in Mojca Indihar Štemberger, saj naj bi omogočili nezakonito izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost. Osumljeni so zlorabe uradnega položaja. Poleg vodilnih na ekonomski fakulteti, ki je izplačala največ dodatkov, so pod drobnogledom tožilcev tudi ostali vodilni na devetih ljubljanskih fakultetah, kjer je inšpektorat za javni sektor med letoma 2012 in 2014 zaznal nezakonito izplačevanje.



Zaposleni so v skladu z dogovorom, ki so ga sklenili z inšpektoratom, sicer vrnili izplačane denarne vsote v višini nekaj več kot 443.000 evrov. Večinoma so prejete dodatke vrnili le deloma, nekateri prejemniki pa zaradi pritiska javnosti v celoti (npr. nekdanji minister Dušan Mramor, ter nekdanja prodekanja, danes ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič). Ljubljanska univerza pa kljub temu neupravičeno izplačanega denarja ne želi vrniti državi oziroma ministrstvu. Okrožno sodišče v Ljubljani je avgusta pritrdilo ministrstvu in odločilo, da mora univerza vrniti 781.000 evrov, vendar zadeva še ni pravnomočna, ker se je univerza pritožila na višje sodišče, še poroča Žurnal24.

 

Odmerek popra in soli za Audijev Q3
5 ur
Če še niste kihnili, vam bo novi audi Q3 sportback všeč. V evropske salone jeseni prinaša atletsko obliko in vozne lastnosti.
Na članek...

Audi Q3 se je v prvi generaciji uveljavil kot zelo pomemben del družine štirih krogov. Od leta 2011 so prodali 1,1 milijona primerkov. Lani je cikel začela občutno večja in pametnejša druga generacija, naslednji korak pa je precej bolj čustven. Q3 se uvršča v kompakten del ponudbe, a hkrati s svojo prostornostjo že zadovolji večino potreb sodobne družine. Izbira bo zdaj še težja, saj se bo ponudbi pridružila še različica Q3 sportback. Na račun bodo prišli tisti, ki cenijo ekspresivno in ekstravertirano obliko, napovedujejo v Ingolstadtu.

Zmeda okoli imena

»Kjer se Q3 konča, se Q3 sportback začne, dodali smo mu nekaj popra in soli« nam je na statični predpremieri pojasnil oblikovalec pri Audiju Dany Garand, ki je bil odgovoren za obliko audija TT ter limuzinske različice audija A3. Najbolj me je begalo ime. Zakaj ga preprosto niso poimenovali Q4? »Tudi pri Q8 ne gre za različico audija Q7, temveč nov, samostojen model, ki se razlikuje zunaj in v notranjosti. Zato je tukaj primernejša uporaba imena Q3 sportback. V osnovi gre še vedno za Q3,« so me poučili. Ime Q4 je rezervirano za naslednjega v seriji električnih audijev e-tron.

Linije, ki lovijo sonce

»Sprednji odbijač je enak običajnemu Q3, mreža pa je narejena po vzoru RS-modelov. Ploskev pod prednjimi žarometi je pod drugačnim kotom, da ujame več svetlobe,« ob nežnem glajenju avta pojasnjuje Garand. Dimenzijsko se sportback giblje v gabaritih Q3. Zaradi nižje strehe, spustili so jo za slabe tri centimetre, ter položnih D-stebričkov na prvi pogled deluje daljši.

»Upodobili smo čiste in natančne oblike, nepotrebnih linij ni. Novo linijo smo dodali na boku, ta povezuje kolesa in ročici vrat, še ena pa je pod kljukama in ustvarja nižjo prežo.« Gre za tridimenzionalne oblikovne izboljšave, ki ujamejo več svetlobe v zgornjem delu in ustvarijo senco v spodnjem delu vrat ter tako dajejo atletski videz. Ramenska linija je tako nižja kot pri Q3, karoserija se spusti med kolesa in daje občutek, da se je avto malenkost »spustil v kolenih«.

Zadek se iz bočnega profila zapira spodaj in zgoraj, kar zadnji odbijač optično dvigne, v dolžino pa je videti daljši od brata Q3, čeprav je razlika med njima le 16 milimetrov. Zadnji žarometi so identični tistim v klasičnem Q3, pomaknili so jih tri centimetre nazaj. Spojler so ohranili na vrhu, ker optično zoži zadnje okno, saj na njem ustvarja senco. »Brez vidnih izpušnih cevi smo ustvarili simetričen dizajn na zadku, temnejši del odbijača pa je oblikovan tako, kot da izpušne cevi so.«

Kako je v kabini

Na voznikovem sedežu razlike v prostoru nisem opazil. Zaradi nižje strehe pa je prednje steklo bolj položno. Tudi na zadnji klopi lahko udobno sedijo odrasli do višine okoli 180 centimetrov. Prostora za glavo je skoraj toliko kot v audiju A7. V prtljažni prostor boste spravili 530 litrov, enako kot v klasičnem Q3. Razlika v prostornini je jasno le v primeru, če želite prtljažnik naložiti do stropa, ki je v različici sportback nižji zaradi hitreje padajoče strehe a vseeno sprejme 1.400 litrov. Serijsko je zadnja sedežna klop vzdolžno pomična s prilagodljivim naklonom naslona.

Poudarek na športnosti …

Atletsko postavo bo v zavojih začutil tudi voznik. Sportback različice so serijsko opremljene s športno-neposrednim progresivnim krmiljenjem, s sistemom Audi drive select s šestimi režimi delovanja motorja, menjalnika, blaženja in krmiljenja prav tako ni potrebnega dolpačila za športno podvozje. Tu so še digitalni merilniki z diagonalo 10,25 palca, večfunkcijski volan ter LED žarometi. Platišča so na voljo v različnih dizajnih v velikosti od 17 do 20 palcev.

… ter varnosti

Za varnost potnikov bodo v Q3 sportback serijsko skrbeli štirje asistenčni sistemi. Audi pre sense zategne sprednja varnostna pasova, zapre okna in vklopi utripalke, Audi pre sense front prepozna nevarnost trčenja in opozori voznika, če pa se slednji ne odzove, samodejno zavira. Med vožnj pomaga še opozorilnik za zapustitev voznega pasu ter prilagodljiva vozna asistenca. Ta vključuje funkcije prilagodljive asistence za hitrost, asistence za zastoje in asistence za ohranjanje smeri na voznem pasu vključno z ohranjanjem sredinske linije.

Prihaja bencinski motor z blagim hibridom

Najprej bosta na voljo zmogljivejša dvolitrska motorja. Največ moči razvije bencinski 45 TFSI s 169 kilovati, dizelski motor pa je na voljo v jakostnih stopnjah 35 TDI in 40 TDI s 110 in 140 kilovati. Kasneje prihaja še 1,5-litrski bencinski TFSI motor s 110 kilovati, ki varčuje z izklapljanjem valjev. Če ga opremite z menjalnikom z dvojno sklopko blagi hibridni sistem (MHEV) regenerira moč v baterijo. Če pri hitrosti od 40 do 160 kilometri na uro odvzamete plin, blagi hibrid rekuperira energijo, se prosto kotali ali jadra z izključenim motorjem.

Kompaktnega kupejevskega Audija bodo izdelovali na Madžarskem. V evropske salone bo prispel jeseni. Veliko zanimanje po večjem Q8 pa kaže, da kupci radi posegajo po športnih terencih z ekspresivno obliko. »Upam, da nam je uspelo ustvarili brezčasno obliko,« je še dejal Garand in priznava. »Q3 sportback smo oblikovali pred dvema letoma, zato komaj čakamo, da ga končno vidimo na cesti ter kako ga bodo sprejeli ljudje.«

Foto: Audi

Odmerek popra in soli za Audijev Q3
Nove Finance že v aplikaciji
7 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Najbolj brani članki danes
9 ur
1. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta2. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov 4. Veliki kriptorop5. S
Več ▼

1. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta

2. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?

3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov

4. Veliki kriptorop

5. S pokojninsko reformo tudi spremembe pri dodatnem pokojninskem zavarovanju – bomo varčevali več?

6. Uradno: lovke kitajske države nad Daimler

7. Kdo je Boris Johnson, ki velja za verjetnega novega britanskega premiera

8. Hrvati iščejo kupca za nasedli projekt nekdanjega splitskega župana

9. TOP dražbe: apartmaji in hiše na hrvaški obali

10. Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'

Zimbabve: zbogom, ameriški dolar, raje bomo spet tiskali! 3
10 ur
V Zimbabveju so po desetletju uporabe ameriškega dolarja spet prešli na zimbabvejskega, ki so ga uporabljali – in vse bolj divje tiskali – že v letih od 1980 do 2009, kar se je končalo z 89.700.000.000.000.000.000.000-odstotno inflacijo. Vsem, ki so v minulih letih v tamkajšnjih bankah najeli posojila v ameriških dolarjih, so se preostali obroki zdaj pretvorili v zimbabvejske dolarje po uradnem tečaju – v zneske realno nižje vrednosti, ob nadaljevanju visoke inflacije pa bo ta še naprej hitro upadala. Kako bodo zimbabvejske banke to preživele, odločevalci niso razčlenili, je pa jasno, da težko drugače kot z državnimi dokapitalizacijami s sveže »natisnjenimi« milijardami zimbabvejskih dolarjev. Ali pa, če bo šlo vse po utečenih zimbabvejskih tirnicah, takrat že z bilijoni ali trilijoni.
Na članek...

O zimbabvejskih denarnih eksperimentih sem tukaj pisal že dvakrat: prvič junija 2015, ko so po vrsti »rezanj ničel« ukinili zimbabvejski dolar in za edino uradno plačilno valuto razglasili ameriškega, in drugič oktobra 2017, ko so po vrsti znižanj dnevno dovoljenih dvigov gotovine kot vzporedno plačilno sredstvo uvedli »bolarje« – tiskane obveznice (bond note dollars), ki so prinosniku obljubljale zamenjavo v ameriške dolarje, a šele nekoč v neopredeljeni prihodnosti. Pred tremi tedni pa so zimbabvejske oblasti ameriške dolarje prepovedale in bolarje razglasile za edino veljavno plačilno sredstvo.

Dejansko so zimbabvejske oblasti ameriške dolarje kot vzporedno plačilno sredstvo uporabljale že od leta 2005, ko so v njih začele izplačevati plače vojski in policiji, ki sta jim tako pač ostajali zvesti, leta 2009 pa so uporabo ameriških dolarjev uradno dovolile tudi gospodarstvu in prebivalstvu, ki sta jih hitro »posvojila«. Zato je denarna reforma sredi leta 2015 pomenila predvsem pripoznanje dejstva, da do skrajnosti razvrednotenih domačih dolarjev – takrat jih je bilo za enega ameriškega treba odšteti že kar 250 tisoč milijard – nihče več ni uporabljal.

Toda sredi leta 2016, le leto dni po prehodu na ameriške dolarje, je teh v Zimbabveju začelo kronično primanjkovati. O tem so nazorno pričale stopnjujoče se omejitve dnevnih dvigov gotovine: maja 2016 na tisoč dolarjev na dan, decembra 2016 na sto dolarjev na dan in tristo na teden, februarja 2017 pa na le še petdeset dolarjev na dan. Ker v takšnih razmerah nihče ni toliko butast, da bi svoje prihranke zaupal banki, so te omejitve dvigov le še okrepile vrste pred bankomati in kopičenje gotovine »v nogavicah« ter s tem njeno pomanjkanje v bankah, zato je bila uvedba vzporedne tiskane valute le še vprašanje časa. Formalno uvedba bolarjev oktobra 2017 sicer ni pomenila tega, temveč izdajo materializiranih brezobrestnih državnih obveznic z nizko denominacijo – podobno temu, kar zadnje mesece snujejo v Italiji. Dejansko pa je pomenila prav uvedbo vzporedne valute, saj zaupanja v obljubo države, natisnjeno na bolarjih, češ da bo nekoč zanje prinosnikom pripravljena in zmožna izplačati njihovo nominalno vrednost v dolarjih, že ob njihovi izdaji ni bilo prav veliko, v mesecih zatem pa se je na ulicah razcvetelo prekupčevanje z dolarji po vse šibkejših tečajih bolarjev. Ob koncu leta 2017 je bilo tako za en dolar treba plačati 2,8 bolarja, ob koncu leta 2018 pa že 5,2 bolarja.

Zimbabvejske oblasti so cvetoči sivi dolarsko-bolarski trg oktobra 2017 razglasile za črnega, prekupčevalcem z dolarji zagrozile z desetletno zaporno kaznijo in v orwellovskem duhu, ki jim že dolgo ni tuj, še vse do 19. februarja letos zatrjevale, da je bolar obveznica z nominalno vrednostjo v ameriških dolarjih, ki da bodo nekoč prinosnikom v tem nominalnem znesku tudi izplačani. Nato pa je 20. februarja zimbabvejska centralna banka razglasila, da bolar ni več obveznica, temveč valuta z imenom dolar in oznako ZWL (ki jo je imel že zimbabvejski dolar pred ukinitvijo junija 2015), 26. februarja pa objavila še, da ameriške dolarje odkupuje po 2,44 ZWL. S tem je še na en način priznala, da ji ameriških dolarjev zelo primanjkuje, a prav veliko takih, ki bi jih prostovoljno menjali v ZWL po tem uradnem tečaju, bržkone ni bilo, saj se je na črnem trgu za ameriški dolar takrat dobilo že dobrih šest bolarjev oziroma ZWL.

V mesecih odtlej se je zimbabvejska centralna banka, kot prikazuje današnji grafikon, počasi le začela soočati s to realnostjo in tečaj ZWL v svojih uradnih tečajnicah slabiti, da bi ga približala menjalnemu razmerju na črnem trgu, a je tudi to še naprej upadalo, tako da je ob koncu junija, ko je bil uradni tečaj pri razmerju 7,8 ZWL za dolar, črni že presegel 10 ZWL za dolar.

Odločitev zimbabvejskih oblasti, da je z julijem ZWL postal edina uradna valuta v tej državi, s tem pa je spet dobil tudi uradno ime zimbabvejski dolar, Zimbabvejcev skoraj gotovo ne bo »odvadila« od varčevanja v ameriških dolarjih. Vsaj za zdaj oblasti tudi še niso zagrozile s kaznimi za posedovanje tujih valut, kazni za prekupčevanje pa tako ali tako veljajo že dve leti in črni trg kljub njihovi strogosti še vedno deluje.

Uradna »razlaga« za odpravo uporabe ameriškega dolarja je bila, češ da bo »prehod izključno na domačo valuto stabiliziral domače gospodarstvo«, toda smiselnost te »razlage« je močno vprašljiva. Osrednji dejavnik nestabilnosti zimbabvejskega gospodarstva v zadnjih mesecih je namreč inflacija, ki je po skoraj desetletju enomestne odstotne stopnje oktobra lani poskočila na 21 odstotkov na letni ravni, v mesecih odtlej pa monotono in vse strmeje narašča: na 57 odstotkov v januarju, 76 v aprilu, 98 v maju in že kar 176 odstotkov v juniju. Ker odprava plačevanja z ameriškimi dolarji pomeni (še) večje opiranje na domače, zimbabvejske dolarje, ki jih lahko tamkajšnja centralna banka tiska po mili volji, si je izredno težko predstavljati, kako naj bi to stabiliziralo zimbabvejsko gospodarstvo.

Šibkejša valuta sicer načeloma pomeni večjo izvozno konkurenčnost, a trimestne stopnje inflacije in temu primerno strmo upadanje vrednosti zimbabvejskega dolarja, ki ga prikazuje grafikon, prinašajo hude težave tako lokalnemu gospodarstvu, ki veliko surovin uvaža, kot lokalnemu prebivalstvu, ki mu kupna moč hitro upada – po navedbah tamkajšnjih sindikatov je osnovna plača v javnem sektorju v zadnjih desetih mesecih, odkar je spet začela razsajati inflacija, realno upadla s 475 na le 47 ameriških dolarjev.

Za povrhu je Zimbabve eksperiment, ki se ga loteva s tem mesecem, že izvajal v treh desetletjih od osamosvojitve leta 1980 do uvedbe ameriškega dolarja kot vzporednega plačilnega sredstva leta 2009; tudi v tistem obdobju je bila tam v uradni uporabi le domača valuta, in zgolj v treh od teh 30 let (1980, 1985 in 1988) je bila letna stopnja inflacije pod 10 odstotki, sicer pa se je do leta 1998 gibala med 10 in 50 odstotki, zatem pa povsem ušla z vajeti. Številke sem zbral v tabeli; svetlo rdeče obarvana polja pomenijo leta z zimbabvejskim dolarjem, bela pa leta z ameriškim. V katerih obdobjih so bile težave z inflacijo večje, je zelo očitno.

Seveda pa imajo tudi še tako brezglave odločitve svoje zmagovalce. Vsem, ki so v minulih letih v zimbabvejskih bankah najeli posojila v ameriških dolarjih, so se preostale anuitete v amortizacijskem načrtu pretvorile v zimbabvejske dolarje po uradnem menjalnem tečaju – torej že zdaj v manjše zneske, kot pa jih za toliko dolarjev dobijo na črnem trgu, ob nadaljevanju visoke inflacije pa jim bo realna vrednost preostalih anuitet še naprej hitro upadala.

Kako bodo to preživele zimbabvejske banke, tamkajšnji odločevalci niso razčlenili, je pa jasno, da težko drugače kot z državnimi dokapitalizacijami s sveže »natisnjenimi« milijardami zimbabvejskih dolarjev. Ali pa, če bo šlo vse po utečenih zimbabvejskih tirnicah, takrat že z bilijoni ali trilijoni.

Kako za starejše zaposlene skrbijo Nemci in kako največja slovenska podjetja 1
10 ur
Dobri primeri iz prakse in kako vam pri upravljanju zaposlenih lahko pomaga država
Na članek...

Koliko starejših od 50 let imate v podjetju? Se sploh ukvarjate z njimi, znate izkoristiti njihove zmožnosti? Podjetja zaradi pomanjkanja kadra na trgu dela vse bolj dajejo priložnost tudi starejšim zaposlenim. Prav tako jih vse več razvija različne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile – prvi korak je običajno formalno vzpostavljeno mentorstvo. Pogledali smo, kako za starejše zaposlene skrbijo podjetja z lestvice TOP 101.

Pokojninska reforma naj bi Slovence spodbudila, da bi delali dlje, tudi ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Slovenska delovna sila se stara. Do leta 2060 naj bi se po napovedih Eurostata delež starejših od 64 let v Sloveniji povečal z zdaj skoraj petine prebivalstva na tretjino. Delež delovno aktivnega prebivalstva, ki zdaj znaša okoli 60 odstotkov vseh prebivalcev, naj bi se do leta 2060 zmanjšal na le polovico vseh prebivalcev.

A očitno se trend vsaj deloma spreminja: v Sloveniji je bila lani po podatkih OECD zaposlena že skoraj polovica starejših (od 55 do 64 let). To je precejšnje izboljšanje glede na denimo leto 2016, ko je delala le tretjina Slovencev v tem starostnem razredu.

Kaj se o upravljanju starejših lahko naučite od BMW

Težav nima samo Slovenija, temveč so dobro znane tudi drugje po Evropi. Projekcije kažejo, da se bo do leta 2050 na evrskem območju za 16 odstotkov zmanjšalo število delovno aktivnega prebivalstva (od 15 do 64 let). A v nasprotju s Slovenijo imajo zahodne države, denimo Švedska ali Nemčija, precej večji delež delovno aktivnih v starejši populaciji. Tudi podjetja imajo že precej razvite sisteme za upravljanje starejših zaposlenih, nekatera pa zaposlovanju starejših celo dajejo prednost. Kot piše The Wall Street Journal (WSJ), španski gostinec zaposluje izključno starejše od 50 let, saj so izkušnje pokazale, da so bolj točni, prijazni in delavni kot mlajši zaposleni.

Nemški proizvajalec avtomobilov BMW, kjer bodo do leta 2025 med zaposlenimi imeli četrtino starejših od 55 let, je pred nekaj leti poskusno uvedel sestavljalno linijo v bavarski tovarni, kjer so delali zaposleni, ki so se bližali 50. letu starosti. Z majhnimi ukrepi, kot so ergonomski stoli, lesena tla in povečevalna stekla, so z le 40 tisoč evrov vložka ustvarili najuspešnejšo linijo v tovarni. Kot je za WSJ povedal predstavnik BMW, so starejši zaposleni enako produktivni kot mlajši, delajo celo bolj kakovostno. Model sestavljalne linije so zaradi uspešnosti projekta uvedli tudi v drugih tovarnah BMW. Starejše zaposlene v svojih tovarnah tudi opremljajo s tako imenovanimi eksoskeleti, zunajtelesno robotsko napravo, ki jim pomaga pri dvigovanju bremen in težjih opravilih.

V nemškem Siemensu pa so med ukrepi za starejše zaposlene med drugim uvedli mentorski program, kjer mlajši zaposleni starejše učijo digitalnih veščin in upravljanja družbenih omrežij. Najbolj izkušenim zaposlenim v Siemensu dodeljujejo tudi položaje ocenjevalcev tveganj pri njihovih največjih projektih.

Kako za starejše skrbijo v največjih podjetjih

Zanimalo nas je, kako zmogljivosti starejših zaposlenih izkoriščajo v slovenskih podjetjih, zato smo vprašali podjetja z letošnje Managerjeve lestvice TOP 101 največji, kakšne ukrepe so sprejeli in kako so se do zdaj obnesli. Večina izvaja tri glavne ukrepe.

1. Mentorstvo – starejši zaposleni svoja znanja in izkušnje prenašajo na mlajše zaposlene, tako spodbujajo tudi medgeneracijsko sodelovanje znotraj podjetja.

2. Ugodnosti za starejše zaposlene – poleg dodatnih dni dopusta starejšim omogočajo tudi prožnejši delovnik in možnost dela od doma pa tudi lažje napredovanje (če ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe), pogostejše vključevanje starejših v izobraževanja in dodatna usposabljanja ter delavnice (denimo za boljšo komunikacijo, obvladovanje stresa, upravljanje konfliktov in podobno).

3. Skrb za zdravje – od ergonomsko prilagojenih delovnih mest in aktivnih odmorov do posebne prehrane, brezplačnih vadb (vaje za hrbtenico, joga, plavanje …), dodatnih zdravniških pregledov, brezplačnih cepljenj, na Pošti Slovenije denimo sofinancirajo tudi del stroška pri nakupu korekcijskih očal …

Dvosmerno mentorstvo in ustvarjanje idej

V Danfossu je 30 odstotkov zaposlenih starejših od 45 let. »Veliko pozornosti namenjamo ohranjanju in spodbujanju njihove kreativnosti in inovativnosti, ki sta pomembna vzvoda ustvarjanja dodane vrednosti dela,« pravijo. Prilagajamo okolje, metode dela in pogoje, izvajamo številne aktivnosti, med katerimi je tudi program vzajemnega mentorstva, ki je med zaposlenimi zbudil ogromno zanimanja, pojasnjujejo. Gre za šestmesečno mentorstvo med »senior« in »junior« partnerjema, kjer v dvosmerni izmenjavi starejši zaposleni predaja svoje znanje in izkušnje mlajšim kolegom, in obrnjeno. »Dobro obiskan je tudi dnevni program, kjer se številni zaposleni vključujejo v 'aktivnih pet minut', ko se v enem od dnevnih odmorov zberemo in skupaj telovadimo,« še pravijo v Danfossu. Dodajajo, da ideje zaposlenih spodbujajo na vsakoletnem dogodku 24Idea, kjer ustvarjajo nove ideje za izboljšave postopkov, izdelkov in storitev.

Rotacija delovnih mest

V Salonitu Anhovo pravijo, da skoraj ne poznajo kroženja zaposlenih (fluktuacije), saj je velik del sodelavcev z njimi tako rekoč celotno delovno dobo. »To ustvarja tudi veliko povezanost in pripadnost v podjetju ter s tem tudi medsebojno skrb za potrebe sodelavcev,« pravijo. Med primeri dobre prakse naštevajo prezaposlitve na drugo delovno mesto in prilagoditve v izmenskem delu. Tudi v Steklarni Hrastnik so se letos lotili nadgradnje sistema upravljanja starejših, v sklopu katerega bodo imeli interne coache in omogočili kroženje zaposlenih v podjetju, prek katerega bodo zaposleni spoznavali in se usposabljali za različna področja.

V izlaškem Etiju so lani začeli delati s starejšimi, predvsem v smeri povečanja motivacije, medgeneracijskega sodelovanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja, pri čemer so sodelovali tudi zaposleni. »Kot zelo dobro prakso lahko poudarimo delavnice o kakovostnem in aktivnem življenju tako med delovnim razmerjem kot po upokojitvi. S temi delavnicami smo pripomogli k večji motiviranosti, preprečevanju izčrpanosti, zmanjšanju bolniških odsotnosti ter zavzetosti do konca aktivne dobe,« pravijo.

Ponekod sodelujejo tudi po upokojitvi

V državnem Darsu pravijo, da se je izjemno dobro uveljavila praksa sklepanja pogodb o začasnem in občasnem delu z nekdanjimi sodelavci, ki so se upokojili, kar ima pozitivne učinke tudi z vidika prenosa znanj na mlajše zaposlene. V družbi BTC se prav tako nekateri sodelavci odločijo za pogodbeno sodelovanje tudi po upokojitvi. Zaposlene vključujejo tudi pri nadaljnjem razvoju družbe skozi projekt Ideje in projekti z vizijo, kjer zaposleni prispevajo izvirne ideje in vizijo za razvoj družbe, za to pa jih tudi nagradijo.

Učinkovitost z leti ne upada

Čeprav naj bi bili najbolj produktivni med 30. in 45. letom starosti in naj bi se potem z leti produktivnost delavcev zmanjševala, pa nove raziskave kažejo nasprotno: učinkovitost zaposlenih v proizvodnji in storitvah se ne spreminja občutno vse do 65. leta, so ugotovili na münchenski tehnični univerzi.

Pozitivne učinke ugotavljajo tudi v podjetjih. »Zaznali smo, da je kombiniranje starejših in mlajših sodelavcev v oddelkih zelo učinkovito in prijetno za vse tri strani: za nove mlade kadre zaradi varnega pridobivanja izkušenj, za starejše zaposlene zaradi poglobljenega in uravnoteženega razmisleka pri posredovanju znanj, pa tudi za podjetje, ki pridobi zaposlene z razširjenimi kompetencami zaradi naravnega prenosa znanja v obeh smereh,« pravijo v Atlantic grupi.

Za skrb za starejše zaposlene 30 milijonov

Tudi država aktivno spodbuja podjetja, da poskrbijo za starejše zaposlene. Za projekt, ki ga izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile je do leta 2022 namenjenih približno 30 milijonov evrov. Sklad izvaja številne aktivnosti, s katerimi želijo okrepiti kompetence starejših zaposlenih, ozaveščati o negativnih demografskih gibanjih in potrebnih prilagoditvah nanje ter zagotavljati podporo delodajalcem za učinkovito upravljanje starajoče se delovne sile.

Nove delavnice za krepitev kompetenc Zavzeti ASI bodo izvajali jeseni, predlanskim pa so pripravili tudi katalog več kot 60 ukrepov (bit.ly/starejsi-asi), ki lahko delodajalcem pomaga s praktičnimi rešitvami pri upravljanju starejših zaposlenih. Priročnik, ki so ga posodobili novembra lani, ponuja rešitve s področja promocije in varovanja zdravja, ergonomije in prilagoditve dela, razvoja kompetenc in usposabljanj, medgeneracijskega povezovanja in zavzetosti.

Med predlaganimi ukrepi je veliko takšnih, ki se lahko hitro vpeljejo v delovni proces katerekoli organizacije, ob tem pa ni potrebnega veliko denarja. Tako denimo predlagajo rotacijo delovnih mest in nalog, saj se s tem zaposlenemu omogočijo dodatna izobraževanja in razvoj kompetenc. Prav tako se zmanjša naveličanost, poveča se produktivnost, razvijajo se različni pogledi na delovne naloge.

Spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih

Med brezposelnimi je približno 40 odstotkov takšnih, ki so starejši od 50 let. Da bi spodbudili njihovo zaposlovanje, podjetjem ponujajo več subvencij za zaposlovanje – najvišja je 11 tisoč evrov za dveletno zaposlitev starejšega prek spodbude Aktivni do upokojitve (ponudbe delodajalcev bodo sprejemali od 1. septembra). Prav tako starejše vključujejo v programe usposabljanja in izobraževanja. Večina starejših se sicer zaposli kot čistilci, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, proizvodni delavci, tajniki, prodajalci in zidarji.

Kako za starejše zaposlene skrbijo Nemci in kako največja slovenska podjetja
Foto: Guenter Schiffmann, Bloomberg
24ur, neuradno: Za Adrio Airways se zanima ameriška družba Mesa Airlines 3
10 ur
Ameriška družba Mesa Airlines se po neuradnih informacijah 24ur zanima za nakup letalskega prevoznika Adria Airways. Poslovanje Adrie preučujejo že slaba dva tedna, njihova končna odločitev,
Več ▼

Ameriška družba Mesa Airlines se po neuradnih informacijah 24ur zanima za nakup letalskega prevoznika Adria Airways. Poslovanje Adrie preučujejo že slaba dva tedna, njihova končna odločitev, ali bodo vstopili oziroma kupili Adrio, pa naj bi bila znana v roku enega meseca oziroma najkasneje do konca poletja, poroča 24ur. Kot še pišejo, je primarna dejavnost ameriške družbe posojanje letal in posadk ameriškim letalskim družbam. V floti imajo 145 letal, zaposlenih pa je okoli 3.500 ljudi, je razvidno z njihove spletne strani.

Spomnimo, že pred dnevi je portal Exyu Aviation poročal, da se Adria dogovarja s potencialnim partnerjem iz ZDA. Pri Adrii so potrdili, da se s strateškim partnerjem dogovarjajo in da bodo pogovore končali še v tem mesecu, niso pa razkrili, za katerega partnerja gre.

Naslovne zgodbe Financ
10 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Zadolževanje na zalogo 6
12 ur
Napovedovanje prihodnjih obrestnih mer se zdi drzno početje. Kako lahko ob tem razumemo izjavo ministrstva za finance, da se država zadolžuje zaradi "izrazito ugodnih pogojev".
Na članek...

»Financiranje je bilo ta teden izvedeno izključno zaradi izrazito ugodnih pogojev,« so na ministrstvu za finance za Delo pojasnili ob julijski desetletni zadolžitvi za 350 milijonov evrov po rekordno nizkih 0,157 odstotka. Na drugi strani pa nemški upravitelj Lutz Röhmeyer iz družbe Capitulum Asset Management ob nakupu iste slovenske obveznice pravi: »Četudi se obrestne mere komu zdijo nizke, najdemo ocene, da višjih obrestnih mer na evrskem območju ne bomo več dočakali.«

Kdo ima prav, bo pokazal čas.

Naloga upraviteljev sredstev zasebnih skladov je jasna – z donosi premagovati trg. Meja za premagovanje trga je v časih nizkih obrestnih mer – še posebej pri skladih dolžniških vrednostnih papirjev – sicer postavljena precej nizko, vseeno pa obstaja. Vlagatelji od finančnikov, kot je Röhmeyer, pričakujejo, da bodo upravljali njihovo premoženje bolje, kot bi to počeli sami. Naloga je torej sestaviti portfelj naložb, ki ob zmernem tveganju prinaša zadovoljive donose. To ni lahko delo, na krajše obdobje je uspeh rad pogojen tudi s srečo, uspešni pa so redki. Imajo pa vlagatelji možnost izbirati, čigavi strategiji upravljanja zaupajo.

Na ministrstvu za finance imajo glede prihodnjega gibanja obrestnih mer drugačen pogled od tujih finančnikov. Za izdajo dolga v času, ko je državna zakladnica polna presežnih likvidnih sredstev (v zadnjih 12 mesecih so imeli v povprečju za dobre tri milijarde evrov sredstev na računih Banke Slovenije), so se odločili zaradi ugodnih razmer. Ali lahko to razumemo kako drugače, kot da pričakujejo, da razmere v prihodnje ne bodo več tako ugodne? Tako razmišljajo v času, ko Evropska centralna banka pripravlja nove oblike kvantitativnega sproščanja, analitiki pa od ECB v prihodnjih mesecih (nekateri celo za ta teden) pričakujejo znižanje obrestnih mer. Seveda zahtevana donosnost ni vselej odsev zgolj politike centralne banke (nanje med drugim vpliva še stabilnost evrskega območja, stanje slovenskih javnih financ, bonitetne ocene …), se pa zdi v zdajšnjih razmerah pogumno napovedovati rast obrestnih mer.

Želja posojilojemalca za ugodno zadolžitev je logična. Je pa za današnjo oceno, ali so pogoji ugodni ali ne, treba vedeti, kakšni bodo v prihodnje. Finančniki državnim obveznicam že leta napovedujejo obrat trenda in rast obrestnih mer, a se v zadnjih letih s takšnimi napovedmi vselej opečejo. Je slovenska zakladnica pri tem lahko uspešnejša? Še pomembnejše vprašanje pa je, ali si sploh želimo, da pri tem poskušajo biti uspešni in se zadolžujejo na zalogo. V času negativnih obrestnih mer namreč že samo plasiranje presežkov stane (dolgoročne vezave pa prinašajo skromne donose), če je že sama obrestna mera privlačno nizka. Morebitne napake se merijo v sto tisočakih ali milijonih evrov.

Kam točno bo 350 milijonov evrov novoizdanega dolga naložila, sicer ni znano, jih pa navadno po negativni obrestni meri 0,40 odstotka plasira pri Banki Slovenije. To bi vsak mesec pomenilo 120 tisoč evrov negativnih obresti. Relativno gledano, je to zelo malo za državo, ki v zadnjih letih za obresti namenja nekaj manj kot milijardo evrov. Po drugi strani pa je to približno toliko, kot znaša mesečni strošek dela celotne ministrske ekipe vlade Marjana Šarca. Pri večjih izdajah tovrstne številke seveda konkretno narastejo.

Državne obveznice ob novih monetarnih ukrepih dosegajo zahtevane donosnosti, kakršne so se pred leti zdele nepredstavljive. Podobno je z ročnostmi. Italijani in Avstrijci razmišljajo o dopolnitvi izdaje 50-letne oziroma 100-letne obveznice. Čeprav je denarja na pretek, je delo zakladnikov v takšnih razmerah polno izzivov. Je pa vprašanje, ali davkoplačevalci od njih pričakujejo, da bodo špekulirali glede ročnosti in obrestnih mer.

Pričakovanja: šef ECB Draghi bo v četrtek pripravil teren za nove pošiljke poceni denarja 1
12 ur
Analitiki se večinoma strinjajo: Ne gre več za vprašanje, ali bo ECB spet uvedla spodbujevalne ukrepe, temveč je zdaj vprašanje – kdaj in kako
Na članek...

Že nekaj časa je jasno, da bo Mario Draghi svoj osemletni mandat na čelu ECB končal, ne da bi vsaj enkrat zvišal evrske obrestne mere. Celo nasprotno: zadnjih nekaj dni trgi res intenzivno ugibajo, ali se bo Draghi dejansko poslovil – s še enim obrestnim znižanjem, z novim krogom poceni dolgoročnih likvidnostnih posojil TLTRO in bo za nameček v slovo spet zagnal program QE za odkup evrskih obveznic. Razumljivo je torej, da bodo v četrtek vse oči znova uprte v Frankfurt, kjer se bodo člani sveta ECB sešli na junijskem zasedanju.

Treh stvari ne gre spregledati pred četrtkovim zasedanjem Evropske centralne banke, za katero analitiki večinoma pričakujejo, da bo naslednje korake izvedla v dveh dejanjih. Prvič, kaj je pričakovati v prvem dejanju, kaj bo sledilo v drugem in tretjič, kakšno je ozadje, zaradi katerega je pričakovati ukrepe ECB.

1. dejanje: ECB bo pripravila teren, a še brez ukrepov

Analitiki za zdaj večinoma pričakujejo, da bo ECB na julijskem zasedanju v četrtek pripravila teren, z uvedbo širšega svežnja različnih spodbujevalnih ukrepov pa počakala do septembra. (Še pred akcijo ECB analitiki pričakujejo obrestno znižanje v ZDA, kjer bo ameriška centralna banka Fed obrestno zasedanje pripravila prihodnji teden.)

Po pričakovanjih bo teren pripravila tako, da bo podaljšala pričakovano časovno obdobje nizkih obrestnih mer v tako imenovani napovedi o prihodnji usmeritvi denarne politike ECB (angl. forward guidance). Gre za izjave, ki jih trgi razumejo kot kodna sporočila, saj v njih centralne banke nakazujejo možne odločitve ali ukrepe, in to z na videz majhnimi, a vsebinsko pomembnimi spremembami v izrazju.

Kako je to videti v praksi?

  • Po zasedanju marca 2019 je šef ECB Mario Draghi sporočil, da bodo obrestne mere ECB ostale "na zdajšnji nizki ravni še vsaj do konca leta 2019". Po zasedanju junija 2019 pa se je zgodila sprememba in Draghi je sporočil: svet ECB zdaj pričakuje, "da bodo ključne obrestne mere ECB na zdajšnji ravni ostale še vsaj prvo polovico leta 2020".
  • Obakrat so pri ECB dodali, da bodo obrestne mere na zdajšnji ravni "ostale vsekakor tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi vzdržno približevanje inflacije na raven pod dva odstotka, a blizu te meje".

Analitiki pričakujejo, da bo v četrtek ECB podaljšala pričakovano obdobje nizkih obrestnih mer, morda pa spremenila še del napovedi, ki bi nakazal, da je lahko naslednji korak dodatno obrestno znižanje. To bi storila s tem, da bi drugi del sporočila, ki zdaj pravi, da bodo obrestne mere daljše obdobje ostale "na zdajšnji nizki ravni", spremenila v "na zdajšnji ali nižji ravni". Dodajmo, da sicer manjši del analitikov meni, da bi morda ECB lahko še v četrtek stopila tudi korak dlje in dodatno znižala depozitno obrestno mero, ki je že zdaj negativna.

2. dejanje: septembra pljusk poceni denarja

A večina analitikov vendar meni, da se bo drugo dejanje odvilo septembra, ko bo po njihovem pričakovanju ECB napovedala obsežnejši sveženj spodbujevalnih ukrepov. Po ocenah bi bilo v tem svežnju mogoče pričakovati naslednje:
  • Znižanje depozitne obrestne mere še bolj v negativno območje: Različni analitiki ocenjujejo, da bi utegnila ECB depozitno obrestno mero, ki trenutno znaša negativnih –0,4 odstotka, spustiti še nižje, denimo na –0,5 odstotka. Cilj ostaja osnovni: aktivno spodbuditi banke, da denarja ne bodo hranile na računih pri ECB, temveč ga namenjale za kreditiranje podjetij in gospodinjstev. Namreč, spomnimo: depozitna obrestna mera v normalnih časih razkriva, koliko obresti bodo dobile poslovne banke, če bodo presežno likvidnost hranile na računih pri ECB. Trenutno pa je optika obrnjena, saj je depozitna obrestna mera negativna: zato izraža, koliko morajo banke plačati ECB za hrambo denarja za njenih računih.
  • Pogojno prilagajanje višine depozitne obrestne mere (tiering): Obsežna ponudba poceni likvidnostnega denarja sicer ceni vire financiranja za evrske poslovne banke. A po drugi strani je dejstvo, da obilna presežna likvidnost (saj ECB s poceni denarjem trg zaliva več let) v kombinaciji z negativnimi obrestnimi merami prinaša negativne učinke na dobičkonosnost bank zaradi prej omenjenih razlogov (poslovne banke morajo za hrambo presežne likvidnosti pri ECB plačevati ležarino). Da bi negativne posledice omilili, pri ECB razmišljajo o možnostih za pogojno prilagajanje, pri čemer ni jasno, ali bi šlo morda za odpustek ali znižanje stopnje. Kot je pred časom poročal Reuters, sicer ni prvič, da ECB razmišlja o tej možnosti, marca lani pa so jo pospravili v predal, ker bi se bodla z uveljavljenimi ukrepi. Takrat jih je zlasti skrbelo, da tak ukrep ne bi dajal vtisa, da bodo obrestne mere na nizkih ravneh ostale kar še lep čas, to pa bi se teplo z vsebino takratne orientacijske napovedi ECB.
  • Dražbe dolgoročnejših poceni likvidnostnih posojil za poslovne banke (TLTRO-III): ECB je marca letos presenetila z napovedjo, da namerava znova zagnati stroj za tiskanje poceni denarja, saj je razkrila, da bo septembra 2019 zagnala novi krog dražb dolgoročnejših (dvoletnih) likvidnostnih posojil TLTRO-III, obrestna mera pa bo navezana na višino depozitne obrestne mere. Glavni cilj oživljenega programa (kot kaže rimska številka, TLRTO niso novost) je – spodbuditi evrske poslovne banke h kreditiranju. Dodatno namerava ECB to storiti s tem, da bo obrestno mero za ta dolgoročnejša likvidnostna posojila še znižala za tiste banke, ki bodo izkazale boljšo rast obsega primernih posojil od pričakovane. Kot so pri ECB pojasnili glede izraza "primerna" posojila v opombi pod črto, jih definirajo kot tista, ki jih banke odobrijo nefinančnim podjetjem, ter kot posojila gospodinjstvom, pri čemer pa so izključena nepremičninska posojila.
  • Vnovični zagon programa ECB za odkup evrskih obveznic od poslovnih bank (QE): V članku Bo ECB oživila program za odkup obveznic QE v odziv na evrsko upočasnjevanje? smo že junija pisali, da na trgu premlevajo dva drzna scenarija. Med najdrznejšimi je bila takrat napoved ekonomista ABN Amro Bank Nicka Kounisa, ki je napovedal, da bo ECB začela spet sveže odkupe obveznic v okviru programa QE, ki ga je sicer konec decembra 2018 opustila. Na tiskovni konferenci po junijskem zasedanju ECB je Mario Draghi potrdil, da so člani sveta ECB dejansko razpravljali o tem kot o eni izmed možnosti.

Ozadje: zakaj ECB blaži politiko, namesto da bi jo zaostrovala

Na kratko – ECB se omenjenih ukrepov loteva zato, da bi spodbudila skok evrske inflacije na zdravo raven, ki jo cilja, in sicer malo pod dvema odstotkoma na letni ravni, v srednjeročnem obdobju, ter da bi spodbudila gospodarske aktivnosti na evrskem območju.

Evrsko območje je že nekaj časa namreč spet pod velikimi pritiski, ki po oceni ECB večinoma prihajajo iz mednarodnega okolja. Mednje ECB zlasti navaja dolgotrajno negotovost, povezano z geopolitičnimi dejavniki, vse večjo grožnjo protekcionizma in pa ranljivosti v tržnih gospodarstvih v razvoju. Vse to načenja gospodarsko klimo na evrskem območju in negativno vpliva na evrske gospodarske obete. Zato ECB poudarja, da namerava še vedno zagotavljati spodbujevalno naravnano denarno politiko, potem ko so junija izvedenci ECB tudi že poslabšali gospodarske napovedi za evrsko območje (dodajmo, da je v torek Mednarodni denarni sklad znova poslabšal napovedi o pričakovani letošnji rasti svetovnega gospodarstva, s 3,3 na 3,2 odstotka, kot razlago pa je navedel nadaljevanje trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, pa tudi negotovost glede brexita ter geopolitične napetosti v Perzijskem zalivu).

Pričakovanja: šef ECB Draghi bo v četrtek pripravil teren za nove pošiljke poceni denarja
Foto: Pablo GARRIGOS/EP
Nemški milijarder vrgel oči na terjatve NKBM 1
12 ur
Paket terjatev NKBM do pravnih oseb, ki je zavarovan z nepremičninami v Sloveniji in na Hrvaškem, je menda tik pred prodajo
Na članek...

Mariborska NKBM, ki je v lasti ameriškega sklada Apollo, je tik pred prodajo 350 milijonov evrov vrednega portfelja slabih terjatev do pravnih oseb, ki so zavarovane z nepremičninami v Sloveniji in na Hrvaškem, smo izvedeli neuradno. Za nakup naj bi se potegovali nemški EOS, češki sklad APS, britanski Anacap in norveški B2, najbolje pa naj bi kazalo nemškemu EOS, ki se v posel odpravlja skupaj z družbo Alfi, ki sodi v skupino KF Finance Matjaža Filipiča in Bojana Kunovarja.

Družba Alfi se v Sloveniji ukvarja predvsem z odkupom terjatev – med njene večje nakupe sodijo terjatve do skupine Tuš (terjatve so odkupili od NLB, Addika, Bawaga, Sberbank in Intese Sanpaolo), pred nedavnim pa je družba ustanovila zasebni naložbeni sklad, ki je kupil mengeško podjetje Trival Atene.

EOS in Alfi sta v Sloveniji ustanovila skupno podjetje ALOS, je razvidno na strani AJPES. EOS ima v družbi 70-odstotno lastništvo, Alfi pa preostalih 30 odstotkov. Za komentar smo se obrnili na podjetje Alfi, v katerem posla ne želijo komentirati.

Od čevljev do sedmih milijard

Kdo stoji za EOS? Gre za nemško družbo, ki se ukvarja z odkupi terjatev in drugimi finančnimi storitvami. Po navedbah na spletni strani so storitve ponudili že okoli 20 tisoč strankam v 26 državah. Družba ima 60 podružnic, v katerih je okoli 7.500 zaposlenih. Če bo EOS posel uspel, bo to njihov največji nakup terjatev pri nas.

Družba sicer sodi pod streho nemške skupine Otto Group, ki jo je ustanovil nemški podjetnik Werner Otto, danes pa jo vodi njegov sin Michael Otto z družino. Njihovo premoženje je revija Forbes ocenila na 6,9 milijarde dolarjev, kar družino uvršča na 215. mesto najbogatejših zemljanov.

Skupina Otto je bila ustanovljena leta 1949 in se je ukvarjala s kataloško prodajo čevljev, med nadaljnjim razvojem in rastjo pa se je usmerila tudi v nepremičnine in finančne storitve.Del skupine je EOS, ki v Sloveniji že vrsto let posluje prek podružnice EOS KSI, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, izterjavo in odkupi terjatev. Letno podjetje ustvarja okoli dva milijona prihodkov, lani pa je prvič poslovalo z minimalno izgubo v višini dobrih sedmih tisočakov.

Nemški milijarder vrgel oči na terjatve NKBM
Foto: Shutterstock
MDS poslabšal napovedi za svetovno gospodarsko rast
13 ur
Obseg svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) bo v 2019 zrasel za 3,2 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Prihodnje leto bo rast 3,5-odstotna. Aprila so za letos
Več ▼

Obseg svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) bo v 2019 zrasel za 3,2 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Prihodnje leto bo rast 3,5-odstotna. Aprila so za letos napovedovali 3,3-odstotno rast.

Kot rečeno - ras se bo povečala prihodnje leto. A napovedi temeljijo tudi na rasti trgov v razvoj. torej so zelo negotove.

Za zdaj je MDS poslabšal svoje napovedi zaradi negotovosti glede trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Negotovosti je več tudi zaradi nejasnosti okoli brexita in nestabilnosti v Perzijskem zalivu.

Rast držav v evroobmočju po napovedih MDS ostaja 1,3-odstotna, prihodnje leto 1,6-odstotna.

T-2 izdal manj komercialnih zapisov, kot jih je ponujal
13 ur
Na borzo bodo uvrščeni v sredo, 24. julija
Na članek...

Telekomunikacijski operater T-2, ki ga obvladuje Jurij Krč (na fotografiji spodaj), je prodal za 6,8 milijona evrov komercialnih zapisov, je razvidno iz objave o uvrstitvi vrednostnega papirja na borzo na Seonetu. Apoen znaša sto tisoč evrov, minimalna količina za trgovanje, ki se bo v kotaciji SI-Enter, v podsegmentu Enter, začelo 24. julija, znaša en lot. Kdo so kupci komercialnih zapisov, še ni znano, informacije v T-2 nismo mogli pridobiti, saj se pristojni na naše klice še niso odzvali.

Je pa znano, da so v T-2 želeli prodati več komercialnih zapisov, za osem milijonov evrov. Ponujali so ročnost 12 mesecev in 3,5-odstotno letno obrestno mero.

Iz informacijskega dokumenta, ki so ga v T-2 poslali morebitnim kupcem, smo junija, ko smo pisali o nameri T-2, razbrali, da bo izdaja komercialnih zapisov začasen dolžniški instrument, do izdaje obveznic, za katero naj bi bili dogovorjeni z enim od upnikov družbe, DUTB.

Zakaj T-2 ni šel do bank in zakaj so izdajo skrivali pred največjim upnikom DUTB?

T-2 izdal manj komercialnih zapisov, kot jih je ponujal
Skupščina SKB popolnila upravni odbor 1
13 ur
Skupščina SKB banke, ki je v lasti francoske skupine Societe Generale, je popolnila devetčlanski upravni odbor. Nova člana sta postala Milan Žiaran, novi glavni izvršni direktor SKB, ter Manica
Več ▼

Skupščina SKB banke, ki je v lasti francoske skupine Societe Generale, je popolnila devetčlanski upravni odbor. Nova člana sta postala Milan Žiaran, novi glavni izvršni direktor SKB, ter Manica Novak. Po prodaji SKB madžarski banki OTP se bo upravni odbor spremenil.

Kot izhaja iz zapisnika današnje skupščine, bodo upravni odbor banke do prodaje SKB, ki naj bi bila zaključena do pozne jeseni, sestavljali Jean-Philippe Guillaume, Pierre-Yves Demoures, Maria Koytcheva Rousseva, Clara-Elen Grigore, Milorad Katnić, Vojka Ravbar, Andre Gardella ter Žiaran in Novakova. Po prodaji SKB pa bodo funkcijo članov upravnega odbora nastopili Zsolt Barna, Imre Bertalan, Anna Florova Mitkova, Branko Miksa, Draga Cukjati ter Anita Stojčevska. V tem organu pa bodo ob njih do nadaljnjega sedeli še Ravbarjeva, Žiaran ter Novakova. (STA)

Podravka v prvem polletju z višjimi prihodki in dobičkom 1
13 ur
Hrvaška skupina Podravka, lastnica družbe Žito, je v letošnjem prvem polletju ustvarila 140 milijonov kun (19 milijonov evrov) dobička, kar je 16,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob
Več ▼

Hrvaška skupina Podravka, lastnica družbe Žito, je v letošnjem prvem polletju ustvarila 140 milijonov kun (19 milijonov evrov) dobička, kar je 16,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob rekordnem dobičku so prihodki porasli za 5,1 odstotka na 2,1 milijarde kun (289 milijonov evrov). Poudarili so, da gre za najboljše poslovne rezultate in največji dobiček iz poslovanja v kakšnem prvem polletju v zgodovini Podravke. Dobiček je predvsem rezultat organske rasti, so dodali.

K rasti prihodkov od prodaje sta prispevali oba poslovni področji, tako prehrana kot farmacija, ki sta v primerjavi z lanskim prvim polletjem beležili nekaj več kot petodstotno rast. Področje prehrane je ustvarilo 1,7 milijarde kun (227 milijonov evrov) prihodkov, farmacije pa 455 milijonov kun (61,5 milijonov kun).

Poslovna programa Žito in Lagris sta v primerjalnem obdobju okrepila prihodke za dva odstotka. Rast je večinoma posledica prodaje v kategoriji pekarstvo in mlinarstvo na slovenskem in italijanskem trgu. (STA)

Kako učinkoviti so zaposlovalni ukrepi države
13 ur
Letos manj denarja za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja
Na članek...

Zaradi ugodnih razmer na trgu dela pa tudi rebalansa proračuna bo za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) letos namenjenih skupaj 72,5 milijona evrov, kar je 18,9 milijona manj, kot je bilo prvotno predvideno. V ukrepe bodo vključili 35.345 oseb.

Največ denarja bo še vedno šlo za spodbude za zaposlovanje (30,4 milijona evrov) ter usposabljanje in izobraževanje (19,5 milijona evrov), je razvidno iz spremembe načrta za izvajanje ukrepov APZ.

Podjetja iščejo takoj zaposljiv kader, brez pomoči zavoda

Konec junija je bilo na zavodu 70.747 brezposelnih, od tega je bila dobra polovica (53,8 odstotka) dolgotrajno brezposelnih, torej so brez dela eno leto ali več. Kot so zapisali na ministrstvu, delodajalci trenutno zaradi pomanjkanja ustreznega kadra težijo predvsem k neposrednim zaposlitvam in iščejo takoj zaposljiv kader, brez pomoči zavoda za zaposlovanje. Sestava brezposelnih pa je slabša – potrebno je več motivacije, vse več je med brezposelnimi takšnih s kompleksnimi ovirami za vstop na trg, manjša se število brezposelnih, ki bi bili primerni za vključitev v posamezne ukrepe.

Podaljšani roki za subvencije za zaposlitev

Zavod za zaposlovanje je v zadnjih dneh podaljšal roke za pridobitev subvencije za zaposlovanje mladih (Spodbude za trajno zaposlovanje mladih) in zaposlovanje starejših od 30 oziroma 50 let (Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me 2017/2019).

Podjetja bodo lahko tako do konca tega leta (ali do porabe denarja) pridobila pet tisoč evrov za zaposlitev mladega s stalnim prebivališčem v zahodni Sloveniji (kohezijska regija). Do zdaj so v program vključili 5.109 mladih (43,8 odstotka iz vzhodne Slovenije). Prav tako lahko do konca leta pridobijo od pet tisoč do sedem tisoč evrov subvencije za zaposlitev brezposelnih iz vse Slovenije, ki so stari vsaj 30 let.

Starejši na zavodu v povprečju dobrih 40 mesecev

Po podatkih ministrstva je bilo v prvih treh letošnjih mesecih v programe APZ vključenih 36,9 odstotka dolgotrajno brezposelnih. Cilj za prihodnje leto je 48 odstotkov. Delež zaposlitev dolgotrajno brezposelnih med vsemi zaposlitvami pa je znašal 16,8 odstotka, kar je pol manj, kot je ciljna vrednost v letu 2020 (33 odstotkov).

Od leta 2014 se je predvsem pri starejših od 50 let in nizko izobraženih precej podaljšal povprečni čas prijave v evidenci brezposelnih. Tako so v prvem letošnjem četrtletju brezposelni, starejši od 50 let, bili v povprečju na zavodu prijavljeni 40,3 meseca (cilj za prihodnje leto je 30 mesecev), nizko izobraženi brezposelni pa 34,8 meseca (cilj je 28 mesecev). Glede na leto 2014 se je skrajšal povprečni čas prijavljenih mladih do 29 let, in sicer z 10,5 na 10,2 meseca (cilj za prihodnje leto je sedem mesecev).

Po usposabljanju ali izobraževanju se zaposli polovica udeležencev

V zadnjih letih se povečujeta delež brezposelnih, ki so vključeni v ukrep izobraževanja in usposabljanja, in tudi delež tistih, ki se zaposlijo po končanem izobraževanju ali usposabljanju. V prvih treh mesecih letos je bilo v izobraževanja in usposabljanja vključenih 3.270 oseb, medtem ko je letni cilj 30.100 oseb.

V šestih mesecih po končanem usposabljanju in izobraževanju se zaposli v povprečju približno polovica brezposelnih, s čimer dosegamo začrtani cilj.

Letos predvidevajo zaposlitev vsaj 16 tisoč brezposelnih

Ministrstvo za delo ocenjuje, da bo v izvajanje programov in aktivnosti APZ letos vključenih 35.345 oseb (27.845 brezposelnih in 7.500 zaposlenih). Od tega predvidevajo vključitev 8.492 brezposelnih mladih (do 29 let) in 7.459 brezposelnih starejših (50 let in več). Mlade bodo najpogosteje vključevali v ukrepe usposabljanja in izobraževanja (61,7 odstotka), starejše pa v ukrep spodbud za zaposlovanje (60,4 odstotka). Ocenjujejo tudi, da bodo v programe APZ vključili skoraj sedem tisoč brezposelnih, ki prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost, in skoraj 7.600 brezposelnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč.

Napovedujejo še, da bo 16.274 oseb, ki bodo vključene v ukrepe APZ, šest mesecev po poteku vseh pogodbenih obveznosti zaposlenih.

Kako učinkoviti so zaposlovalni ukrepi države
Foto: Shutterstock
Roman Leljak rešen osebnega stečaja, a dolgovi ostajajo 6
14 ur
Okrožno sodišče v Murski Soboti je danes izdalo sklep o končanju osebnega stečaja nad Romanom Leljakom, publicistom, ki je bil lani izvoljen za župana občine Radenci. Ker Leljak župansko
Več ▼

Okrožno sodišče v Murski Soboti je danes izdalo sklep o končanju osebnega stečaja nad Romanom Leljakom, publicistom, ki je bil lani izvoljen za župana občine Radenci. Ker Leljak župansko funkcijo opravlja neprofesionalno, hkrati pa ima dolžnost preživljanja dveh vzdrževanih družinskih članov, se mu plača ne steka v stečajno maso.

"V predmetnem stečajnem postopku dolžnik ni predlagal odpusta obveznosti, zato upravitelj ocenjuje, da prejemanje županske plače dolžnika, ob dejstvu, da se otipljiva stečajna masa iz tega naslova ne bo oblikovala, ni razloga za nadaljevanje stečajnega postopka," je zapisano v sklepu sodišča.

Ker Leljak ni zaprosil za odpust obveznosti, bodo po pravnomočnem končanju osebnega stečaja upniki spet lahko z izvršbami posegali po njegovih prihodkih in morebitnem drugem premoženju, je dodalo sodišče.

Roman Leljak po koncu osebnega stečaja še vedno dolguje 7,9 milijona evrov. Toliko terjatev je upnikom priznal stečajni upravitelj. Leljakovi največji upniki so Društvo za varstvo upnikov (6,6 milijona evrov), banka Sparkasse (568 tisoč evrov) in KBM-Leasing (446 tisoč evrov).

Roman Leljak rešen osebnega stečaja, a dolgovi ostajajo
Foto: Jure Makovec
Top službe - EIF išče izvršnega direktorja, službe še v Telekomu, Interblocku, Yaskawi in 15 podjetjih
14 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

IGRALNIŠTVO

Britanski Deviški otoki: sonce, pesek in več kot bilijon evrov vredno skrivnostno offshore gospodarstvo
14 ur
V nekaterih davčnih oazah – Luksemburgu, Monaku ali celo nekaterih območjih Kajmanskih otokov – se denar cedi iz vsega. Na Britanskih Deviških otokih se bogastvo sprehaja skoznje skoraj brez sledi.
Na članek...

Britanski Deviški otoki (BDO) so dom več kot 400 tisoč podjetjem, ki imajo za skupaj 1,5 bilijona dolarjev (1,33 bilijona evrov) sredstev. Toda tega, če se sprehodite skozi Road Town, glavno mesto tega karibskega arhipelaga, ne boste zaznali. Na ozki enopasovni glavni ulici – Main Street – z avtomobili izzivalno tekmujejo kokoši in petelini. Odvetniške družbe, ki so ustanovile na tisoče offshore podjetij in zanje opravljajo storitve, imajo svoje prostore v skromnih stavbah, ki stojijo poleg živo pobarvanih lesenih hiš, v katerih so poceni lepotni saloni in prodajalne oblačil z imeni, kot je Goodfellas (Dobri fantje).

Razen peščice zmaličenih zelenih uličnih znakov na Main Streetu je označenih malo cest. Na Britanskih Deviških otokih tudi nimajo poštne dostave; tamkajšnja podjetja in 32 tisoč prebivalcev uporabljajo za svoje naslove poštne predale, pri čemer je en sam poštni predal v Road Townu lahko simbolični dom na tisoče podjetij z vsega sveta. Na stotine odvetnikov, računovodij in agentov podjetij dela v stavbah, posejanih po glavnem otoku z imenom Tortola. V nekaterih davčnih oazah – Luksemburgu, Monaku ali celo na nekaterih območjih Kajmanskih otokov – se denar cedi iz vsega. Na Britanskih Deviških otokih se bogastvo sprehaja skoznje skoraj brez sledi.

Podatkovna baza za le dva para oči

Ko sem bila aprila tam na obisku, sem se najprej ustavila v Tobacco Wharfu, skupku običajnih hiš, potisnjenih stran od glavne ceste, kjer ima v s palmami obdani štirinadstropni stavbi zelene in bež barve svoje prostore svetovno računovodsko podjetje BDO Ltd. V podjetju sta me sprejela Ryan Geluk, vitek, visok in bradat računovodja, ki na otoku opravlja nalogo namestnika glavnega direktorja, in Neil Smith, direktor mednarodnih poslov na Britanskih Deviških otokih. Geluk je začel tipkati po tipkovnici, da bi mi pokazal podatkovno zbirko, na katero je tako zelo ponosen: sistem za varno pregledovanje podatkov o dejanskem lastništvu oziroma BOSS (Beneficial Ownership Secure Search System), ki so ga Britanski Deviški otoki začeli uporabljati leta 2017, da bi s tem izpolnili mednarodne zahteve po tem, da morajo voditi evidence lastnikov tamkajšnjih podjetij. Na zaslonu na steni se je prikazal nabor podatkov. Geluk je kliknil na podjetje Almigthy Dollar, ki se je decembra 2007 registriralo na naslovu oziroma poštnem predalu P. O. Box 9722 v Road Townu, pri čemer sta bila navedena še številka potnega lista in datum rojstva njegovega lastnika po imenu John Zykov-Wumu.

Almighty Dollar ni pravo podjetje, temveč bolj prototip – in to je bilo tudi vse, kar mi je Geluk lahko pokazal. Čeprav je Geluk pomagal zasnovati zbirko podatkov in pripomogel k temu, da sploh deluje, sam nima dovoljenja za pregledovanje celotne zbirke. Po celotnem sistemu, ki vsebuje podrobnosti o okoli 600 tisoč lastnikih, ki imajo tu podjetja v neposredni ali posredni lasti, lahko dejansko iščeta le dve osebi, neimenovana delavca finančnega preiskovalnega urada Britanskih Deviških otokov. Domneva se, da je tu registrirana približno tretjina vseh offshore podjetij na svetu.

Po Gelukovih besedah uporablja BOSS šifriranje, ki ga hekerjem še ni uspelo razvozlati. »Če kdo vanj vstopa iz neobičajnega kraja, kot je Severna Koreja, se bo nemudoma zaprl,« mi je zaupal in dodal, da so podatki shranjeni na skrivnem kraju, ki je znan samo njemu in njegovi ekipi. »Povem lahko le to,« je dejal, »da je v eni od držav skupine G7 in da to niso ZDA.«

Združeno kraljestvo želi BDO prisiliti k preglednosti

Stvari se na Britanskih Deviških otokih spreminjajo – čeprav mimo volje tukajšnjih politikov in poslovnežev, pa tudi množice manj vplivnih ljudi. Parlament Združenega kraljestva je lani izglasoval odločitev, da bo BDO prisilil k preglednosti – prav tako pa tudi 13 preostalih britanskih čezmorskih ozemelj, nekdanjih kolonij, ki imajo na svojih zastavah med drugim upodobljeno zastavo Združenega kraljestva, Union Jack. Kraljica za ta ozemlja imenuje guvernerja, ki vodi zunanje zadeve in zadeve na področju kazenskega pregona, njihov sodni sistem pa temelji na angleškem običajnem pravu. Šlo je za redek trenutek medstrankarske enotnosti članov britanskega parlamenta, ki so bili že od leta 2016 v krču zaradi prepira glede pogojev odhoda iz Evropske unije. Glavni del sprejete zakonodaje o preglednosti je zahteva, da vsako od čezmorskih ozemelj ustvari nekaj podobnega, kot je BOSS, in poskrbi, da ta postane javen.

Položaj Britanskih Deviških otokov v skrivnostnem offshore gospodarstvu je osvetlilo curljanje panamskih dokumentov, ko je Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev objavil 11,5 milijona dokumentov iz odvetniške pisarne Mossack Fonseca. Razkriti dokumenti so po vsem svetu sprožili preiskave glede pranja denarja, kršenja sankcij in izogibanja plačilu davkov, pri čemer ni ostalo neopaženo, da je bila več kot polovica podjetij, katerih identiteta je bila takrat razkrita, registrirana na Britanskih Deviških otokih. (Da bi škandal morali poimenovati Dokumenti z Britanskih Deviških otokov, je predlagala več kot le peščica ljudi.) Razkritja so pričala o očitni nezadostnosti regulative na BDO, ki še danes ostaja vir zaskrbljenosti: otoški regulatorji so lani opravili le štiri inšpekcijske preglede finančnih podjetij na kraju samem.

Britanski Deviški otoki bi bili brez finančnih storitev precej bolj revni

Tukajšnji ljudje se dobro zavedajo zgražanj zaradi skritega premoženja in izgubljenih davčnih prihodkov. Toda preprosto ne verjamejo, da so za to krivi sami, veliko pa jih tudi zanika, da je njihova država davčna oaza ali jurisdikcija, ki zagovarja tajnost podatkov. Britanski Deviški otoki so dejansko eden najglasnejših nasprotnikov svetovnih prizadevanj za preglednost, zaradi česar je uspešnost ali neuspešnost njihovega odpora tudi barometer učinkovitosti svetovnega pritiska na offshore industrijo.

Ko se sprehodite po prašnih ulicah Road Towna, vam ni takoj jasno, zakaj bi ljudje sodelovali v boju proti preglednosti. Na BDO registrirana podjetja ne plačujejo davkov. V arhipelagu, ki šteje 60 otokov, imajo bogataši iz drugih držav v lasti cele otoke (Richard Branson je lastnik Necker Islanda; Googlov Larry Page otoka Eustasia), poleg tega skoraj nikjer ni videti, da bi bogataši, ki uporabljajo BDO, tu tudi na veliko zapravljali denar. Škoda zaradi orkana Irma, ki je divjal čez Britanske Deviške otoke septembra 2017, je še zdaj vidna povsod. Pa vendar so mi otočani, tako s spodnjega kot zgornjega dela ekonomske lestvice, na moja vprašanja o preglednosti odgovarjali enako: brez podjetij s področja finančnih storitev bi bili Britanski Deviški otoki precej bolj revni. Ustanovitev podjetja z manj kot 50 tisoč delnicami stane 450 ameriških dolarjev (okoli 400 evrov), za ohranitev registracije pa je treba vsako leto plačati dodatnih 450 dolarjev. To pa, čeprav se sliši še tako skromno, poganja gospodarstvo. Finančne storitve pomenijo 62 odstotkov prihodkov vlade BDO, ki jih je skupaj za 372 milijonov dolarjev (330 milijonov evrov). In če bo privolila v javni register lastnikov podjetij, se bo njihov delež verjetno zmanjšal.

Evropska unija je zadnja leta BDO in drugim ozemljem grozila, da jih bo uvrstila na črni seznam, če ne bodo sprejeli predpisov, ki bodo svetovnim korporacijam preprečevali, da bi se plačilu davkov izogibale s prenašanjem dobičkov na slamnata podjetja v offshore jurisdikcijah z nično stopnjo obdavčitve. Po oceni Mednarodnega denarnega sklada izgubijo države zaradi selitve korporativnih dobičkov vsako leto 600 milijard dolarjev (532 milijard evrov) davčnih prihodkov. V skladu z novimi predpisi, ki začenjajo veljati letos, mora imeti vsako podjetje, ki se razglaša za davčnega rezidenta Britanskih Deviških otokov, »ekonomsko vsebino« na kraju samem – v obliki tamkajšnje pisarne, zaposlenih in ustreznih izdatkov. Enaka pravila bodo veljala tudi za druga, bolj razvita offshore središča, a bo učinek tega na BDO verjetno izrazitejši in bi utegnil na tisoče podjetij prisiliti k ugasnitvi ali pa širitvi v Road Townu, ki ima maloštevilno prebivalstvo in zelo omejeno infrastrukturo. Nekatere domačine skrbi, da se bodo podjetja zato preprosto preselila drugam.

Odkrita vojna proti Združenemu kraljestvu

Za večjo grožnjo od prej omenjenih predpisov velja zahteva Združenega kraljestva po preglednosti. Zakon, ki ga je sprejel britanski parlament, narekuje vladi, da čezmorskim ozemljem ukaže, da javne registre ustvarijo do leta 2020. Vlada Združenega kraljestva, ki jo skrbi, da bi to utegnilo sprožiti upor nekdanjih kolonij, je tej potezi poslancev nasprotovala in si dvoumno napisano zakonodajo razložila tako, da po njenem pomeni, da lahko da ozemljem čas do leta 2023. Poslanci, ki podpirajo nove predpise, pravijo, da vlado lahko prisilijo k spoštovanju prvotnega roka. »Trgujejo pod našo zastavo in morajo sprejeti naše vrednote,« pravi Andrew Mitchell, poslanec konservativne stranke, ki se je zavzemala za sprejetje takšnih predpisov. »Brez preglednosti, ki jo omogočajo odprti, javni registri, ne morete povezati vsa dejstva in opaziti premetenega pranja denarja in protizakonitih ravnanj.«

Zaradi mrtve točke, na kateri je obtičala zadeva, je na površje spet priplavalo vprašanje zapuščine britanskega imperija. Medtem ko parlament lahko odreja zakonodajo za ozemlja, otočani ne morejo voliti na volitvah Združenega kraljestva, če ne živijo v Združenem kraljestvu. Mnogi vidijo v vsiljevanju javnega registra nespoštovanje njihove ustavne povezanosti z Veliko Britanijo. Več tisoč ljudi, ki so se maja letos udeležili protestnega pohoda v Road Townu, je nosilo napisa »Nočemo imperialistične zakonodaje« in »Konec kolonialni vladavini«. Takratni podpredsednik vlade Kedrick Pickering je celo razglasil »odkrito vojno proti Združenemu kraljestvu«.

Boksarsko nepopustljivi predsednik vlade

V času mojega obiska so se otočani na enega od večerov postavili v vrsto v čakalnici zakonodajne skupščine BDO, zdelane stavbe bež barve, v kateri sta druga ob drugi obešeni sliki kraljice Elizabete II. in na novo izvoljenega predsednika vlade BDO Andrewa Fahieja. Čakali so na srečanje s Fahiejem, krepkim moškim v temni obleki, ki v svoji cerkvi s klavirjem spremlja gospelski zbor. Za predsednika vlade je bil izvoljen februarja, po tem, ko je vodil delovno skupino, ki se je zavzemala za to, da bi čezmorska ozemlja pridobila moč veta nad zakoni, ki jih zanje sprejme parlament Združenega kraljestva. Prejšnji premier je Fahieju pred leti nadel vzdevek Rjavi bombarder, po boksarju Joeju Louisu, menda zaradi njegovega nepopustljivega pristopa k politiki. In vzdevek se je prijel.

Fahie mi je v odmoru med pozno nočno razpravo o proračunu dejal, da Britanski Deviški otoki ne bodo uvedli javnih registrov, dokler ne bodo uvedeni po vsem svetu. »Temu se ne bomo podredili na ukaz Združenega kraljestva, ampak šele, ko bo to postalo svetovno pravilo,« je dejal.

Ne preseneča, da veliko ljudi v Road Townu meni, da lahko za uporabo jurisdikcij, kot so Britanski Deviški otoki, obstajajo povsem legitimni razlogi. Kot so, denimo, razkrili panamski dokumenti, si je britanska igralka Emma Watson kupila hišo v Londonu prek svojega podjetja na BDO zato, ker je s tem želela zasledovalcem preprečiti, da bi vedeli, kje živi. Britanski Deviški otoki veljajo tudi za priročno nevtralno ozemlje za umestitev sedeža mešanih podjetij – brez dodatne ravni obdavčenja. Vlagateljem iz Silicijeve doline se, na primer, utegne zdeti bolj primerno, da vložijo v drzno rusko tehnološko podjetje s sedežem na BDO, kjer imajo angleško običajno pravo, kot v Rusiji, kjer so sodišča še vedno nagnjena h korupciji.

Toda preglednost ne ogroža ničesar od tega. Tisto, kar ogroža, je glavna vloga, ki jo imajo Britanski Deviški otoki pri pogosto zelo dodelanih poskusih prikritja identitete pravih lastnikov sredstev, zaradi česar je teže izslediti finančna sredstva v poslovnih sporih, opravljati davčne preiskave in preiskave pranja denarja.

Offshore industrija je kot stolp v igri Jenga

Za prirejanje lastništva se pogosto uporablja še tista druga zapuščina britanskega imperija – kronske odvisnosti oziroma ozemlja v lasti britanske krone na Kanalskih otokih, Guernseyju in Jerseyju. Preprosta krinka lastništva nad sredstvi utegne biti takšna: premožni posameznik ustanovi sklad na Jerseyju, ki je lastnik podjetja na BDO s švicarskim bančnim računom. »Temu pravijo začetna stopnja,« pojasni John Christensen, ki se je po tem, ko je na Jerseyju delal kot forenzični preiskovalec v mednarodnem računovodskem podjetju Deloitte, pridružil skupini Tax Justice Network, ki se bojuje proti davčnim oazam. »Pri večjih igralcih to lahko pomeni še veliko več jurisdikcij.« Kronske odvisnosti ne zaračunavajo davkov večini podjetij in tudi ne razkrivajo, kdo je pravi lastnik tam registriranih podjetij, vendar se bodo stvari tudi tam spremenile. Po tem, ko so britanski zakonodajalci zagrozili, da bodo tudi njih prisilili v uvedbo javnih registrov, so na Kanalskih otokih, Guernseyju in Jerseyju junija napovedali, da bodo to storili prostovoljno do leta 2023.

Posledice so lahko daljnosežne. Offshore industrija je podobna stolpu v igri Jenga, davčne oaze pa kockam, ki podpirajo zapleteno sestavo skritih svetovnih financ. Poteze, storjene v zadnjem letu, spominjajo na namero, da bi izvlekli več kock hkrati. In ker so Britanski Deviški otoki blizu temelja tega stolpa, bi, če bi jih premaknili prek določene točke, lahko povzročili sesutje offshore industrije, kakršno poznamo.

Hokus pokus – brez davka

Mož, ki je pomagal izumiti sodobno offshore industrijo, je 81-letni, v Oxfordu šolani odvetnik Michael Riegels, ki se je na BDO preselil na začetku sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi se umaknil pred državljanskimi nemiri v rodni Tanzaniji. Obiskala sem ga v njegovi, na hribu zgrajeni vili, katere dnevna soba se odpre proti veliki terasi z razgledom na Karibsko morje. Sedeč v pletenem stolu ob bazenu s svojo ženo Normo, je obudil spomin na čas, ko je prvič prišel na BDO in se je zdelo, da si se vrnil v preteklost. »Možje bi z glave sneli klobuke, rekoč: Dobro jutro, gospod. Tudi vam lep dan,« se je spominjal. »Potem pa so nas odkrili neki odvetniki iz New Yorka.«

Klici iz New Yorka so bili takrat nekaj nevsakdanjega; podvodne kable za mednarodne telefonske povezave so položili šele nekaj let prej. Takrat je med Združenim kraljestvom in ZDA veljal sporazum o dvojnem obdavčevanju, ki je vključeval tudi BDO. Če je bilo ameriško podjetje ustanovljeno na BDO, je na dividende, izplačane iz ZDA, plačalo namesto 30-odstotnega samo 15-odstotni ameriški davek, to pa je potem lahko uporabilo kot dobropis pri 15-odstotnem davku BDO – in hokus pokus: ničodstotni davek. Riegels, ki je bil družabnik odvetniške pisarne Harneys na BDO, je, kot pravi, pomagal Bobu Marleyju, Catu Stevensu in drugim glasbenikom na BDO ustanoviti podjetja, da bi se lahko izognili plačilu davka na njihove tantieme. (Stevens je svoj album Foreigner iz leta 1973 naslovil Foreigner, ker se je tistega leta preselil v Brazilijo zaradi nižjih davkov.)

Ameriška vlada je leta 1981 objavila kritično poročilo o davčnih oazah, v katerem je pisalo, da jo sporazum stane na stotine milijone dolarjev, in ga je kmalu za tem preklicala. »To nas je nekoliko razočaralo,« je dejal Riegels. »Šlo nam je namreč precej dobro.«

Prav takrat je Paul Butler, družabnik newyorške odvetniške pisarne Shearman & Sterling, predlagal, da bi zakonodajo BDO napisali znova, in to tako, da bodo Britanski Deviški otoki postali privlačni za mednarodne vlagatelje. Pet pravnikov, med njimi Riegels in takratni državni tožilec na otokih Lewis Hunte, so se lotili pisanja osnutka nove zakonodaje, pri čemer so se zgledovali po zakonih z vsega sveta, še posebej veliko pa so si sposodili pri zakonodaji ameriške zvezne države Delaware, ki je iz prodaje slamnatih podjetij naredila velik posel. Tako je vlada BDO z njihovo pomočjo leta 1984 sprejela zakon o mednarodnih poslovnih družbah. Podobno zakonodajo so sprejeli tudi na Bahamih in Kajmanskih otokih.

Vreča, polna denarja, in streznitev

»Vse je šlo hitro kot ekspresni vlak,« se je spominjal Riegels. »V dveh letih smo slavili dejstvo, da je bilo vsak mesec ustanovljenih sto podjetij, kar je bilo več, kot smo si takrat lahko predstavljali v najbolj norih sanjah.«

Zelo veliko mednarodnih podjetij BDO ni nujno uporabljalo za to, da bi se izognili plačilu davkov, temveč da bi ušli predpisom, se je spominjal Riegels. Toda nekaj podjetij in ljudi, ki so bili njihovi lastniki, je BDO brez dvoma uporabljalo za to, da bi se izognili temeljitemu pregledu. Riegels se je pri tem spomnil moškega, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prišel v njegovo pisarno s papirno vrečko, v kateri je bilo 300 tisoč ameriških dolarjev, da bi z njimi kupil jahto od ene njegovih strank. Spominjal se je, da se mu je to sicer zdelo nenavadno, a da je denar vzel, ne da bi kaj dosti spraševal. Pozneje je videl, da so poročali, da so ameriški uradniki zasegli to plovilo, polno mamil.

»Ko sem o bral tem, sem pomislil, da tega ne bi smel storiti,« je dejal. »Lahko bi dojeli, da bodo to sčasoma izrabili nemoralni ljudje. Bili smo skrajno naivni, ko smo mislili, da so bile vse naše stranke dostojni poslovneži. Nismo veliko spraševali.«

Sicer pa so Britanski Deviški otoki eden najbolj priljubljenih krajev za registracijo podjetja postali šele v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot je povedal Riegels, so leta 1989 ZDA izvedle invazijo na Panamo, to pa je panamsko porajajočo se offshore industrijo prisililo k selitvi na BDO. Približno sočasno so pred predajo Hongkonga Kitajski leta 1997 začeli podjetja, registrirana na BDO, uporabljati kot nosilce sredstev hongkonški vlagatelji – na čelu z milijarderjem Li Ka Shingom, ustanoviteljem družbe CK Hutchison Holdings. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je po Riegelsovih besedah njegova družba vsak mesec poskrbela za ustanovitev tisoč podjetij, največji vir posla pa so pri tem pomenili premožni Kitajci. »Devetdeseta leta so bila obdobje razcveta,« je dejal.

Prelomni Offshore Leaks in udarni val panamskih dokumentov

V zadnjih desetih letih so Britanske Deviške otoke večkrat preplavili škandali. Na BDO so imeli sedež nekateri offshore napajalni skladi, ki so nabirali denar pri vlagateljih in ga usmerjali v Ponzijevo shemo Bernieja Madoffa, prav tako nekatera podjetja, vpletena v 230 milijonov dolarjev (204 milijone evrov) vredno davčno goljufijo ruskih uradnikov, ki jo je razkril ruski odvetnik Sergej Magnitski, ki je po tem odkritju leta 2009 umrl v zaporu.

Potem je leta 2013 Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev začel objavljati besedila na podlagi 2,5 milijona v javnost pricurljanih offshore dokumentov. Raziskava, ki so jo poimenovali Offshore Leaks, je pomenila prvo od mnogih razkritij, ki so Britanske Deviške otoke osvetlili kot priljubljeno jurisdikcijo za pranje denarja in utajo davkov. Podjetja na BDO so imeli vsi, od trgovcev z orožjem do bogatih Američanov ter indonezijskih milijarderjev.

Raziskava Offshore Leaks je regulatorje po svetu spodbudila, da so se lotili boja proti tajnostim offshore jurisdikcij. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je istega leta v Evropi s podporo držav skupine G20 kot pravilo uveljavila samodejno izmenjavo finančnih informacij, ki državam omogoča, da sledijo finančnim sredstvom, ki so »neznana ali neugotovljiva«. K tej izmenjavi je pristopilo več kot sto jurisdikcij.

Ko so udarili panamski dokumenti, so bile posledice velike. Tokrat so bili med tistimi, za katere se je izkazalo, da imajo nerazkrite offshore račune, tudi politiki z vsega sveta. Vodja laburistične stranke Jeremy Corbyin je dejal, da bi moralo Združeno kraljestvo razmisliti o uvedbi neposredne oblasti nad čezmorskimi ozemlji, če bodo ta še vedno dopuščala utajo davkov »na ravni množične proizvodnje«. (Vlada Združenega kraljestva je po panamskih dokumentih ustvarila svoj javni register, ki prvič razkriva, kdo je lastnik podjetij v Veliki Britaniji ali kdo jih obvladuje.)

Nizi informacij, ki so druga za drugo curljale v javnost, so za oblasti BDO pomenili velikanski pritisk, da storijo kaj, kar bi rešilo njihovo finančno industrijo in hkrati zadovoljilo svetovne regulatorje. Britanski Deviški otoki so junija 2017 sprejeli zakonodajo, ki od registriranih agentov, ki urejajo ustanovitev podjetij, teh je zdaj okoli 140, zahteva, da podatke o dejanskih lastnikih podjetij naložijo na za javnost zaprto zbirko podatkov. Od tod BOSS, ki posameznikom, ki obvladujejo podjetja, otežuje skrivanje za pooblaščenimi delničarji, če bi organi kazenskega pregona Združenega kraljestva začeli poizvedovanja. Za večino podjetij, registriranih na BDO po letu 2017, mora stati resnična oseba, s podrobnimi podatki o potnem listu ter z imenom in naslovom. Britanski Deviški otoki si te podatke potem lahko delijo z britanskimi preiskovalci. Toda pri tem še vedno obstajajo luknje, ki, denimo, skladom in korporacijam, katerih delnice kotirajo na borzi, omogočajo, da se izognejo postopkom temeljitega pregleda.

Če bodo uradniki BDO dosegli svoje, register še zdaleč ne bo popolnoma javen

Na pobočju hriba v Road Townu stoji ograjena in s palmami obdana bela vila, ki se uporablja kot pisarna za 40-letnega guvernerja BDO Gusa Jasperta, svetlolasega, modrookega Britanca blagega glasu. Jaspert, sedeč poleg slike kraljice Elizabete II., ki ga je na to mesto imenovala leta 2017, zveni kot značilen diplomat, razpet med namero britanskih članov parlamenta, da čezmorska ozemlja prisilijo k preglednosti, in vlado BDO, odločeno, da se jim upira pri vsakem, s tem povezanim korakom. Britanski Deviški otoki, kot pravi, že zdaj dobro opravljajo svoje delo s tem, ko informacije o posameznikih s podjetji na BDO posredujejo državnemu kriminalističnemu uradu Združenega kraljestva. Jaspert vodi tudi finančni preiskovalni urad BDO in pravi, da ta v 24 urah izpolni okoli 90 odstotkov zahtev po podatkih. Predlaga pa kompromis, da bi javni register, če bi bilo mogoče, zasnovali tako, da bi hkrati ščitil zasebnost ljudi.

»Leteče besede, kot je preglednost, so poceni,« pravi Jaspert. »Kakšen naj bi bil končni register, pa bomo še videli.«

Če bodo uradniki BDO dosegli svoje, register še zdaleč ne bo povsem javen. Ena od zamisli, o kateri razmišljajo, je sistem, ki bi posameznike obvestil, da nekdo poizveduje o njih, in tudi, kdo je poizvedovalec, ti pa bi imeli možnost, da preprečijo razkritje podrobnosti. Še ena od zamisli, ki mi je prišla na uho: register bi bil dostopen samo na Britanskih Deviških otokih, kar pomeni, da bi bili ljudje prisiljeni fizično priti na BDO, da bi si lahko ogledali informacije. Kako naj bi te zamisli natančno delovale in ali bi bilo Združeno kraljestvo pripravljeno zanje prižgati zeleno luč, še vedno ni jasno, vendar vse skupaj zveni kot poskus oblikovanja javnega registra, ki bi bil to samo po imenu, če bi Britanske Deviške otoke potisnili v kot.

Bolna krava molznica

Ko so poslanci britanskega parlamenta izglasovali, da se čezmorska ozemlja prisilijo v javne registre, si ta še vedno niso opomogla od divjanja orkana Irma. Škof John Cline iz baptistične cerkve Novo življenje, ki je pomagal voditi pohod proti javnim registrom, je dejal, da je Združeno kraljestvo rušilo gospodarstvo BDO prav v trenutku, ko je bilo to najbolj ranljivo. »To ni nič drugega kot sodobni kolonializem,« je dejal Cline, sedeč v svoji pisarni v Road Townu, v kateri je obesil sliko Martina Luthra Kinga jr. »Ne razumem, kako nas po eni strani lahko zatirate, po drugi pa pričakujete, da bomo delovali kakorkoli uspešno.«

Cline kljub temu meni, da je gospodarstvo BDO zaradi odvisnosti od finančnih storitev ubralo preveč enostransko pot in da zato ni namenjalo pozornosti gradnji infrastrukture, ki bi lahko pripomogla k razcvetu turizma. »Finančna industrija je postala tako rekoč krava molznica, ki pa je zdaj zbolela,« je dejal.

Mantra, ki jo je mogoče slišati na terenu, je, da bi Združeno kraljestvo, preden nalaga strožja pravila BDO, najprej moralo pomesti pred svojim pragom. Od registriranih agentov podjetij na BDO se zahteva, da, preden opravijo ustanovitev podjetja, preverijo identiteto in izvor sredstev lastnika. V Združenem kraljestvu takšnih agentov ni, kar pomeni, da podjetje lahko ustanovite v manj kot dnevu za le 12 britanskih funtov (10,6 evra), in to tako, da se preprosto prijavite v spletni registrski sistem Companies House in naložite tri osebne podatke. Aktivisti, ki se bojujejo proti korupciji, pravijo, da je bil sistem kljub vsej preglednosti britanskega sistema brez dvoma uporabljen tudi za goljufije in pranje denarja. Regulatorji so v primeru škandala s pranjem denarja v vrednosti 230 milijard dolarjev (204 milijarde evrov), v katerega se je ujela Danske Bank, s sledenjem denarju ugotovili, da je ta pritekal iz Rusije prek baltskih bank s pomočjo v Združenem kraljestvu registriranih podjetij, pa tudi slamnatih podjetij z Britanskih Deviških otokov.

Več preverb lastnikov podjetij kot v Združenem kraljestvu

Organi kazenskega pregona v Združenem kraljestvu pravijo, da so jim Britanski Deviški otoki pomagali pri sedanjih preiskavah, a da se regulativa BDO še vedno ne zdi dovolj stroga, če upoštevamo majhno število opravljenih inšpekcijskih pregledov na terenu. Veliko pove podatek, da so regulatorji po tem, ko so v javnost prišli panamski dokumenti, odvetniško pisarno Mossack Fonseco sicer kaznovali s 440 tisoč dolarji (390 tisoč evri), kar je najvišja globa, ki je bila doslej naložena na otokih, a da je ta obdržala licenco za opravljanje dejavnosti vse do lani, ko je zaprla svoja vrata.

O tem sem želela kaj več izvedeti na BDO pri tamkajšnji komisiji za finančne storitve, ki je pristojna za izdajanje licenc agentom podjetij in za to, da nad temi agenti izvaja inšpekcijske preglede. Vendar se več tednov pred mojim obiskom nihče ni oglasil na moje klice na telefonske številke, ki so objavljene na spletnem mestu komisije, prav tako pa se več različnih uradnikov ni menilo za moja nešteta e-sporočila. Odšla sem do pisarne, ki jo ima komisija v stavbi na vzhodu Road Towna, pred katero stoji napis »Budnost, poštenost, odgovornost«, in tam na kratko govorila z namestnikom glavnega direktorja komisije Kennethom Bakerjem, ki sem mu razložila, da pišem članek o BDO. Rekel mi je, naj pustim sporočilo za vodjo komunikacij v komisiji. Odziv sem dočakala čez nekaj dni, a je komisija sporočila le, da zavrača mojo prošnjo za pogovor. Elise Donovan, vodja BVI Finance, panožnega združenja, mi je pozneje povedala, da ozemlje ravna skladno s svetovno regulativo, namenjeno preprečevanju pranja denarja, in da izvaja več preverb lastnikov podjetij kot Združeno kraljestvo.

Preglednost bi lahko otežila sledenje goljufom

Eden najbolj gorečih in uglednih nasprotnikov javnih registrov je kanadski odvetnik in preiskovalec goljufij Martin Kenney. Kot je povedal, sedeč v svoji pisarni v Road Townu in obdan z velikimi kupi papirja, bo preglednost povzročila zgolj to, da se bodo goljufi njihovemu razkrinkanju izognili s še bolj prikritimi orodji in se preselili v črne luknje, kot so Sejšeli ali celo Delaware, kjer je, kot je dejal, teže priti do informacij kot na BDO. Njihova izsleditev bo zato postala težja in dražja. »Al Capone ni neumen. Kakršnokoli past že nastavite, vedno bodo našli poti, da se ji izognejo.«

Povedal je tudi dolgo in zapleteno zgodbo o tem, kako mu je pred kratkim uspelo povrniti ukradena sredstva, povezana z bankrotiranim brazilskim energetskim podjetjem, katerega lastnik je lastništvo nad sredstvi prenesel na offshore podjetja v več različnih jurisdikcijah in ustvaril lažna pooblaščena zastopnika, da bi ta sredstva skril pred stečajnim sodiščem. Kenney je v postopku, za katerega so bile potrebne odločbe sodišč v treh državah, dokazal, da sta pooblaščena zastopnika – Kostaričana, od katerih je bil en lastnik majhne pralnice, drugi pa lastnik servisa računalnikov – zgolj fasada. In mu je uspelo sredstva pridobiti nazaj. »Sistem je deloval,« je poudaril Kenney. »Če pa bi v njem povzročili razdiralno motnjo, se bojim, da bi se stroški in tveganja za žrtve samo še povečevali.«

Aktivisti, ki se bojujejo proti korupciji, se ne strinjajo s Kenneyjevo teorijo in pravijo, da bi zato, ker se slabi fantje lahko pojavijo drugje, regulatorji še ne smeli opustiti poskusov, da jih zatrejo, kjer je mogoče. Sicer pa se svetovnih prizadevanj za preglednost morda res ne da več ustaviti. EU je lani sprejela nove predpise, ki od vseh držav članic zahtevajo, da imajo javne registre do januarja 2020. Kot vodilni na tem področju sta se izkazali Nemčija in Nizozemska. Sicer pa tudi na BDO nekateri menijo, da je edina možnost, da preživijo, da se pač sprijaznijo s spremembami.

Vizija preobrazbe Britanskih Deviških otokov: razpršitev, turizem in kriptovalute

V kavarni Island Roots v Road Townu sem se, medtem ko je v lokalu donel reggae in so se med seboj družili odvetniki in računovodje, pogovarjala s Colinom Riegelsom, 47-letnim Michaelovim sinom, ki je med tem srkal ledeno belo kavo. Riegels, ki je star le nekaj več kot offshore industrija Britanskih Deviških otokov, je šel po očetovih stopinjah in ga je nasledil na položaju glavnega direktorja odvetniške pisarne Harneys za BDO. Glede novih predpisov je bil optimističen in je dejal, da so javni registri neizogibni. Pripomnil je tudi, da bi se ob vseh spremembah, ki se dogajajo, model BDO, po katerem jim v žep priteka reden tok plačil za opravljene ustanovitve vse večjega števila offshore podjetij, verjetno tako ali tako skrhal. Število podjetij, ki so se vsako leto registrirala na BDO, je od leta 2014 upadlo za 16 odstotkov. »Zgodil se je precej vztrajen prehod od tega, čemur bi lahko rekli bolj Divjemu zahodu podobno okolje, na precej strožje regulirano in pregledno poslovno okolje,« je dejal Riegels. »Gre za grbino na cesti, toda cesta se tu ne konča.«

Sicer pa predsednik vlade Fahie – kljub vsemu govorjenju o upiranju Združenemu kraljestvu glede večje preglednosti – tudi sam snuje vizijo preobrazbe BDO. Kot je dejal, želi diverzificirati gospodarstvo, da bi s tem zmanjšal njegovo odvisnost od ustanavljanja podjetij, spremeniti celostno podobo Britanskih Deviških otokov, da bo njihov zaščitni znak turizem, in se lotiti delovanja na področju kriptovalut. Zvenelo je nekoliko megleno. Toda tisto, kar je bilo mogoče jasno razbrati, je bilo njegovo priznanje, da usoda BDO ni samo v njihovih rokah. »Ko se odpraviš v boj,« je dejal premier, »se moraš zavedati, da lahko zmagaš – ali pa tudi izgubiš.«

Avtorica članka je Stephanie Baker.

© Bloomberg Businessweek

Britanski Deviški otoki: sonce, pesek in več kot bilijon evrov vredno skrivnostno offshore gospodarstvo
Foto: Shutterstock
Uradno: lovke kitajske države nad Daimler 2
16 ur
Kitajski lastniški delež vztrajno raste. Kako velik je? Kateri so največji delničarji Daimlerja?
Na članek...

V lastniško sestavo nemškega avtomobilskega podjetja Daimler je tudi uradno vstopil novi kitajski avtomobilski igralec. Največji proizvajalec električnih vozil – kitajski BAIC – je prevzel petodstotni lastniški delež, s katerim bo utrdil zavezništvo med družbama. Kitajska skupina BAIC (Beijing Automotive Industry Holding) je v državni lasti – natančneje, pekinška občinska vlada prek skupnega podjetja Beijing Benz Automotive na Kitajskem upravlja tovarne Mercedes-Benza.

BAIC je prevzel 2,48-odstotni delež z možnostjo nakupa dodatnih 2,52 odstotka. Skupaj sta deleža vredna 2,5 milijarde evrov, ocenjujejo pri Bloombergu. Delnica Daimlerja je v današnjem trgovanju pridobila skoraj štiri odstotke vrednosti in se trenutno giblje pri vrednosti okoli 48 evrov.

Spomnimo, februarja 2018 je kitajski Geely postal največji lastnik Daimlerja – za 9,69 odstotka je odštel devet milijard dolarjev. Skupno imajo kitajska podjetja v lasti 14,7 odstotka največjega proizvajalca luksuznih vozil. Kakšna pa je delniška sestava Daimlerja?

Evropejci še vedno največji lastniki Daimlerja

Največji delničarji z današnjim dnem so kitajski vlagatelj Li Šufu prek družbe Tenacio3 Prospect Investment Limited z 9,7 odstotka, Kuvajtski državni sklad za varčevanje s 6,8 odstotka, skupina BAIC s petimi odstotki ter skupina Renault-Nissan s 3,1 odstotka. Ob pogledu na lastniške deleže po svetovnih regijah pa je še vedno daleč največji lastnik Evropa: 31,1 odstotka je v lasti nemških vlagateljev, 26,2 odstotka pa je delničarjev iz preostalega dela Evrope. Na drugem mestu je s 16,9 odstotka azijska regija in na tretjem ZDA s 15,6 odstotka.

Krepitev zavezništva

»S tem korakom krepimo zavezništvo in podporo vodstvu Daimlerja,« je za Reuters dejal predsednik BAIC Heji Šu. V Daimlerju, ki ima od leta 2013 v lasti delež v hčerinski družbi BAIC s sedežem v Hongkongu, pozdravljajo naložbo družbe BAIC. »Zelo smo veseli, da je naš dolgoletni partner BAIC zdaj dolgoročni vlagatelj v Daimlerju,« je zapisal novopečeni izvršni direktor Daimlerja Ola Källenius. Namigovanja o vstopu skupine BAIC v lastniško sestavo so se pojavila že maja.

Kitajski dvoboj

Geely si je s kapitalskim vstopom zagotovil proizvodnjo naslednje generacije električnega smarta. Prvi človek Geelyja Li Šofu je zagotovil, da v ozadju Geelyja ni kitajskega državnega denarja. Ampak za kitajska zasebna podjetja velja, da z državo sicer niso poročena, ni pa nujno, da si z njo ne delijo postelje. Po pisanju Reutersa naj bi Daimler zagotovil BAIC, da bodo vsa nova industrijska zavezništva, ki vključujejo Mercedes in kitajska partnerja, sklenjena šele, ko bo dosežen dogovor z BAIC. Za tega je ohranjanje vezi z Daimlerjem strateško pomembno, saj se skupno podjetje Hyundai Motor Co. muči s pomanjkanjem povpraševanja zaradi trgovinske vojne. BAIC naj bi si z nakupom pet­odstotnega deleža v Daimlerju zagotovil boljši položaj v skupnem podjetju.

Daimler niža napovedi

Daimler je prejšnji teden znižal letošnje napovedi. Več denarja so pripravili za kritje sodnih postopkov v povezavi z dizelskimi motorji in vpoklicem vozil, povezanim z zračnimi blazinami družbe Takata. Proizvajalec vozil Mercedes-Benz je v drugem trimesečju imel za 1,6 milijarde evrov izgube. V prvi polovici leta so v skupini prodali 1,13 milijona vozil, kar je 4,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Upad prodaje so doživeli v vseh svetovnih regijah.

Uradno: lovke kitajske države nad Daimler
Foto: Guido Bergmann
Boris Johnson je novi britanski premier 46
16 ur
Glasovanja po pošti se je udeležilo 87,4 odstotka od skupaj okoli 160 tisoč članov konservativne stranke torijevcev, večina jih je med dvema kandidatoma, pričakovano, podprla Borisa
Več ▼

Glasovanja po pošti se je udeležilo 87,4 odstotka od skupaj okoli 160 tisoč članov konservativne stranke torijevcev, večina jih je med dvema kandidatoma, pričakovano, podprla Borisa Johnsona.

Borisa Johnsona je kot novega britanskega premiera podprlo 92.153 članov, za Jeremyja Hunta jih je glasovalo 46.656.

Kot znano, novega britanskega premiera niso izbrali volivci, temveč je bil postopek enak, kot je bil tisti, ki je na čelo britanske konservativne stranke in s tem britanske vlade pripeljal dosedanjo premierko Thereso May - izveden je bil namreč interno, znotraj konservativne stranke.

Pri britanskem tedniku Economist so se medtem na Twitterju v današnji objavi v videu vprašali, kateri Boris Johnson bo vodil državo - državnik ali klovn. V videu med drugim spomnijo, da je bil Johnson tisti, ki je v maniri lažnih novic kot novinar pisal, da EU zahteva prepoved ukrivljenih banan.

Boris Johnson je novi britanski premier
Foto: Michael Otto