Manager
Azijske borze v zelenem
08.01.2018 08:44
Azijske borze so se v današnjem trgovanju obarvale zeleno. Vlagatelji so sledili optimizmu v ZDA, kjer so newyorške borze petkovo trgovanje znova zaključile z rekordi.Hongkonški Hang Seng in
Več ▼

Azijske borze so se v današnjem trgovanju obarvale zeleno. Vlagatelji so sledili optimizmu v ZDA, kjer so newyorške borze petkovo trgovanje znova zaključile z rekordi.

Hongkonški Hang Seng in sydneyjski All Ordinaries sta pridobila po 0,11 odstotka, seulski Kospi 0,63 odstotka, osrednji indeks šanghajske borze SSE Composite pa se je zvišal za 0,52 odstotka. Singapurski STI raste po 0,30-odstotni stopnji. Tokijska borza je zaradi praznika zaprta. (STA)

Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'
5 ur
Ena najmlajših avtomobilskih znamk s konceptom naznanja prihod električnega modela.
Na članek...

Seatova znamka športnih vozil Cupra draži s fotografijo zadka koncepta, ki ga bodo razkrili na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Koncept daje vpogled v prvo električno vozilo španske znamke. Po njihovih besedah poudarja koncept visoko zmogljivo vozilo s silhueto štirivratnega križanca, pridihom športnega terenca ter elegantnostjo športnega kupeja. Proporce je oblikoval električni pogon.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Sprednja svetila so značilne trikotne oblike, povsem svetleč znak Cupre pa je postavljen na dnu maske. Ker ni izpušnih cevi je spodnji del zadka namenjen difuzorju. Zadnje luči so postavljene visoko, zadnje okno pa je ozko. Zadnje luči zasedajo celotno širino zadka, tudi tu je na sredini osvetljen znak. Podrobnosti o konceptu so zavite v tančico skrivnosti. Bržkone bo koncept postavljen na Volkswagnovo platformo MEB, ki je prilagojena električnem pogonu in jo bodo uporabili tudi pri električnem seatu el-Born. Koncept je izdelan izključno za cupro in ga ne bodo uporabili pri Seatu, Škodi ali drugim znamkah koncerna.

Na pomoč hrvaško znanje

Z eletričnim pogonom so se pri Cupri že urili. Kot smo pisali lani, so s hrvaškim podjetjem Rimac automobili testiral pogonsko tehnologijo za nov model električnega dirkaškega avtomobila Cupra e-Racer, ki zmore vse do 680 konjskih moči, do sto kilometrov na uro hitrosti pa potrebuje 3,2 sekunde. Energijo črpa iz 6.072 baterijskih celic, ki so razporejene v 23 vstavkov, ki skupno tehtajo 450 kilogramov. Upamo, da bodo znanje iz dirkaškega modela e-Racer uporabili tudi konceptu in v cestnem vozilu.

Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'
Nove Finance že v aplikaciji
5 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

10 poslovno in finančno najobetavnejših tehnologij 2
7 ur
Seznam je objavilo neprofitno združenje IT-industrije CompTIA, ki je tudi ponudnik znanih strokovnih IT-certifikatov – na prvih treh mestih so internet stvari, umetna inteligenca in 5G
Na članek...

Neprofitno združenje IT-industrije CompTIA je objavilo pregled desetih poslovno in finančno najobetavnejših novih tehnologij v letu 2019 in tudi po njem. Pregled je pripravil njihov strokovni forum Emerging Technology Community (EmTech), ki ga sestavlja 473 predstavnikov organizacij in podjetij, med katerimi so MIT, Microsoft, AT&T, Xerox in drugi. Tehnologije so razvrščene po stopnji poslovnih oziroma finančnih priložnosti, ki jih omogočajo podjetjem.

1. Internet stvari – za boljše trženje

Internet stvari (IoT) obeta najboljše priložnosti za ustvarjanje novih poslov in prihodkov, saj prinaša podatke, potrebne za učinkovitejše trženje, povečanje prodaje in znižanje stroškov. IoT sicer različnim ljudem pomeni različne stvari, si pa lahko podjetja s širitvijo nabora IoT-rešitev, ki jih ponujajo zdajšnjim pa tudi novim strankam, zagotovijo rast in nove posle. »Pri tem je pomembno, da podjetjem ni treba začenjati z ničle,« poudarja poročilo CompTIA EmTech.

2. Umetna inteligenca – za vse panoge

Umetna inteligenca (AI) prek pogovornih (ro)botov in pametnih spletnih strani že danes opazno vpliva na to, kako so stranke povezane s podjetji. Ta orodja postajajo vse bolj običajna in integrirana v vsakdanje delo. Vpliv je zaznati v vseh panogah – od prodaje na drobno in gostinstva do zdravstvene nege in financ. Učinek umetne inteligence je najbolj očiten pri boljši varnosti podatkov, hitrejšem in natančnejšem sprejemanju odločitev ter pri boljši usposobljenosti zaposlenih. Podjetja, ki uporabljajo umetno inteligenco, lahko zaradi bolj usposobljenega osebja, bolj strokovno vodene prodaje ter uporabe podatkovne analitike pri načrtovanju procesov in izboljševanju izdelkov precej učinkoviteje izkoriščajo svoje vire. »Za nameček se s povečanjem naložb v AI povečuje konkurenčnost podjetij in znižujejo stroški,« ocenjujejo v poročilu.

3. Povezljivost 5G – za večjo rast

S širjenjem omrežij pete generacije se povečuje sposobnost prenašanja, uporabe in analize podatkov na različnih platformah. Polna uporaba 5G bo v prihodnjih letih spodbudila razvoj kompleksnejših aplikacij za reševanje problemov in okrepila rast v številnih panogah. »Omrežja 5G bodo na podjetja vplivala tako kot le redkokatera tehnologija doslej, saj bo zagotovila brezžično hitrost in zanesljivost, potrebni za kompleksne rešitve, kot so samovozeča vozila,« poudarja poročilo CompTIA EmTech. Ko bo v polni uporabi, bo 5G po vsem svetu novim trgom pomagal spoznati podobne »hitrosti poslovanja«, kot jo danes poznajo zreli trgi.

4. Računalništvo brez strežnikov – za nove zmogljivosti

Računalništvo brez strežnikov omogoča uporabo IT-okolij NoOps, ta so avtomatizirana in ločena od infrastrukture. S tem se znižajo stroški poslovanja, zato lahko podjetja vlagajo v razvoj novih zmogljivosti, te pa omogočajo večji zaslužek. Računalništvo brez strežnikov in robotika sta novinca na seznamu desetih vodilnih tehnologij združenja CompTIA. Iz deseterice sta izrinila kvantno računalništvo in avtomatizacijo.

5. Veriženje blokov – za varovanje transakcij

Vse več organizacij za varovanje in upravljanje transakcij prek interneta raziskuje in uvaja veriženje blokov (blockchain). Potem ko sta privlačnost novotarije in radovednost množice zbledeli, se je veriženje blokov začelo uveljavljati kot resna alternativa centraliziranemu upravljanju hrambe zapisov, navaja poročilo EmTech.

6. Robotizacija – za hitro povrnitev vlaganj

Robotika avtomatizira rutinske procese z uporabo strojev najrazličnejših oblik in velikosti, ki podjetjem zagotavljajo večjo hitrost, nižje stroške in večjo učinkovitost. Robotizacija z izjemno hitrim povračilom naložb (ROI) omogoča znižanje stroškov in hitrejšo rast.

7. Biometrija – za preverjanje pristnosti

Skeniranje obraza, prstnih odtisov in mrežnice postaja standardna oblika preverjanja osebne identitete. Vsi ti biometrični postopki, posamezno ali skupaj, postajajo varnostna osnova rešitev, ki jih ponujajo agilna in uspešna IT-podjetja, ocenjuje CompTIA EmTech.

8. Tiskanje 3D – za težje dostopne izdelke

Poročilo CompTIA EmTech poudarja, da je 3D-tiskanje odlična rešitev za izdelavo manjšega števila kompleksnih delov in tudi za hitro lokalno proizvodnjo delov, do katerih je težje priti. Priložnosti za panogo se povečuje s širjenjem ponudbe izdelkov, poudarja poročilo EmTech.

9. Navidezna oziroma obogatena resničnost – za večjo učinkovitost

Navidezna in obogatena resničnost spreminjata način dela ljudi s stroji, drugimi ljudmi in podatki. Organizacije z uporabo navidezne in obogatene resničnosti, mešane resničnosti, umetne inteligence in senzorskih tehnologij izboljšujejo učinkovitost delovanja in produktivnost.

10. Letalniki – za katerokoli območje

Brezpilotni letalniki (droni) zmanjšujejo oziroma odpravljajo geografske omejitve delovanja robotske avtomatizacije. Priložnosti za razvoj in integracijo na tem trgu so precej velike, ocenjuje poročilo foruma CompTIA EmTech.

Vsa podjetja so tehnološka

Zadnja leta so se organizacije osredotočale na tehnologije za digitalno preobrazbo, zato se je v svetu uveljavila krilatica, da je vsako podjetje tehnološko. Uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev je bilo na začetku značilno za napredna podjetja, pozneje se je razširilo posebno med podjetji, ki so zamujala z digitalizacijo. V primerjavi z nekdanjim nameščanjem opreme in sorazmerno enostavnih rešitev so se današnje podjetniške tehnologije spremenile v mešanico različnih komponent že uveljavljenih in prihajajočih prelomnih inovacij. »Da bi se hitreje odzivala na nove izzive in pridobivala nove trge, morajo podjetja preudarno raziskovati in uvajati nove tehnologije, ki lahko pospešijo njihove IT-strategije,« je pojasnil Seth Robinson, višji direktor za tehnološke analize v CompTIA.

Iskanje dobitne kombinacije

Predsednik foruma EmTech Michael Haines (iz Microsofta) pa je poudaril, da ni ene same »naslednje velike stvari« (tehnologija), ki bi jo lahko podjetje kupilo in tako rešilo svoje poslovne in finančne težave. Namesto tega naj podjetja raziskujejo in preizkušajo več različnih tehnologij in upajo, da bodo našla dobitno kombinacijo, ki bo prinesla izjemne rezultate. Pri tem imajo pomembno vlogo neodvisni ponudniki storitev, saj kompleksnost rešitev in pomanjkanje strokovnega znanja zahtevata zunanjo pomoč.

10 poslovno in finančno najobetavnejših tehnologij
Foto: Getty Images/iStockphoto
Najbolj brani članki danes
8 ur
1. Veliki kriptorop2. Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih?3. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš,
Več ▼

1. Veliki kriptorop

2. Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih?

3. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš

4. G7 svari: libra bi lahko destabilizirala svet, če ne bo regulirana

5. S pokojninsko reformo tudi spremembe pri dodatnem pokojninskem zavarovanju – bomo varčevali več?

6. Peugeotov mladenič za zahtevne družinske pustolovščine

7. Slovenska inovacija, ki spletno platformo WordPress spremeni v poslovni sistem podjetja

8. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?

9. Bloomberg: Unicredit bi lahko odpustila do 10 tisoč zaposlenih

10. Kitajska je odprla borzo za tehnološka podjetja, podobno ameriškemu Nasdaqu ... in tečaji so ponoreli

Naslovne zgodbe Financ
9 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Kdo je Boris Johnson, ki velja za verjetnega novega britanskega premiera 5
9 ur
Boris Johnson ali Jeremy Hunt? V torek bomo izvedeli, kdo bo novi britanski premier, čeprav vseskozi večina stavi na Johnsona. Z vidika članic EU je sicer pomembno, za kakšen brexit se zavzemata ... noben ne izključuje trdega
Na članek...

V torek bomo izvedeli, koga bodo na Otoku ustoličili za novega britanskega premiera. Izbirni postopek v vladajoči konservativni stranki traja že od začetka junija, v ciljno ravnino pa sta prispela dva zunanja ministra premierke Mayeve. Zdajšnji zunanji minister Jeremy Hunt in nekdanji zunanji minister Boris Johnson, ki mu pripisujejo največ možnosti. Pogledali smo, kakšen je njun odnos do brexita, in pokukali v življenjepis najverjetnejšega novega premiera.

Kaj kandidata pravita o (trdem) brexitu

Vse ankete med konservativci kažejo, da bo novi britanski premier predvidoma Boris Johnson, tudi zato, ker je Hunt vseskozi podpiral načrt Mayeve glede brexita, zato mu mnogi očitajo, da bi z njim izbrali politiko Therese May. Johnson pa ima do brexita bolj goreč odnos.

Britanski izstop iz EU zagovarja tudi Jeremy Hunt, a bi v trdi brexit privolil »v skrajni sili«. Hunt je sicer na referendumu glasoval proti britanskemu izstopu iz EU, vendar si je pozneje premislil in brexit zdaj podpira, po njegovih besedah zaradi arogance evropske komisije v pogajanjih z britansko stranjo. Res je po spornih izjavah bolj znan Johnson, a tudi Hunt jih je izrekel kar nekaj, ko je, na primer, v populistični maniri pogajalsko taktiko EU primerjal s Sovjetsko zvezo. (SZ mu je očitno sploh pri srcu, med obiskom v Sloveniji je razburil z izjavo, s katero je Slovenijo označil kot nekdanjega sovjetskega vazala.)

Glede brexita se Hunt zavzema za vnovična pogajanja, kot Johnson, zlasti za spremembo določb irske varovalke. V nasprotju z Johnsonom pa sam ne ocenjuje, da je 31. oktober letos (do takrat je bil zdaj odložen brexit) skrajni datum za izstop iz EU.

Nasprotno pa Boris Johnson zagovarja brexit za vsako ceno, tudi trdi brexit, čemur sicer mnogi v državi – tudi večina poslancev v britanskem parlamentu – nasprotuje.

Oba, Hunt in Johnson, poudarjata, da bosta zahtevala vnovična pogajanja z EU o ločitvenih pogojih v izstopnem sporazumu. Ker takšno možnost EU že vseskozi zavrača (omenja zgolj možnost nadaljnjih pogovorov o prihodnjih odnosih med EU in VB po brexitu), je edini logični sklep, da se z enim ali drugim vodjo na Otoku povečuje odločenost za trdi brexit.

Ker večina poslancev v britanskem parlamentu, kot rečeno, zlasti iz gospodarskih razlogov nasprotuje trdemu brexitu (torej britanskemu izstopu iz EU brez dogovora), so prejšnji teden v britanskem parlamentu podprli zakonsko dopolnilo, ki bo novemu premieru onemogočilo, da bi mimo parlamenta državo popeljal iz EU brez dogovora.

Stališče do brexita bo Johnsona, če postane premier, stalo vsaj dva ministra. Zaradi nasprotovanja trdemu brexitu sta v primeru Johnsonove zmage svoj odstop iz vlade napovedala finančni minister Philip Hammond in pravosodni minister David Gauke, možna pa sta še odstopa gospodarskega ministra Grega Clarka in ministra za razvojno pomoč Roryja Stewarta.

Johnson, verjetni novi premier: kdo je in kaj je obljubil

Boris Johnson, rojen leta 1964 britanskim staršem v ZDA, je bil v poklicnem življenju novinar, med drugim pri Daily Telegraphu, kjer so ga med letoma 1989 in 1994 napotili v bruseljsko dopisništvo, da bi poročal o EU. Bil je tudi britanski poslanec, londonski župan, zunanji minister v vladi premierke Mayeve (s položaja je odstopil, ker se ni strinjal z njeno vizijo izvedbe brexita), trenutno je spet član britanskega parlamenta.

Boris Johnson je obljubil znižanje davkov za tri milijone Britancev, kot so opazili pri tabloidu Sun, pa je to očitno obljuba premožnejšim. Že ob napovedi, da bi v dohodninski zakonodaji zvišal prag za vstop v dohodninski razred s 40-odstotno dohodnino s 50 tisoč na 80 tisoč funtov letne osnove, so v britanskem tisku opazili, da ima sam zdaj le nekaj manj prihodkov od nove najvišje osnove. Obljubljene davčne olajšave bi sicer po ocenah stale okoli 9,6 milijarde funtov, pokrili pa bi jih potencialno prek brexitovskih rezerv. Napovedal je tudi znižanje DDV, po drugi strani pa naložbe v infrastrukturo.

Nemoteče sporne izjave ali slabi projekti

Sodi med mednarodno najbolj prepoznavne britanske politike. A ne zaradi dosežkov, čeprav je bil šolan na elitnih ustanovah, kot sta Eton in Oxford, prej zaradi barvitega značaja, saj je znan po nediplomatskem vedenju in spornih izjavah. Kar mu nekateri sicer celo štejejo v dobro, češ da se ne skriva za politično korektnostjo. Podobno kot Donaldu Trumpu, ki je Johnsonu izrazil podporo.

Konservaticev večinoma ne moti sodni postopek, ki ga je zoper Johnsona sprožil zasebni tožnik Marcus Ball zaradi politikovih zavajajočih trditev v kampanji pred referendumu o brexitu leta 2016. Takrat je nastala izjava, ki so jo zagovorniki brexita zapisali celo na rdeči avtobus, češ da Velika Britanija v EU vsak teden pošlje 350 milijonov funtov in naj raje ta denar nameni za javno zdravstvo (NHS), pri čemer je bilo iz političnih nastopov Johnsona (in drugih) mogoče razumeti, da se bo v primeru brexita to zgodilo.

Primer se je sicer proceduralno iztekel v prid Borisu Johnsonu, ker je britansko vrhovno sodišče razveljavilo odločitev nižjestopenjskega sodišča, da se mora Johnson zglasiti na sodišču. Njegov strankarski kolega, notranji minister Sajid Javid, je sodno odločitev na Twitterju pospremil z izjavo, da ga veseli, da je bil primer zavržen, češ da je »svoboda govora vse bolj ogrožena«.

Kritiki Borisa Johnsona opozarjajo na njegovo negospodarno ravnanje z javnim denarjem, med drugim na peščico Johnsonovih »projektov nečimrnosti«, kot so jih poimenovali v britanskem tisku, med katerimi je najopaznejši projekt Vrtni most, neuresničen, za pešce rezerviran most prek Temze v spomin na princeso Diano, v katerem je bilo izgubljenih 43 milijonov funtov javnega denarja. Johnsonov naslednik na položaju londonskega župana je projekt opustil, ko je bilo porabljenih že okoli 53 milijonov funtov (od tega 43 milijonov funtov javnega denarja) in se je razvedelo, da bo končna cena štirikrat tolikšna.

161 tisoč funtov za spletno stran

Kot je februarja letos poročal britanski BBC, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so pri projektu Vrtni most, ki ga je vodila dobrodelna fundacija, porabili kar 161 tisoč funtov za spletno stran, 417 tisoč pa za gala prireditev. Dodatno je britanski Guardian poročal, da je okoli osem izstopajočih projektov Borisa Johnsona, ki so zamrli ali pa so jih ocenili kot vprašljive vrednosti, skupaj vrednih skoraj milijardo funtov, pri čemer je v ospredju zlasti navedba, da je Johnson dobil strokovne nasvete, a jih ni poslušal. Guardian je navedel izjavo Steva Norrisa, nekdanjega konservativnega kandidata za londonskega župana, da bi lahko bil Johnson potraten za državo, ker »je dober v retoriki in zanič v izvedbi«.

Hrvati iščejo kupca za nasedli projekt nekdanjega splitskega župana
10 ur
Hotel Marjan ob splitski marini je najdražja nepremičnina, ki jo je bilo v zadnjem času možno kupiti na hrvaških dražbah. Prodaja se za 44 milijonov evrov.
Na članek...

Konec julija se bo na spletni dražbi hrvaške Fine znašla ena najdražjih nepremičnin, ki jih je bilo v zadnjih letih možno kupiti na tamkajšnjih dražbah. Gre za nedokončani hotel Marjan v Splitu, katerega tržna vrednost je ocenjena na 432 milijonov hrvaških kun oziroma dobrih 58 milijonov evrov.

Hotel bo na prvi dražbi, ki bo 30. julija stekla na spletnem portalu Fine, naprodaj za tri četrtine ocenjene vrednosti, kar je 324 milijonov hrvaških kun oziroma za skoraj 44 milijonov evrov.

Če dražba ne bo uspešna, bo na drugi dražbi hotel naprodaj za 29 milijonov evrov, na morebitni tretji dražbi pa bo cena 14,5 milijona evrov. V primeru četrte dražbe je po hrvaški stečajni zakonodaji predvidena cena v višini ene hrvaške kune.

Od župana do stečaja

Hotel, ki je naprodaj, velja za nekdanji ponos Splita, v zadnjih 11 letih pa je postal njegova največja sramota. Gre za hotel, ki ga je leta 2005 za 23 milijonov evrov kupil podjetnik Željko Kerum. Štiri leta po nakupu je Kerum podpisal dogovor s Hiltonom, a je bil kak mesec pozneje izvoljen za župana Splita, dela na hotelu so se ustavila, leta 2015 pa je družba Adriatic, ki je lastnica hotela, končala v stečaju.

Niti so v rokah solastnikov Save Re

Kot glavni interesent za nakup hotela se omenja Adris Grupa, ki je v lasti Anteja Vlahovića in njegove družine. Kot je znano, je Adris Grupa lastnica hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranje, pri nas pa ima v lasti slabo petino Save Re in že več let neuspešno poskuša priti do večjega deleža.

Kot je pisala Slobodna Dalmacija, je Adris Grupa prek svoje družbe Adria Resorts že med stečajem odkupila večji del terjatev in bi bilo presenečenje, če na koncu ne bi kupila hotela.

Kakšen je hotel?

Hotel je v najatraktivnejšem delu Splita, na polotoku ob gozdnem parku Marjan, v cenitvenem poročilu navaja cenilec Jure Malenica. Je še v fazi gradnje oziroma rekonstrukcije. Prvotno je bil zgrajen leta 1963, nato so ga večkrat dogradili, nazadnje leta 1989. Glavni del sta trinadstropna stavba in 11-nadstropni stekleni stolp, ki stoji na glavni stavbi. V jugozahodnem delu je ločen najnovejši del kompleksa s petimi nadstropji. Dela so se začela leta 2007 in kmalu zatem zastala. Hotel, ki se razprostira na 12 tisoč kvadratnih metrih, že 11 let sameva.

V vzhodnem delu glavnega objekta je bil načrtovan kongresni center s poslovnimi prostori in bari, diskoteko, igralnico, velneškim centrom in garažami. V osrednjem delu je bilo predvidenih 244 sob ter 26 apartmajev z ločenimi vhodi ter 182 parkirnih mest. Zahodni del bi obsegal restavracijo s kuhinjo in zaprti bazen. V najnovejšem delu kompleksa pa je bilo predvidenih 38 hotelskih sob, sedem apartmajev ter 16 hotelskih rezidenčnih enot.

Hotel je priključen na komunalno in električno infrastrukturo. Ker dela na kompleksu že več kot desetletje stojijo, so na nekaterih delih vidne poškodbe zaradi slabe zaščite, opozarja cenilec. V kletne etaže je tako prenikala deževnica.

Drage nepremičnine na Hrvaškem in Slovenci

Na hrvaških dražbah sta se med najdražjimi nepremičninami v preteklem letu znašli tudi dve nepremičnini, ki sta povezani s Slovenci. Denimo hotel Kristal v Umagu, pri katerem je največji upnik novogoriški Hit. Ta je pred dobrimi 10 leti s hrvaškim partnerjem Žarkom Ratkovićem upravljal igralnico v Kristalu, nekaj časa pa tudi hotel. V stečaju je bil hotel ocenjen na 12,3 milijona evrov. Na dražbi se je znašel že dvakrat, nazadnje septembra lani, ko je bil naprodaj za dobrih šest milijonov evrov, a je bila dražba preklicana.

Kot je razvidno iz rednega poročila stečajnega upravitelja, je prišlo do nesoglasij glede ocen vrednosti hotela, a bi dražba utegnila steči že kmalu.

Med dražjimi nepremičninami na Hrvaškem je bilo tudi skoraj devet hektarjev veliko Imosovo zemljišče v neposredni bližini rezidence Skiper v Savudriji. Imos je želel tam graditi turistično sosesko, a ga je prehitel stečaj. Na zemljiščih v Savudriji je z 19 milijonov evrov terjatev nasedla NLB. Zemljišča so bila ocenjena na 13,3 milijona evrov, na koncu pa so bila prodana za 2,3 milijona. Kupila jih je družba, povezana z najbogatejšim srbskim tajkunom Miodragom Kostićem, ki je v Savudriji že lastnik rezidence Skiper.

Hrvati iščejo kupca za nasedli projekt nekdanjega splitskega župana
Foto: Shutterstock
(Nepremičnina tedna) Trgovina in skladiščni prostor v Murski Soboti 2
10 ur

V Murski Soboti je naprodaj trgovski center, ki so ga zgradili leta 2008. V objektu sta 1.150 kvadratnih metrov velika trgovina in 1.818 veliko skladišče ter 25 kvadratnih metrov skupnih prostorov. Na strehi je nameščena sončna elektrarna in ni predmet prodaje, ogrevanje in klimatizacija sta na električno energijo. Na asfaltiranem zemljišču pred objektom je odprto skladišče in 28 parkirnih mest za obiskovalce centra. Objekt, ki stoji na 5.804 kvadratnih metrov veliki parceli, je oddan in se prodaja s sklenjeno najemno pogodbo.

Cena: 1,209 milijona evrov

Prodaja: Heta Asset Ressolution (www.har.si)

(Nepremičnina tedna) Trgovina in skladiščni prostor v Murski Soboti
Foto: HETA Asset Resolution
Iranski konflikt z zahodom odmeva na naftnih trgih; ga bomo čez teden dni občutili na bencinskih črpalkah? 3
10 ur
Iransko zajetje tankerja, ki pluje pod britansko zastavo, je nafto podražilo za dva odstotka, analitiki pričakujejo nadaljnjo rast
Na članek...

V današnjem dopoldanskem trgovanju se je cena nafte brent povzpela prek 64 dolarjev za 159-litrski sod, kar je za dva odstotka več kot minuli petek, preden je odjeknila novica o iraškem zajetju tankerja, ki pluje pod britansko zastavo, v Ormuški ožini. Analitiki ocenjujejo, da se bo cena nafte v tem četrtletju gibala proti 67 dolarjem za sod; ne le zaradi konflikta in otežene dobave, ampak tudi, ker so optimisti glede prihodnjega povpraševanja.

Kaj se je zgodilo?

Tanker Stena Impero v lasti švedskega družinskega podjetja, ki pluje pod britansko zastavo in ga upravlja škotsko podjetje, še vedno zadržuje iranska revolucionarna garda. Zasegli so ga v petek, na isti dan kot tanker Mesdar v lasti alžirske državne družbe (pluje pod liberijsko zastavo, upravlja pa ga britanska družba). Temu so pozneje pustili nadaljevati pot. Iranske oblasti se tako odzivajo na britanski zaseg iranskega tankerja v bližini Gibraltarja in zaostrujejo konflikt z zahodom po tem, ko so ZDA enostransko odstopile od jedrskega sporazuma.

Britanci bi umirili konflikt, Iran ga zaostruje

Britanske oblasti do nadaljnjega ladjam, ki plujejo pod njeno zastavo, odsvetujejo plovbo skozi Ormuško ožino. To postavlja pod vprašaj prihodnjo dobavo z območja, prek katerega se v svet izvozi približno tretjina nafte, ki se prevaža po morju.

Združeno kraljestvo od Irana zahteva, naj izpusti tanker, javnosti pa sporočajo, da bodo položaj poskušali rešiti po diplomatski poti ter da želijo konflikt omejiti.

Iran pa je na drugi strani dodatno zaostril odnose z zahodom z današnjo obsodbo 17 osumljenih, ki naj bi vohunili za ameriško obveščevalno agencijo CIA. Gre za iranske državljane, nihče izmed njih nima dvojnega državljanstva, nekatere med njimi so obsodili na smrt.

Pričakovani dvig cene nafte

Po zadnjih dogodkih nekateri analitiki navzgor spreminjajo napovedi cen nafte. Pri ameriški investicijski banki Goldman Sachs na podlagi izboljšanih makroekonomskih napovedi za svetovno gospodarstvo pričakujejo večjo krepitev povpraševanja po črnem zlatu od doslej predvidene. Za tekoče četrtletje pričakujejo, da bo cena nafte brent v povprečju 66 dolarjev za sod, bi pa lahko bila višja, še posebej, dokler se ameriška proizvodnja ob rasti cen ne poveča. V banki pričakujejo, da se bo letos povpraševanje po nafti povečalo za 1,3 milijona sodov na dan, to pa bi po njihovih modelih ceno zvišalo od šest do osem dolarjev za sod.

Analitiki za tekoče četrtletje v povprečju napovedujejo ceno nafte v višini 67,50 dolarja, do konca leta pa naj bi se povzpela na 70 dolarjev, izhaja iz podatkov baze Bloomberg.

Vpliv na drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji

Cena bencina in dizla na mediteranskih borzah – ta je relevantna za izračun slovenske regulirane drobnoprodajne cene pogonskih goriv – se giblje podobno kot cena nafte na svetovnih trgih in tudi danes je poskočila. Je pa konec minulega tedna upadla na najnižjo točko v zadnjem mesecu, zato se po šestih trgovalnih dneh zdi, da večjih sprememb regulirane cene prihodnji torek ne bi smelo biti. Razen če se seveda na trgih ne zgodijo večji pretresi. Naš model tako bencinu kot dizlu napoveduje skoraj identično ceno, kot je bila določena v izračunih za ceno, ki velja od minulega torka.

Bencin se je letos podražil za devet odstotkov (na 1,325 evra za liter), dizel pa se je za pol odstotka pocenil (na 1,243 evra za liter).

Iranski konflikt z zahodom odmeva na naftnih trgih; ga bomo čez teden dni občutili na bencinskih črpalkah?
Leto zamujenih priložnosti Številke 1 5
11 ur
Dol z njimi, živel jaz! Nič ne obljubljamo in to izpolnjujemo. 
Na članek...

Ko v kavarni nasproti parlamenta ne vidiš niti enega politika ali lobista, veš, da je res prišlo poletje. Ni prišlo prezgodaj, čeprav leto ni bilo kaj posebej naporno. Kljub umirjanju gospodarske rasti slovensko gospodarstvo še vedno raste. Ljudje imajo službe, na nekaterih področjih delavcev celo manjka in jih uvažamo. Na cestah je videti veliko novih (in precej dragih za naše plače) avtomobilov, fasade se prenavljajo, zasebna poraba je ob tradicionalnem izvozu gonilo rasti.

Smo s prvo polovico leta lahko zadovoljni? Vsekakor ne moremo biti nezadovoljni. Čeprav nam gre dobro kot še nikoli, pa mi ostaja grenak priokus. Kot vedno, ko vidim izgubljene priložnosti, ki se, to pa že vemo, le redko vrnejo. Kot vedno, ko bi se lahko pripravili na to, da bomo dobro živeli dlje, kot bomo. Govorim o prvem vladinem letu, ki se bo končalo v začetku septembra.

To je bilo prvo vladajoče leto Marjana Šarca na državni ravni. Kaj smo videli? Videli smo dokaj odločnega premiera, ki je vedno znova spretno obvozil – da ne rečem povozil – svoje koalicijske partnerje. In to v manjšinski vladi, ki bi praviloma morala biti šibka. Brez velikega boja so se vdali tudi socialni partnerji, predvsem sindikati. Videti je bilo, da je Šarec zlahka uveljavljal svojo voljo na vseh področjih, pri vseh temah in z vsemi rešitvami, ki si jih je zamislil.

Sprejeli bomo proračun, ali pa vlade ne bo več. Proračun sprejet. Dali vam bomo toliko poviška, pa roka. Sindikati, ki so od prejšnjega premiera zahtevali trikrat več, zadovoljni. Koalicija zadovoljna. Minimalna plača gor, vsi veseli (razen tisti, ki so se jim, čudež, kajne, zato povečali zneski na položnicah raznih storitev). Celo pri zadnji soloigri, izboru kandidata za komisarja, je bil način izbora "odličen", kot je dejal (zdi se) nekoliko manj teflonski in precej tišji Erjavec. Z izjemo SD, ki vsake toliko malo pobrca, se drugi koalicijski partnerji sploh ne slišijo. So že LMŠ? Upajo na kakšno drobtino (beri: položaj) več, ko bodo?

Izhajam, itak, iz predpostavke, da na volitvah zmagaš zato, da bi kaj spremenil. Po možnosti na bolje. Kaj je boljšega od še vedno dobrih gospodarskih razmer, od krotkih partnerjev, ki razumejo, da je bolje, da si na oblasti, kot da nisi, od zadovoljnih državljanov in skoraj plebiscitarne javnomnenjske podpore – da spremembe narediš? Donedavna je v politični teoriji (in praksi) veljalo, da najbolj zoprne spremembe narediš v prvem letu. Dovolj, da volivci pozabijo. Po tem se namreč že začne predvolilna kampanja. Ampak zadnja leta smo nenehno v predvolilni kampanji. Brez ukrepov, same puhlice, populizmi, deljenje bombonov in še par predstav za javnost – da smo videti malo bolj resni politiki. Sicer pa deljenje plena in enaki vzorci. Tudi kadrovanj, če hočete. Predvsem pa strukturne težave ostajajo enake kot pred desetletjem. Pokojninske, zdravstvene, infrastrukturne, davčne. In to ni dobro. To je zamujeno.

Za zdaj ni videti, da ima Številka 1 aktualne "grupe" TNT sploh željo spremeniti kaj na bolje. Dol z njimi, živel jaz! Nič ne obljubljamo in to izpolnjujemo.

Kitajski lastniki omejili dostop do mariborskega letališča 3
11 ur
Kitajski lastniki Aerodroma Maribor so po poročanju 24ur omejili dostop do mariborskega letališča, ki je od četrtka v upravljanju državne družbe DRI. Ob vhodu na parkirišče letališkega
Več ▼

Kitajski lastniki Aerodroma Maribor so po poročanju 24ur omejili dostop do mariborskega letališča, ki je od četrtka v upravljanju državne družbe DRI. Ob vhodu na parkirišče letališkega terminala so namestili opozorilne table, da gre za zemljišče v zasebni lasti, prehod in parkiranje pa da nista dovoljena.

"Služnost na zemljiščih v okolici mariborskega letališča, ki so v lasti Aerodroma Maribor, je v zemljiški knjigi urejena," so prejšnji teden v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za infrastrukturo. Ministrstvo je sicer danes za STA ponovilo, da "je služnost urejena in je tudi nesporno vpisana v zemljiško knjigo". "Morebitni spori glede tega se urejajo po pravni poti," so dodali.

Na ministrstvu zato pričakujejo, da bo letališče še naprej obratovalo neovirano. Kot ocenjujejo, pa Kitajci, "ki so pogodbo iz nam nerazumljivih razlogov enostransko prekinili, s temi dejanji skušajo onemogočiti delovanje mariborskega letališča in svoje interese uveljavljajo v škodo interesov Republike Slovenije". Letališče je danes obratovalo normalno, so za STA pojasnili na državnem inženirskem podjetju DRI. (STA)

Kje se je tokrat zataknilo: podjetja spet dolgo čakajo na subvencije za les 1
11 ur
Podjetja so svoje prijave oddala že pred petimi meseci, še vedno se ne ve, kdo lahko računa na denar
Na članek...

Kdo so prejemniki zadnjega razpisa za subvencije za lesarske projekte? Se še ne ve, čeprav se je razpis zaprl pred petimi meseci. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je razpis »Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 3.0« objavilo 14. decembra 2018. Podjetja so lahko prijave oddala do 20. februarja 2019. Za leti 2019 in 2020 je bilo razpisanih 5,6 milijona evrov, 1. julija 2019 so objavili spremembo, po kateri je po novem na voljo 7,4 milijona evrov.

Javni razpis je namenjen spodbujanju uvajanja novih ali dvigu zahtevnosti izdelkov, ustvarjanju novih delovnih mest ali rasti

dodane vrednosti na zaposlenega v MSP, spodbujanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter izvedbi ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe virov. Podjetje lahko prejme najmanj 50 tisoč in največ pol milijona evrov subvencije. Stopnja sofinanciranja je od 25 do 45 odstotkov upravičenih stroškov, odvisno od velikosti podjetja in regije, kjer je.

Več denarja, več čakanja

V razpisnih pogojih je navedeno, da bodo izbrana podjetja o izboru obveščena 60 dni od odpiranja prijav, odpiranje pa se opravi najpozneje osem dni od zaprtja razpisa. Torej bi, denimo, nekje na začetku maja rezultati že morali biti znani. Zdaj na MGRT pravijo, da bodo rezultati znani predvidoma še ta mesec. In dodajajo, da so povečali sredstva, ki so na voljo za razpis, predvsem zato, ker so dobili zelo dobro pripravljene projekte. Postopek dodeljevanja sredstev pa se je zavlekel prav zaradi povišanih sredstev razpisa in s tem tudi usklajevanja v okviru pristojnih strokovnih služb.

Za letos predvidenih 3,9 milijona evrov

Za prijavitelje je to, da bo več denarja, dobra novica. A hkrati še vedno ne vedo, ali za svojo naložbo lahko računajo na subvencijo ali ne, ter seveda, koliko te bo. Za nekatere je to glavna informacija, saj vpliva na to, ali bodo lahko, denimo, naložbo izpeljali že letos ali ne. Bodo pa morali, če bodo do subvencije upravičeni, letošnje stroške plačati do 30. septembra, sicer letos ne bodo upravičeni do njihovega povračila. Razpis predvideva, da bo večina sredstev, ki so na voljo za razpis, porabljena letos, natančneje 3,9 milijona evrov.

Zatikalo se je že pri prvih dveh razpisih

A preglavice z roki so stalnice tega razpisa. Spomnimo, prvi razpis je za gospodarsko ministrstvo izvajal Slovenski regionalno razvojni sklad, objavljen je bil leta 2016, in sicer za sofinanciranje projektov v letih 2016 in 2017. Takrat je bil razpis pozno objavljen, postavljeni so bili nemogoči roki. Ker je bilo leta 2016 zaradi tega premalo časa za izvedbo projektov, je ostalo nerazporejenih 2,6 milijona evrov. Ta denar je šel za naslednje razpise.

Čez leto dni je razpis za obdobje 2017–2018 objavil MGRT, za prijavo so imela podjetja dober mesec dni časa, rezultati so bili objavljeni decembra 2017. Podjetja so čakala na rezultate razpisa, zaradi česar je bilo treba pozneje sklepati anekse k podpisanim pogodbam in težave individualno reševati. Zaradi nemogočih rokov denar za leto 2017 ni bil porabljen v celoti, ostalo je 1,4 milijona evrov.

Kje se je tokrat zataknilo: podjetja spet dolgo čakajo na subvencije za les
Foto: Shutterstock
T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov 1
11 ur
Družba T-2 je od Gorenjske banke odkupila sveženj terjatev do družb, povezanih z Jurijem Krčem, ki prek Garnola obvladuje T-2
Na članek...

Telekomunikacijska družba T-2, ki se je pred dvema letoma z odločbo ustavnega sodišča otresla stečaja, mora pa do začetka leta 2021 poplačati upnike iz prisilke, se je v zadnjem času lotila številnih investicij.

Na Verovškovi ulici je od Salonita Anhovo odkupila 12 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer namerava zgraditi sodobno telekomunikacijsko vozlišče.

Poleg tega je kupila tudi nekaj manjših kabelskih operaterjev (Telesat, KKS Kabel Kamnik, Inatel …) in širi svojo mrežo.

Gorenjski banki za terjatve plačali 8,6 milijona evrov

Poleg nakupov, ki so neposredno povezani s širitvijo operaterja, pa se je T-2 podal tudi v nakupe terjatev. In sicer do družb, ki so povezane z lastniki T-2.

Iz javno dostopnih podatkov v sodnem registru in zemljiški knjigi je razvidno, da je T-2 od Gorenjske banke odkupil sveženj terjatev do družbe Lokainvest, ki so bile zavarovane tudi s poroštvi družb Rešet in Gratel. Vse omenjene družbe so neposredno ali posredno v lasti poslovneža Jurija Krča (na sliki), ki ima prek družbe Garnol v lasti 99-odstotni delež T-2.

Iz dokumentov v sodnem registru je razbrati, da je T-2 Gorenjski banki za terjatve plačal 8,6 milijona evrov; za katere terjatve gre, kolikšen je bil morebiten diskont, ni razvidno.

Kaj o nakupu razkrijejo na T2

»Družba T-2 je odkupila terjatve Gorenjske banke, ker je imela pravni interes, s katerim je zaščitila svoje premoženje. Gre za to, da so za pridobljena posojila še v času, ko navedene družbe niso bile lastnice T-2, družba T-2 in tedanji lastniki zastavili svoje premoženje kot poroštvo za vračilo najetih posojil. Posojila so bila najeta za izgradnjo optičnega omrežja, za kar bi v primeru neplačila s strani osnovnega dolžnika dolg moral poplačati porok, to je družba T-2. Z navedenim odkupom je družba T-2 postala upnik in bo s temi terjatvami zapirala obveznosti, ki jih ima do navedenih družb,« so nam povedali v T-2.

T-2 do hipotek in deležev

Z nakupom terjatev T-2 prevzema zastavne pravice, ki jih je imela Gorenjska banka na več deležih Lokainvesta in Rešeta v drugih družbah, denimo na deležih Rešeta v Ekolu in Lokainvestu ter deležih Lokainvesta v Aparthotelu Triglav.

Hkrati pa T-2 s prevzemom terjatve postaja prvi hipotekarni upnik na zemljiščih v hitro rastoči obrtni coni Šenčur, ki so bila na predlog Gorenjske banke in DUTB enkrat že naprodaj na dražbi, a je bila ta očitno preklicana. Zemljišča so bila prvotno v lasti družbe Rešet, v času od dražbe do danes pa je del že prešel v polovično last družbe Garnol. Ta ima od novembra lani na solastniških deležih zemljišč, ki so v lasti družbe Rešet, vpisano tudi najemno pravico za obdobje 25 let, ki se izteče leta 2042, a se lahko še podaljša.

Prva hipotekarna upnica je bila Gorenjska banka – zdaj je to T-2 –, na drugem mestu pa ima petmilijonsko hipoteko vpisano DUTB.

DUTB čaka leto 2021

Glavna upnica T-2 je državna DUTB. In kako komentirajo posle? »DUTB v odnosu do dolžnika nima pristojnosti oziroma zaveze potrjevanja takšnih poslov. Skladno s tem izpostavljenih poslov ne komentiramo,« pravijo na slabi banki.

T-2 je po več poskusih stečaja, ki je bil razveljavljen z odločbo ustavnega sodišča spomladi 2017, v prisilni poravnavi in ima do začetka leta 2021 čas za poplačilo upnikov. V prisilni poravnavi je bilo potrjeno poplačilo 44 odstotkov terjatev v devetih letih.

T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov
Foto: Jure Makovec
Dolinar iz Unicredita v Sberbank 2
12 ur
Damjan Dolinar, ki bo, smo že pisali, po 17 letih s 1. septembrom zapustil slovenski Unicredit, gre v upravo banke Sberbank, so nam potrdili v zadnji. Postal bo član uprave, odgovoren za risk.
Več ▼

Damjan Dolinar, ki bo, smo že pisali, po 17 letih s 1. septembrom zapustil slovenski Unicredit, gre v upravo banke Sberbank, so nam potrdili v zadnji. Postal bo član uprave, odgovoren za risk. Zdajšnja članica uprave Elisabeth Gril odhaja na porodniški dopust.

Dolinarja bo v Unicreditu kot vodja divizije za poslovanje s prebivalstvom zamenjala Mojca Kovač.

Dolinar iz Unicredita v Sberbank
Foto: Sandi Baumkirher
Bratuškova z vodstvom 2TDK o razveljavitvi odločitve o izboru izvajalca pri projektu Glinščica
12 ur
Član uprave 2TDK Marko Brezigar je danes ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek podrobneje pojasnil okoliščine, ki so privedle do razveljavitve odločitve o izboru izvajalca objektov za
Več ▼

Član uprave 2TDK Marko Brezigar je danes ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek podrobneje pojasnil okoliščine, ki so privedle do razveljavitve odločitve o izboru izvajalca objektov za prečkanje doline Glinščice pri gradnji drugega tira. Dogovorila sta se, da bo 2TDK pripravil celovito poročilo o nastalih zapletih, so sporočili z ministrstva. Brezigar je ob tem dejal, da "dodatno preverjajo sume ustreznosti ene od predloženih referenc izbranega ponudnika, kar naj bi bilo končano v najkrajšem času".

Družba 2TDK je za izvajalca za gradnjo mostu čez Glinščico, galerije in drugih pripadajočih objektov izbrala skupino Markomark Nival, Nival Invest in Ekorel, ki je dela ocenila na nekaj manj kot osem milijonov evrov. Ponudbi sta oddala še Kolektor CGP skupaj z družbama Riko in Pomgrad (13,5 milijona evrov) ter podjetje Godina (14,3 milijona evrov). 2TDK je nato izbor razveljavil, saj je ugotovil, da faza pregleda in ocenjevanja ponudb ni bila ustrezno opravljena, po pregledu pa bo izdal novo odločitev. Ministrica je danes izrazila pričakovanje, da bo družba 2TDK takoj, ko bodo razjasnjene vse okoliščine glede ustreznosti reference, sprejela odločitev, kako namerava to zadevo urediti, so še navedli na ministrstvu. (STA)

TOP dražbe: apartmaji in hiše na hrvaški obali
13 ur
Pregled najboljših dražb v tednu od 29. julija do 4. avgusta
Na članek...

Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji? 1
14 ur

Trenutno je trgovanje s slovenskimi trgovskimi centri precej vroče. Napoveduje se prodaja 19 trgovskih centrov Qlandie, novega lastnika je dobil nekdanji Baumaxov trgovski center v Šenčurju, Delo je poročalo, da E. Leclerc razmišlja o prodaji trgovskih centrov v Ljubljani in Mariboru, lani je bilo veliko drugih sorodnih transakcij. Nekatere so bile povezane s prenosi slabega premoženja, druge so bili navadni posli. Skupno pa jim je, da trgovski centri prehajajo v last lastnikov, katerih poslovna politika predvideva dolgoročno upravljanje tovrstnega premoženja.

Tako sta se lastnik, ameriški sklad Lone Star, ki ima v lasti družbo Centrice z 19 trgovskimi centri Qlandia, in Supernova očitno dogovorila za prevzem omenjene družbe, kar so o tem najprej pisali na spletnem portalu Siol. Tako sklepamo, ker je Supernova varuhu konkurence že prijavila koncentracijo z omenjeno družbo. Gre za prenos lastništva sedmih večjih in 12 manjših trgovskih centrov, ki imajo skupaj več kot 200 tisoč kvadratnih metrov trgovskih površin. Lone Star je pred približno tremi leti za celoten portfelj družbe Centrice, v njem sta bili še poslovni stavbi Rotonda in Stekleni dvor, ki so ju do danes že prodali, Hypovi slabi banki Heta plačal okoli 400 milijonov evrov.

Supernova tudi v Mercator

Omenimo še, da je Supernova lani za 116 milijonov evrov odkupila tudi deset Mercatorjevih trgovskih centrov, med katerimi je center v Šiški. V tem primeru gre za nujno Mercatorjevo dezinvestiranje, premoženje pa bo, enako kot če bodo izpeljali napovedano transakcijo z Lone Starom, prešlo v roke dolgoročnemu lastniku. Zaradi opisane namere in že izvedene transakcije ter drugih poslov s trgovskimi središči, ki so potekali v zadnjem letu dni do dveh in jih bomo opisali v nadaljevanju, je utemeljeno vprašanje, ali slovenske trgovske nepremičnine prehajajo v roke lastnikov, ki jih upravljajo dolgoročno.

Zahtevani donosi slovenskih centrov primerljivi z romunskimi

Čeprav na podlagi dveh primerov ne moremo določati trendov, pa je eden izmed slovenskih strokovnjakov, ki spremlja in tudi sodeluje pri velikih nepremičninskih transakcijah, vendar noče biti imenovan, naše domneve potrdil. Poslovna politika ameriškega sklada Lone Star namreč veleva, da se iz naložb umaknejo po treh do štirih letih, avstrijska Supernova pa nepremičnine v njihovem portfelju upravlja dolgoročno. »Tako je Lone Star trgovske centre kupil po ceni, ki mu je zagotavljala 9,5-odstotni letni realni donos, medtem ko bo kupnina, ki jo bo plačevala Supernova, zagotavljala od 7,5- do 8,5-odstotni letni donos,« pravi naš sogovornik in dodaja, da dolgoročni lastniki v slovenske premium trgovske centre zahtevajo od 7,5- do osemodstotni donos, starejši centri morajo zagotavljati okoli 8,5-odstotni donos, tehnične trgovine pa od 8,5 do devet odstotkov letnega donosa.

Donosi v nepremičnine so odvisni od stabilnosti in velikosti trga. Tako je na Dunaju zahtevan realni letni donos v poslovne nepremičnine in trgovske centre med dvema in štirimi odstotki, enako velja za Prago. Za Dunaj je zaradi njegove stabilnosti in velikosti nizka pričakovana donosnost razumljiva, presenetilo pa nas je, da ima enak zahtevan donos tudi češka prestolnica, saj ne velja za najbolj stabilno območje. Naš sogovornik pri tem opozarja, da je tolikšen zahtevan donos posledica precej večjega trga. Večji so objekti, več je ponudbe za institucionalne vlagatelje v trgovske centre, seveda je na Češkem več povpraševanja kot v Sloveniji. Za primerjavo povejmo še, da ima Bukarešta, kjer ne moremo govoriti o stabilnosti, vendar je trg precej večji, okoli 8,5-odstoten zahtevani donos v poslovne nepremičnine. Slovenija ima torej zelo visoke zahtevane donose, kar je posledica plitkosti trga in dejstva, da za večje tuje vlagatelje, z izjemami, nismo zanimivi.

Kot dolgoročni lastnik se opredeljujejo tudi KD Skladi

Da gredo trgovski centri v roke dolgoročnim lastnikom, nam govori tudi lanska, 50 milijonov evrov vredna transakcija s tremi trgovskimi centri v Mariboru, Krškem in na Ptuju. Te tri trgovske centre je zgradil avstrijski razvijalec nepremičninskih projektov, ki se je usmeril v gradnjo trgovskih centrov MID Group. Zgodba z gradnjo se tu ne konča, saj razvijalec za trgovske centre sklene tudi dolgoročna razmerja s trgovskimi in sorodnimi družbami. In tako je MID Group novembra lani oddane trgovske centre prodal avstrijskemu Immofinazu AG, ki je precej podoben že omenjeni Supernovi in se na trgu pojavlja kot dolgoročen lastnik ter upravljavec poslovnih in trgovskih nepremičnin.

MID se je umaknil tudi iz tisoč kvadratnih metrov velikega domžalskega trgovskega centra Arcadia. Za 16,2 milijona evrov so ga oktobra lani kupili KD Skladi, ki v Sloveniji nastopajo kot dolgoročni lastnik in upravljavec vseh vrst poslovnih nepremičnin. Tako so lani prek svojega sklada KDAVF3 skupaj z družbo Peakside Capital kupili dve poslovni stolpnici, in sicer Stekleni dvori – Jug in Center Tivoli, ter ljubljanski Austria Trend Hotel.

V nepremičnine se seli tudi slovenski založnik

Naslednja večja transakcija s področja trgovskih centrov, o kateri smo julija pisali tudi v Financah, pa je nakup nekdanjega Baumaxovega trgovskega centra v Šenčurju pri Kranju. Kupilo ga je podjetje Gosenica, ki je v lasti Srečka Mrvarja, bolj znanega kot lastnika založbe Učila International. Koliko je Mrvar plačal Strabagovemu projektnemu podjetju DRP, ni želel razkriti, znano je le, da ima na zemljiščih 5,8-milijonsko hipoteko vpisano BKS Bank. Mrvar poudarja, da založniški posel ni več tako donosen, zato išče druge možnosti. Kakšen trgovski center bo razvil, za zdaj še ne vemo, preigrava se več scenarijev, zelo verjetno pa bo dolgoročni lastnik in ne bo iskal hitrega izhoda s prodajo drugemu upravljavcu.

Zanimivo dogajanje pri E. Leclercu

Precej zanimivo pa je bilo poročanje Dela. Konec minulega tedna so namreč objavili, da naj bi po neuradnih informacijah francoski trgovec E. Leclerc najel svetovalca, ki preverja možnost prodaje trgovskih centrov v Ljubljani in Mariboru. Iskali naj bi investitorja, ki bi v svežnju prevzel trgovsko dejavnost in trgovske centre. Če za to ne bi bilo zanimanja, naj bi bili po pojasnilih Delovih virov pripravljeni tudi na ločeno prodajo. Generalni direktor trgovskih centrov E. Leclerc Slovenija Jean-François Higonet je sicer za Delo zatrdil, da E. Leclerc ni naprodaj in ne namerava zapreti svojih trgovin v Sloveniji.

V zvezi z dogajanjem v E. Leclercu smo izvedeli še, da je bila lani opravljena cenitev nepremičnin tega podjetja v Sloveniji. Na koliko so bile ocenjene nepremičnine, nismo izvedeli, iz pogovorov pa smo izluščili, da je bila cenitev opravljena za prenos lastništva v celotni skupini tega francoskega trgovca, ne za prodajo zunanjemu lastniku.

Tuševi nakupovalni centri

Lani se je zgodilo še več transakcij z večjimi trgovskimi objekti. Na začetku tega leta smo v Financah pisali o prodaji štirih Tuševih trgovskih centrov v savinjski in podravski regiji. Hypova slaba banka Heta je tako podjetju Heliks Prop prodala mariborski Planet Tuš ter supermarkete v Rogaški Slatini, Laškem in Slovenskih Konjicah. Po neuradnih podatkih so kupci plačali okoli 14 milijonov evrov. Podjetje Heliks Prop vodi turški državljan Ugur Yildirim, ki je tudi eden izmed partnerjev sklada Elements Capital Partners (ECP), ki se ukvarja z odkupi terjatev.

Južnoafriški sklad Greenbay Properties je že leta 2016 od Tuša kupil koprsko nakupovalno središče Planet Tuš. Zanj so, kot razkrivajo na svoji spletni strani, plačali 56 milijonov evrov, naložba pa jim prinaša osemodstotni letni donos. Center ima več kot 30 tisoč kvadratnih metrov površine in tisoč parkirnih mest, v njem pa ima trgovine 65 trgovcev. Južnoafričani so v finišu bitke za Planet Tuš premagali Spar.

Merkurjeve trgovine

Ameriški sklad HPS Investment Partners je julija 2017 od avstrijske slabe banke Heta kupil 13 trgovskih centrov, v katerih posluje Merkur Trgovina. Zanje je, neuradno, odštel 49 milijonov evrov. Že pred tem so Američani kupili družbo Merkur Trgovina, za katero so odšteli 28,56 milijona evrov.

Sežansko podjetje Kobex – njegov lastnik je David Kobal, ki je skupaj z Lorisom Požarjem pred leti za 50 milijonov evrov Špancem prodal podjetje Gold Club – je sredi leta 2016 kupilo 3.500 kvadratnih metrov veliko poslovno stavbo na sežanskem Terminalu, v kateri je do leta 2012 deloval trgovski center Merkur. Po pisanju Primorskih novic je Kobex zanjo plačal 821 tisoč evrov.

Lidl in Velenjka

Že na začetku minulega leta je Lidl od CP Nepremičnin odkupil 3.385 kvadratnih metrov veliko trgovino v Slovenski Bistrici. Po ocenah Re/MAX Commerciala je ta transakcija stala od 4,5 do pet milijonov evrov.

Na koncu omenimo še prodajo 18 tisoč kvadratnih metrov velikega trgovskega centra Velenjka. Cena ni znana, trgovski center pa je od podjetja WG projektiranje, ki je v lasti avstrijskega MPT Advisory Group, kupila Erste Bank.

Več o najemninah poslovnih površin v Ljubljani in Mariboru preberite v članku: Prva najemnina 7,5, druga 85 evrov na kvadratni meter

Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?
Za inovativna mlada podjetja prihajajo spodbude v obliki semenskega kapitala
15 ur
Predvidoma konec julija bosta objavljena dva razpisa
Na članek...

Slovenski podjetniški sklad (SPS) bo predvidoma do konca julija mikro in malim podjetjem v začetni fazi življenjskega cikla ponudil možnost financiranja v obliki semenskega kapitala. Skupno bo na voljo najmanj 13 milijonov evrov, od tega bo 10 milijonov evrov iz Sklada skladov, ki ga upravlja SID banka.

75 tisoč evrov konvertibilnega posojila

Financiranje je namenjeno podjetjem, ki so organizirana kot d. d. ali d. o. o ter so nizko kapitalizirana in težko dostopajo do financiranja prek poslovnih bank. Na voljo bosta dve možnosti financiranja, in sicer konvertibilno posojilo ali neposredne naložbe. Višina konvertibilnega posojila bo 75 tisoč evrov. Zasebni vlagatelj bo v okviru razpisa zaželen, ne bo pa obvezen, so pred časom že pojasnili v Podjetniškem skladu.

Sklad bo vložil do 600 tisoč evrov

Na voljo pa bodo tudi neposredne naložbe, te se bodo izvajale kot soinvestiranje z neodvisnimi zasebnimi vlagatelji (poslovni angeli, skladi semenskega kapitala, korporacije). Višina soinvestiranja SPS bo lahko od 100 tisoč do 600 tisoč evrov, v določenih primerih pa tudi do največ 1,2 milijona evrov. Do naložbe v kapital bodo upravičena le podjetja, ki bodo imela ob oddaji vloge za financiranje že zagotovljena dodatna vplačila zasebnega vlagatelja.

Cilj je omogočiti rast inovativnih podjetij

Cilj financiranja je, da se izboljša sestava virov financiranja inovativnih podjetij in da se jim omogoči financiranje poslovanja do točke, ko postane njihovo poslovanje ustrezno in tako tudi dostopno za drugo financiranje, pojasnjujejo na SID banki.

Poleg denarja tudi mentoriranje

SPS je financiranje v obliki semenskega kapitala v preteklosti že izvajal, v sodelovanju s SID banko so ponudbo nekoliko osvežili. V obdobju 2019–2023 nameravajo s konvertibilnimi posojili skupno podpreti okoli 40 podjetij v višini treh milijonov evrov. Kar se tiče neposrednih naložb, pa je v načrtu, da bi v obdobju 2019–2023 v hitrorastoča inovativna podjetja investirali deset milijonov evrov javnih sredstev, še dodatnih deset milijonov pa bi vložili zasebni vlagatelji. Poleg semenskega kapitala so podjetja upravičena tudi do vsebinske podpore v smislu izobraževanj in usposabljanj, mentoriranja, pomoči pri iskanju vlagateljev ter pri internacionalizaciji.

Za inovativna mlada podjetja prihajajo spodbude v obliki semenskega kapitala
Bloomberg: Unicredit bi lahko odpustila do 10 tisoč zaposlenih
15 ur
Italijanski bančni velikan pripravlja strategijo zniževanja stroškov poslovanja, del tega je tudi zmanjšanje števila zaposlenih do 12 odstotkov vseh
Na članek...

Italijanska bančna skupina Unicredit pripravlja strategijo, s katero namerava znižati stroške poslovanja ter zmanjšati število zaposlenih za več tisoč, poroča Bloomberg, sklicujoč se na dobro obveščene vire.

Bančna skupina bi lahko odpustila do 10 tisoč zaposlenih (to bi pomenilo 12 odstotkov vseh), poroča Bloomberg, in dodaja, da so scenariji še v pripravi in da bi končna številka lahko bila precej manjša. V prvem letošnjem četrtletju je skupina zaposlovala 86.232 oseb, kar je štiri tisoč manj kot v prvem lanskem četrtletju.

Delnica je prvih nekaj minut po objavi novice Bloomberga poskočila za nekaj več kot pol odstotka, potem pa se vrnila na izhodiščno raven. Letos je sicer pridobila 13 odstotkov vrednosti.

Po poročanju Bloomberga naj bi načrti vključevali zmanjševanje števila zaposlenih tako v Italiji kot na drugih trgih. V Sloveniji je imel Unicredit na zadnji lanski dan 575 zaposlenih, število zaposlenih pa se je lani povečalo, in sicer za 14.

Spomnimo, številne evropske banke so pred rezi stroškov. Največja nemška banka Deutsche Bank je napovedala še večje zmanjšanje števila zaposlenih, in sicer za 18 tisoč, kar je približno tretjina vseh.

Bloomberg: Unicredit bi lahko odpustila do 10 tisoč zaposlenih
Foto: Akos Stiller/Bloomberg
Šabeder podpisal soglasje k imenovanju Poklukarja za generalnega direktorja UKC Ljubljana 1
15 ur
Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes podpisal soglasje k imenovanju Janeza Poklukarja za generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kot je minister pojasnil po
Več ▼

Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes podpisal soglasje k imenovanju Janeza Poklukarja za generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kot je minister pojasnil po srečanju s Poklukarjem, sta opravila tudi "mini primopredajo", se pogovorila o odprtih zadevah, izzivih in prioritetah, ki novega direktorja čakajo v UKC.

Poklukar, ki je pet let vodil jeseniško bolnišnico, bo štiriletni mandat na čelu UKC Ljubljana nastopil 1. avgusta. Po srečanju s Šabedrom je dejal, da je vesel, da je po podpori na svetu zavoda dobil tudi ministrovo podporo. "Zavedam pa se, da se je s tem name naložila velika odgovornost, ne le UKC Ljubljana, temveč tudi pomembnega dela slovenskega zdravstva". (STA)

Šabeder podpisal soglasje k imenovanju Poklukarja za generalnega direktorja UKC Ljubljana
Foto: Aleš Beno