Manager
Easyjet v 2017 prepeljal rekordnih 81,6 milijona potnikov
05.01.2018 11:49
Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet je lani prepeljal rekordnih 81,6 milijona potnikov. To je 9,6 odstotka več kot leta 2016, so danes sporočili iz družbe. Easyjet, ki je prevzel del
Več ▼

Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet je lani prepeljal rekordnih 81,6 milijona potnikov. To je 9,6 odstotka več kot leta 2016, so danes sporočili iz družbe. Easyjet, ki je prevzel del premoženja insolventnega nemškega letalskega prevoznika Air Berlin, sicer danes vzpostavlja notranje lete v Nemčiji.

Easyjet je rekord postavil kljub negotovosti zaradi izstopa Velike Britanije iz EU. Družba je julija lani pristojne službe zaprosila za izdajo licence v Avstraliji, s čimer bi kljub brexitu neovirano nadaljeval z operacijami v EU.

Easyjet, ki je prevzel del premoženja Air Berlina, danes vzpostavlja notranje lete v Nemčiji. Prvi notranji let je današnji let z berlinskega letališča Tegel v München, sicer pa družba ponuja štiri notranje destinacije - npr. med Berlinom in Düsseldorfom naj bi leteli 40-krat na teden.

Easyjet sicer nov urnik letov s Tegla vzpostavlja z nedeljo. Voznemu redu bo dodal 19 destinacij, od tega štiri notranje. (STA)

Karikatura dneva
53 min

Karikakura se nanaša na komentar: Kako dolgo lahko zdrži Šarec?

Karikatura dneva
Pri Skazi si želijo, da bi imeli bokashi organko 2 v vsakem gospodinjstvu
56 min
Nova različica, v katero je bilo vloženo več kot 19 tisoč ur dela in pol milijona evrov, ima lažje odpiranje pokrova, nekaj manjšo prostornino, 9,6 litra in je primerna tudi za pranje v pomivalnem stroju.
Na članek...

Od danes je na prodajnih policah v Sloveniji in tujini na voljo popolnoma prenovljen, funkcionalno izboljšan in dizajnersko oblikovan kompostnik bokashi organko 2, s katerim v Skazi uresničujejo svojo korporativno obljubo presegati pričakovanja »Exceeding Expectations«.

Njihov dolgoročni cilj je uvrstitev med deset najboljših ekoloških podjetij na področju plastike. Prav tako želijo javnosti pokazati, kaj je »zdrava plastika«. Pri njih ne izdelujejo plastike za enkratno uporabo, vsi izdelki so namenjeni le večkratni uporabi. V nadgradnjo svojega kompostnika pa so vložili približno pol milijona evrov.

Glavni trgi so Slovenija, Skandinavija in Japonska

Prva različica kuhinjskega kompostnika bokashi organko je postala uspešnica podjetja Skaza takoj, ko so ga leta 2011 predstavili javnosti. Doma in v svetu so prodali že 400 tisoč kosov in še danes ostaja najbolj prodajan izdelek blagovne znamke Skaza, je povedala Tanja Skaza, direktorica in solastnica družinskega podjetja Plastika Skaza, ki je skupaj z možem pred leti tudi dobila idejo za domači kompostnik.

»Največji zalogaj je bil poiskati prave ljudi, ki živijo trajnostno. Zaposlili smo tri, ki živijo zgodbo trajnostnega razvoja, v marketingu in še štiri v prodaji. Ti ljudje so ambasadorji sprememb,« poudari Tanja Skaza in doda, da je največ dela s tem, kako uporabniku prikazati izkušnjo tako, da ko ga bo uporabil enkrat, ga bo želel uporabljati ves čas. Nov kompostnik je vizualno veliko bolj privlačen od predhodnika in se tako lepše poda sodobnim kuhinjam.

»Naši najpomembnejši trgi so: Japonska, Skandinavija, Nemčija in Slovenija, saj želimo spreminjati zadeve naprej pri sebi,« še poudari.

Kuhinjski kompostnik za trajnostno naravnana gospodinjstva

Bokashi organko je prvi korak do krožnega gospodarjenja in trajnostnega ravnanja pri uporabnikih doma, saj biološki odpadki gospodinjstva postajajo vir za nov življenjski krog. Zaradi posebnega naravnega posipa odpadki v tem kompostniku namreč ne zgnijejo, temveč fermenirajo. S tem uporabniki dobijo izvrstno osnovo za domači kompost, fermentacijska tekočina je odlično gnojilo za domače notranje in zunanje cvetje ter vrtnine. Tekočina je tudi učinkovito čistilo za domače odtočne cevi.

»Najbolj naju je navdušila tlačilka, ki resnično ustvari okolje brez kisika. Mikroorganizmi omehčajo vse odpadke in ti postanejo primerni za kompost. To je za naju zelo pomembno, saj tako zadržimo minerale iz organskih odpadkov. Tekočina, ki nastaja, je res odlične kakovosti,« sta povedala Robert Špiler in Tjaša Štruc, ki ustvarjata spletno stran Vrt Obilja, in dodala, da v nasprotju z zunanjimi kompostniki tu ne izgubljamo hranil, saj fermentacija poteka brez kisika.

Tudi sam kompostnik je prijazen do okolja, surovina zanj namreč prihaja iz reciklata. Kompostnik je treba sprazniti le dvakrat na mesec, družina pa prihrani pri nakupu biološko razgradljivih vrečk, saj te niso potrebne. Ob vsem tem bokashi organko preprečuje neprijetne vonjave ali zbiranje insektov, kar spremlja druge, zelo osnovne in enostavne oblike zbiranja bioloških odpadkov.

Embalaža z obogateno resničnostjo

Nova embalaža je preprosta in funkcionalna, z le tremi sestavnimi deli, ki so med seboj povezani brez lepil in brez odvečnih materialov po načelu ekodesigna. Celotna embalaža je iz materialov, ki jih je mogoče popolnoma reciklirati. Kupci jo lahko uporabljajo kot koš za papir, stol, priročno odlagalno površino, stojalo za rože.

Embalaža bokashi organka 2 ponuja popolnoma nov prikaz izdelka in njegove zgodbe z obogateno resničnostjo. Ta tehnologija omogoča, da embalaža postane interaktivna, uporabniku pa omogoča, da s kamero na mobilni napravi v resničnem svetu vidi navidezne elemente. Kupci druge generacije organka si tako izdelek že v trgovini lahko virtualno postavijo neposredno v svoj dom, na kuhinjski pult in si ogledajo celotni krog uporabe izdelka.

Prednost tovrstne embalaže je tudi v tem, da zaradi virtualnega prikaza ni potrebe po jezikovnih različicah opisa funkcionalnosti za različne trge, saj je ta jasno prikazana. Poleg neposredne možnosti virtualizacije prek kode na embalaži bo ta zagotovljena tudi prek skeniranja kode ne letakih. S tovrstno rešitvijo želijo v Skazi tudi zmanjšati porabo papirja in potrditi svojo ekološko in trajnostno naravnanost.

Navade želijo spreminjati tudi z dokumentarnim filmom

V Skazi so posneli tudi dokumentarni film z naslovom »Kdo sem« oziroma Who Am I? Premierno so napovednik predstavili danes na konferenci, sicer pa ga bodo prvič prikazali na svetovni dan hrane, 16. oktobra. Njegova glavna sporočila so: Naš planet je naš edini dom. Z njim prepogosto ravnamo nepremišljeno in se ne želimo obremenjevati s posledicami naših dejanj. Strokovnjaki in znanstveniki že dolgo opozarjajo na posledice. Kaj lahko sami storimo za ohranjanje našega planeta? Naključni ljudje naključnih poklicev v filmu razmišljajo o onesnaženju s plastiko, njenih učinkih na naš vsakdan in našo prehrano.

Pri Skazi si želijo, da bi imeli bokashi organko 2 v vsakem gospodinjstvu
Kako dolgo lahko zdrži Šarec? 2
60 min
Vprašanje je, kako dolgo lahko delaš, če si skregan s celo državo.
Na članek...

Trenutno se zdi, da se je proti Šarcu obrnil cel svet: zaradi imenovanja Damirja Črnčeca ga pljuvajo koalicijski partnerji in skoraj vsi, ki so mu ploskali samo zato, ker se je na mesto predsednika vlade usedel on in ne Janez Janša. Močno proti njemu so podjetniki, ki, tak je občutek, še nikoli niso nastopali tako enotno. Obe skupini proti njemu podpisujeta peticije, kar je precej zanimiv dosežek.

Šarec si je za to seveda v veliki meri kriv sam – bes tabora podjetnikov se marsikomu sicer zdi nekoliko smešen, a je po drugi strani tudi razumljiv. Negotovosti in nestabilnosti si ne želi nihče, povzroča pa jo prav Šarec. Če se ustavimo pri zdaj še zares razvpiti nameri vključitve kapitalskih dohodkov v dohodnino; Marjan Šarec je, ko še ni imel vlade, se je pa zaradi objave koalicijske pogodbe že dvignil vihar, tvitnil: »Potrebno je vedeti, da je do imenovanja nove vlade vsaj 14 dni. Šele takrat bomo lahko govorili o morebitnih ukrepih. Vojna med politiko in gospodarstvom ne koristi nikomur. Zato ne škodi tudi česa ne izreči.« Če ste to razumeli kot korak nazaj, kot sporočilo v slogu "v koalicijsko pogodbo smo nekaj zapisali, a tega ne bo", ste se zmotili, Šarec je v nedavnem pogovoru za POP tv na vprašanje, ali bodo kapitalske dohodke vključili v dohodninsko osnovo, odvrnil: »Ta ukrep bo sprejet, ko bomo naredili vse simulacije, ko bomo opravili dialog z vsemi skupinami, po tem bo ta ukrep sprejet.«

Naslednji in najbrž tudi eden ključnih preizkusov za Šarčevo ekipo bodo pogajanja z javnim sektorjem, kjer je nakopičenega precej besa – če bi se sindikalni voditelji dogovorili z vlado Mira Cerarja, bi imelo njihovo članstvo že višje plače, tako pa so se ujeli v »brezvladje« in več mesecev niso imeli komu groziti. Tudi zato bodo njihova pričakovanja zelo verjetno velika. Nekateri sindikati so že odmrznili stavkovne aktivnosti. Splošno stavko javnega sektorja, ki vključuje šolstvo in zdravstvo, težko preživi katerakoli vlada, za šibko Šarčevo pa bi bilo to še posebej težko. Zato bodo verjetno nekakšen kompromisa slej ko prej sklenili, vprašanje pa je, kakšna bo njegova cena. Kako dvig plač v javnem sektorju financirati – pozor, gre za več sto milijonov evrov na leto – in ali to pomeni, da na kakršnokoli davčno razbremenitev plač, ki so jo pred volitvami obljubljale tako rekoč vse stranke, lahko pozabimo?

Krha se tudi »projektno sodelovanje« z Levico Luke Mesca, kar je bilo, roko na srce, le vprašanje časa. Levica enostavno ne more biti zraven pri prodaji NLB, če želi še kdaj sedeti v parlamentu. Vprašanje, kako pomembno to projektno sodelovanje sploh je, Šarec je njihove glasove potreboval predvsem pri izvolitvi za mandatarja. Na to je po poročanju STA namignil tudi Mesec z besedami, da ga ne bi presenetila imitacija nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ki naj bi dejal, »da mandatar le enkrat potrebuje 46 glasov«.

Marjan Šarec je, tako se zdi trenutno, začel precej napačno – z vsemi se je skregal. Še celo fiskalni svet je šel proti njemu. Ali vse to počne zavestno ali pa se mu stvari le ponesrečijo, ni znano. Najbrž je še prezgodaj za napovedi o skorajšnjem padcu vlade. Je pa vprašanje, kako dolgo lahko delaš, če si skregan s celo državo.

Kako dolgo lahko zdrži Šarec?
Prišli, videli, odločili: delavski nadzorniki Telekoma v treh dneh o maksi odločitvi
2 uri
Zamenjava delavskih nadzornikov ni povezana z maratonskim odločanjem nadzornikov Telekoma o poravnavi v tožbi s T-2, smo izvedeli neuradno; kakšni pa so scenariji?
Na članek...

Za petek je sklicano nadaljevanje seje nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki je že dvakrat odločal o domnevno 50-milijonski poravnavi v tožbi T-2, pa še ni odločil. Na naslednji seji pa bodo o verjetno najvišji poravnavi v zgodovini Telekoma morali odločati trije novi nadzorniki, ki so mandat začeli včeraj. Gre za tri nove predstavnike zaposlenih, ki so posledica sindikalnega boja znotraj družbe. Se lahko račun delničarjem Telekoma še zmanjša?

Gremo po vrsti, dogajanje v Telekomu je v teh dneh res pestro.

1. Maratonsko odločanje. Nadzorniki že od prejšnjega tedna odločajo, ali se bo Telekom poravnal s T-2. Vrednost poravnave naj bi presegala 50 milijonov evrov, kar je za približno 20 milijonov več od vseh rezervacij za tožbe Telekoma, to bi bila tudi najvišja poravnava Telekoma doslej. Če se Telekom s T-2 poravna za 50 milijonov evrov, bo ta v primerjavi z drugimi že prej sklenjenimi poravnavami najboljša za nasprotno stran.

2. Zamenjave v nadzornem svetu. Svet delavcev je v torek odpoklical tri prejšnje nadzornike, predstavnike zaposlenih, in imenoval nove tri. Prva asociacija na zamenjave so bila nesoglasja v zvezi s poravnavo s T-2. A po naših informacijah zamenjave s tem niso povezane.

Dosedanja nadzornika Samo Podgornik in Primož Per sta bila izvoljena novembra 2017, Urban Škrjanc pa šele februarja letos, mandat bi jim potekel šele leta 2021. Zakaj so bili odpoklicani, nam iz Telekoma niso odgovorili, smo pa neuradno izvedeli, da sta odpoklic in zamenjava posledica bitk med dvema najpomembnejšima Telekomovima sindikatoma – Sindikatom elektronskih komunikacij in medijev (Sineks) ter Sindikatom elektronskih komunikacij Slovenije (Seleks). Sineks je sindikat, sestavljen iz nekdanjih mobitelovcev, v Seleksu so telekomovci. Gre za kadrovske delitve še iz časov, ko je bil Mobitel ločena poslovna enota, hčerinska družba. Prejšnji nadzorniki so bili ali sineksovci ali nevtralni. Vsi trije zdajšnji nadzorniki so seleksovci.

Novi nadzorniki so Drago Kijevčanin, inženir za omrežje v okviru področja IKT-infrastruktura v enoti Jedrno omrežje in tudi predsednik Seleksa. Na funkcijo je prišel leta 2015, ko je zamenjal Milana Richterja, sindikalista, ki je tožil Telekom. Dušan Pišek je vodja tima v okviru področja IKT-storitve v enoti Jedrno omrežje, Jana Žižek Kuhar pa je strokovna sodelavka v okviru področja nepremičnine v enoti Nabava, nepremičnine, logistika in splošne zadeve. Uradnih fotografij nam iz Telekoma še niso poslali.

3. Takojšnje odločanje. Bodo pa vsi trije novi nadzorniki že na naslednjem nadaljevanju seje o poravnavi v tožbi T-2 o tem lahko odločali. Ni treba, torej, da bi se z njihovo izvolitvijo najprej seznanila skupščina delničarjev Telekoma – ti se lahko s tem seznanijo tudi šele prihodnje leto, na redni seji skupščine delničarjev. Seja oziroma nadaljevanje seje nadzornega sveta je sklicano za petek, če bodo nadzorniki takrat odločali, bo to tri dni po imenovanju novih nadzornikov iz vrst zaposlenih. Predstavniki kapitala so se z zadevo ukvarjali že na dveh zasedanjih.

4. Kakšni so scenariji za sejo nadzornikov? Obstajajo tri možnosti.

Da nadzorniki potrdijo približno 50-milijonsko poravnavo v tožbi T-2, katere tožbeni zahtevek znaša 129,5 milijona evrov, a ni to, še enkrat spomnimo, relativno precej presegalo poravnave Telekoma z drugimi operaterji, ki so mu tudi očitali zlorabo trga. Če bi, bi se s T-2 poravnali v višini približno 40 odstotkov tožbenega zneska, doslej so se za deset do 15 odstotkov tožbenega zneska.

Da nadzorniki poravnave s T-2 ne potrdijo, s tem bi se nadaljeval pravni postopek, operaterja sta v sporu vse od leta 2007.

Da v Telekomu nadaljujejo oziroma obnovijo pogajanje s T-2 in poskušajo doseči pametnejšo poravnavo za svoje lastnike. Spomnimo, po naših neuradnih informacijah je bilo prvo strokovno mnenje, ki so ga dobili na Telekomu, povezano s precej nižjim zneskom od zdaj predlaganega. Več v članku Kdo je delal mnenje, da je za Telekom koristna poravnava s T-2 za 50 milijonov evrov .

Prišli, videli, odločili: delavski nadzorniki Telekoma v treh dneh o maksi odločitvi
Luka Koper bo v četrtek objavila razpis za 307 neposrednih zaposlitev
2 uri
Na upravi Luke Koper so danes potrdili akcijski načrt zaposlovanja . Ob tem so potrdili zaposlitev 307 delavcev neposredno v Luko Koper, je povedal prvi mož Luke Dimitrij Zadel. Razpise zanje bodo
Več ▼

Na upravi Luke Koper so danes potrdili akcijski načrt zaposlovanja . Ob tem so potrdili zaposlitev 307 delavcev neposredno v Luko Koper, je povedal prvi mož Luke Dimitrij Zadel. Razpise zanje bodo objavili v četrtek. V prihodnjih tednih bo Luka objavila še natečaja za izbor agencij za posredovanje dela in pogodbenih izvajalcev.

Luka Koper tako uresničuje napovedi o reševanju problematike delavcev pri izvajalcih pristaniških storitev, t.i. IPS podjetij. V Luki so že pred meseci predstavili strategijo, ki predvideva tristebrno zaposlovanje, zdaj pa so bolj jasne tudi številke in dinamika zaposlovanja.

Kot je po današnjem pogovoru z novinarji pojasnil predsednik uprave Zadel, bodo skladno z danes potrjenim akcijskim načrtom neposredno zaposlili 307 delavcev. V četrtek bodo tako objavljeni razpisi za nova delovna mesta. (STA)

TOP razpisi tega tedna: štipendijski sklad, občine
2 uri
Objavljamo izbor na sveže odprtih razpisov za subvencije
Na članek...

1. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad

Krepitev sodelovanja delodajalcev in socialnih partnerjev s srednjimi šolami

2. Občina Piran

Spodbude za ribištvo

3. Občina Trbovlje

Občinske štipendije

4. Občina Videm

Spodbude za kmetijstvo

5. Občina Loška dolina

Male komunalne čistilne naprave

TOP razpisi tega tedna: štipendijski sklad, občine
To so subvencije in posojila, ki so na voljo fizičnim osebam 1
2 uri
Pokrijete lahko del stroškov energetske prenove, nakupa električnega avtomobila ali nepremičnine, šolanja …
Na članek...

Razmišljate o zamenjavi oken ali ogrevanja, prenovi fasade, nakupu električnega avtomobila, morda vgradnji sončne elektrarne? Kupujete nizkoenergijsko hišo ali energijsko učinkovite gospodinjske aparate? Prvič rešujete stanovanjsko vprašanje in bi vam koristilo malo pomoči? Za vse to lahko fizične osebe dobite subvencijo ali ugodno posojilo, na voljo pa so tudi različne štipendije.

Subvencije Eko sklada za energetske prenove

Lastniki hiš, ki želijo obnoviti stavbo, da bi bila bolj energetsko učinkovita, lahko dobijo za določene ukrepe subvencijo Eko sklada. Za eno- ali dvostanovanjske stavbe je odprt razpis z oznako 54SUB-OB17, prek katerega je subvencijo mogoče dobiti za 12 različnih namenov, od nakupa toplotne črpalke do vgradnje lesenih oken. Novost tega razpisa je, da v določenih primerih Eko sklad krije do 50 odstotkov upravičenih stroškov, večinoma namreč krije petino vseh priznanih stroškov. Skupno je na voljo 40,5 milijona evrov sredstev. O razpisu smo pisali v članku Bi menjali ogrevanje v hiši? Po novem lahko dobite še višje subvencije.

Za subvencije lahko zaprosijo tudi lastniki stanovanj v blokih. Za najpogostejše energetske ukrepe v blokih, to je zamenjava oziroma toplotna izolacija fasade pa tudi strehe, je odprt razpis 41SUB-OBPO16. Etažni lastniki, to so lahko bodisi fizične bodisi pravne osebe, so lahko upravičeni do subvencije za izvedbo treh različnih ukrepov ali pa, v tem primeru je subvencija višja, za obsežno energetsko obnovo. Tako za zgolj izolacijo fasade dobite povrnjenih do petino upravičenih stroškov, če boste denimo izolirali fasado in zamenjali sistem ogrevanja ali pa izolirali streho in zamenjali sistem ogrevanja, vam pripada 30-odstotna subvencija. Če boste izpeljali vse tri ukrepe, vam Eko sklad krije 40 odstotkov priznanih stroškov.

Denar za nove kurilne naprave in sončne elektrarne

Etažni lastniki lahko izkoristijo tudi subvencijo za zamenjavo starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah. Gre za razpis z oznako 48SUB-SKOB17. Subvencija lahko krije do največ petine upravičenih stroškov. Socialno šibkim pa pripada stoodstotno kritje stroškov glede na pripadajoči delež financiranja.

Stoodstotno kritje stroškov lahko prek Eko sklada uveljavljajo tudi socialno šibki, ki se odločijo za zamenjavo stare male kurilne naprave z novo in hkrati živijo v eni od devetih mestnih občin oziroma občinah, v katerih je ozračje nadpovprečno onesnaženo z delci PM10: Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje. Gre za razpis 59SUB-SOCOB17. Sofinanciranje velja tako za zamenjavo peči v hiši kot v stanovanju. Pogoj je zamenjava z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso. Subvencije so omejene navzgor, in sicer od dva do osem tisoč evrov, odvisno od tega, za katero napravo gre. Podrobnosti so v članku Na voljo so subvencije za zamenjavo kurilnih naprav za socialno šibke.

Eko sklad je razpisal tudi subvencije za sofinanciranje nakupa in montaže samooskrbnih sončnih elektrarn, torej takih, s katerimi gospodinjstvo pokrije svoje potrebe po električni energiji. Subvencijo je prek razpisa 49SUB-SOOB17 mogoče dobiti za naprave, ki imajo nazivno električno moč do največ 11 kilovoltamperov in bodo nameščene na ali ob stavbi, ki je zgrajena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Skupno je na voljo osem milijonov evrov. Za posamezno naložbo bo Eko sklad kril do največ 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, ki vključujejo strošek nakupa in montažo naprave ter pripadajočih inštalacij in opreme. Če vas zanima več, preberite članek Boste postavili domačo sončno elektrarno? Tako lahko zanjo dobite subvencijo.

Posojila za do okolja prijazne ukrepe in nakup energetsko učinkovitih naprav

Poleg subvencij je mogoče na Eko skladu dobiti tudi posojila za naložbe v energetsko bolj učinkovite stavbe, vozila in gospodinjske aparate. Prek razpisa 59OB17 je na voljo 30 milijonov evrov sredstev. Ukrepi, za katere je mogoče dobiti posojilo, so vgradnja naprav in sistemov za učinkovito ogrevanje in prezračevanje ter pripravo sanitarne tople vode, raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, sodobne naprave za pridobivanje električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi stanovanjskih stavb, gradnja ali nakup nizkoenergijske ali skoraj ničenergijske stanovanjske stavbe, nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, nakup do okolja prijaznih vozil, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva, učinkovita raba vodnih virov in oskrba s pitno vodo.

Dobiti je mogoče od 1.500 do 40 tisoč evrov posojila, za večino ukrepov velja ročnost 10 let, za nekatere pa tudi 20 let. Obrestna mera je sestavljena iz trimesečnega EURIBOR plus pribitek 1,3 odstotne točke. V pozivu je še navedeno, da se v primeru negativnega EURIBOR šteje, da je ta enak nič. Podrobnosti smo zbrali v članku Prenavljate hišo, kupujete električni avto? Preverite, kaj vam ponuja Eko sklad.

Za obnovo stavb tudi občinski denar

Denar za obnove stavb, fasad in streh ponujajo tudi nekatere občine. Občina Krško na primer sofinancira obnovo mestnega jedra Krško, trga Brestanica in posameznih zgodovinskih stavb. Lastnikom stavb, ki so predmet razpisa, ponuja skupno 30 tisoč evrov subvencij za obnovo fasade in strehe, dodatna podstrešna stanovanja za oddajo v neprofitni najem, za lokale s turistično ponudbo, obnovo objekta kulturne dediščine in obnovo zunanjosti gospodarskih objektov. Podobni razpisi so trenutno odprti denimo v Kranjski Gori, Kamniku, Semiču, Ribnici in Metliki. Veliko občin pa ponuja tudi subvencije za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Najdete jih na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=OKO.

Do 7.500 evrov za nakup električnega vozila

Eko sklad fizičnim osebam ponuja tudi subvencije za nakup električnih vozil. Skupno je na voljo 1,5 milijona evrov, poziv pa je odprt do objave v Uradnem listu. Novost aktualnega razpisa v primerjavi s prejšnjimi je, da je mogoče ob določenih pogojih subvencijo uveljavljati tudi za nakup testnih vozil, ne le za nakup novih oziroma predelavo vozil v električna vozila. Višina subvencije je odvisna od vozila, največ pa je mogoče dobiti 7.500 evrov. Več informacij najdete v članku Kupujete električno vozilo? Na voljo so sveže subvencije Eko sklada.

Pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja

Nekatere občine prebivalcem pomagajo tudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja. V Rogašovcih so na primer mladi in mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, upravičeni do 2.500 evrov enkratne denarne pomoči. Podobni razpisi so odprti na primer tudi v občinah Semič in Hrpelje - Kozina, v zadnji je mogoče dobiti do največ 3.800 evrov subvencije.

Dijaki in študenti, pozor

Poleti je veliko občin objavilo razpise za štipendije za dijake in študente, ene za vse študijske smeri, druge denimo le za deficitarne poklice. Najdete jih na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=IZO.

Štipendij pa ne ponujajo le občine, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je tako avgusta objavil razpis za štipendije za študijske obiske dijakov in študentov v tujini, ki je skupno vreden 400 tisoč evrov. Štipendija je sestavljena iz osnovne štipendije (do največ 2.500 evrov) in štipendije za potne stroške (do 500 evrov).

To so subvencije in posojila, ki so na voljo fizičnim osebam
Novi državni sekretarji na MF in MJU, nekdanja glavna inšpektorica za delo začasna generalna sekretarka na MJU
2 uri
Vlada je na prvi dopisni seji imenovala še nekaj dodatnih sekretarjev - brez teh je zdaj le še zdravstveni minister Samo Fakin.Na ministrstvu za finance se je Mateji Vraničar Erman in Metodu
Več ▼

Vlada je na prvi dopisni seji imenovala še nekaj dodatnih sekretarjev - brez teh je zdaj le še zdravstveni minister Samo Fakin.

Na ministrstvu za finance se je Mateji Vraničar Erman in Metodu Dragonji, ki sta bila imenovana na redni seji vlade, kot državna sekretarka pridružila še Saša Jazbec. Pokrivala bo predvsem področje proračuna in javnega računovodstva. Jazbečeva je bila državna sekretarka tudi, ko je ministrstvo vodila Vraničar Ermanova. Jazbečeva je od novembra 2013 kot generalna direktorica vodila Direktorat za proračun v Ministrstvu za finance, od aprila 2017 do septembra 2018 pa je bila državna sekretarka za isto področje. Minister Andrej Bertoncelj lahko sicer imenuje še enega državnega sekretarja.

Na ministrstvu za javno upravo je minister Rudi Medved dobil prvega državnega sekretarja. To je Leon Behin, ki je bi doslej generalni direktor direktorata za vode in investicije na ministrstvu za okolje in prostor. Behin je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, med leti 1998 in 2003 je bil načelnik oddelka za okolje in prostor v občini Kočevje, nato do 2005 direktor občinske uprave. Kot direktor družbe Komunala Kočevje je služboval od konca leta 2005 do 2011, za tem pa do 2012 kot direktor Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nato je bil med leti 2012 in 2013 vršilec dolžnosti ter nato generalni direktor direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje na ministrstvu za kmetijsko in okolje. Med leti 2013 in 2014 je bil namestnik generalnega direktorja v direktoratu za javne službe varstva okolja in investicije v okolje, oziroma v direktoratu za vode in investicije. Od konca leta 2014 do maja 2015 je bil vršilec dolžnosti, nato pa generalni direktor v direktoratu za vode in investicije v ministrstvu za okolje in prostor.

Hkrati je vlada razrešila generalnega sekretarja v ministrstvu za javno upravo Marka Doblekarja in za vede generalne sekretarke imenovala Natašo Trček, za največ šest mesecev oziroma najpozneje do 20. marca 2019. Nataša Trček je članica LMŠ in nekdanja glavna inšpektorica za delo. Za to funkcijo bo sicer razpisan javni natečaj.



Vlada je za še šest mesecev podaljšala tudi mandat vedeju generalnega direktorja Direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport- Žigon je to funkcijo opravljal tudi zdaj.

Štiri fronte za Šarčevo vlado 6
3 ure

Nova manjšinska vlada Marjana Šarca se je komaj konstituirala, že se kažejo štiri močne fronte, s katerimi bo imela veliko dela in težav. V koalicijski pogodbi napovedani ukrepi lahko vodijo v precejšnje poslabšanje javnih financ in v primanjkljaj države blizu dva odstotka BDP, ocenjuje fiskalni svet.

1. Fiskalni svet

Šarčevo vlado v prihodnje čakajo ostra opozorila fiskalnega sveta, če sodimo po njegovi oceni učinkov napovedanih ukrepov v koalicijski pogodbi. Svet ugotavlja, da bi njihovo dosledno izvajanje »lahko znatno poslabšalo stanje javnih financ, kar bi vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. To bi glede na ciklični položaj gospodarstva pomenilo prociklično in s tem neustrezno fiskalno politiko.«

Na strani javnofinančnih prihodkov bi uresničitev ukrepov v koalicijski pogodbi, ki jih je fiskalni svet lahko ovrednotil, do konca mandata po statični oceni prinesla povečanje za okoli tri odstotke BDP oziroma za 1,7 milijarde evrov. Pri tem gre za učinek napovedanega dviga delodajalskih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uvedbe zdravstvenega centa, določitve spodnje meje obdavčitve dobička pravnih oseb, vključitve prihodkov iz kapitala v osnovo za dohodnino in druge ukrepe. Ni pa še upoštevan vpliv napovedanega davka na nepremičnine, zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in zmanjšanja obremenitve dela.

Na strani javnofinančnih izdatkov bi bil učinek precej večji – izdatki bi se lahko povečali za štiri do šest odstotkov BDP oziroma med 2,3 in 3,5 milijarde evrov v prihodnjih štirih letih, ocenjuje fiskalni svet. Gre za napovedane cilje koalicijske pogodbe glede večjih javnih sredstev za zdravstvo, šolstvo, raziskave in razvoj, obrambo, šport in stanovanja. Še za dodaten odstotek BDP bi se javni izdatki povečali, če bi koalicija uresničila napovedi glede pokojnin, socialne pomoči in brezplačnega vrtca.

V oceni dinamičnih učinkov ukrepov pa fiskalni svet ugotavlja veliko verjetnost odstopanja od programa stabilnosti, poslabšanje salda sektorja država za približno tri odstotke BDP in postopno bližanje primanjkljaju v višini dva odstotka BDP do leta 2022. Večja poraba države bi sicer začasno povečala gospodarsko rast, a na račun višje inflacije in stroškov dela, kar bi škodilo izvoznim gibanjem. Celotna ocena na 16 straneh je dostopna tukaj.

Ob tem pa še niti ni bilo mogoče oceniti vpliva plačnih zahtev javnega sektorja, spremenjenega obnašanja prebivalstva in gospodarstva zaradi morebitne večje davčne obremenitve, in to ob povečanih gospodarskih in političnih tveganjih v svetu.

Fiskalni svet, ki nadzira in ocenjuje vodenje javnofinančne politike, ima tri člane, imenoval jih je državni zbor na predlog prejšnje vlade, predsednik je Davorin Kračun, člana pa Tomaž Perše in Alenka Jerkič.

2. Podjetniki

Da grozeče davčne napovedi v koalicijski pogodbi, konkretno o vključitvi kapitalskih dohodkov v dohodnino (kar bi za največje prejemnike zvišalo obdavčitev z zdajšnjih 25 na 50 odstotkov), lahko močno vplivajo na ravnanje uspešnih podjetnikov, kaže dogajanje v družbi Akrapovič. Tam so na skupščini sprejeli sklep o izplačilu celotnega bilančnega dobička (32 milijonov evrov zaradi »negotovosti glede prihodnje davčne obravnave rezultatov poslovanja družbe v preteklih letih«). Zato bi dobiček raje selili v bolj predvidljivo poslovno okolje.

Podobno ravnanje je napovedal Jure Knez iz trboveljskega Dewesofta, kjer so zaposlene doslej nagrajevali za uspešnost podjetja tudi z lastniškim deležem. Knez je opozoril, da »ob tako visoki obdavčitvi dividend tudi solastništvo zaposlenih nima prav nobenega smisla«. Tudi direktor in lastnik Duola Dušan Olaj je opozoril, da »gospodarstvo potrebuje predvidljive ukrepe, ne pa nekih šok terapij«. Ustanovitelj Pipistrela Ivo Boscarol pa je zaradi napovedane obdavčitve začel razmišljati o selitvi podjetja iz Slovenije.

Sledil je, kot je znano, provokativen odziv Levice: Miha Kordiš je ravnanje Akrapoviča, Boscarola in drugih podjetnikov označil za »kapitalistično izsiljevanje«, za kar naj bi bila »rešitev« kar »nacionalizacija«, Luka Mesec pa je dejal, da gre za »davčno utajo«. Ogorčen odziv gospodarstva je moral nazadnje miriti Šarec in se je na hitro sestal z vodstvom GZS. A gospodarstvo bo odslej gotovo še bolj na preži, kaj mu bo skuhala vlada.

3. Javni sindikati

Novi minister za javno upravo Rudi Medved je na spoznavni sestanek povabil Branimirja Štruklja, Jakoba Počivavška in druge predstavnike štirih skupin sindikatov javnega sektorja, ki so se s prejšnjo vlado ločeno pogajale o plačnih zahtevah in odpravi anomalij. Dogovora nato zaradi odstopa premiera Mira Cerarja ni bilo. Zdaj sindikati pričakujejo nadaljevanje pogajanj brez odlašanja in s točke, kjer so bila prekinjena, nekateri pa so tudi že odmrznili svoje stavkovne aktivnosti.

Kot je znano, so bile vse stavkovne zahteve na začetku ocenjene na skoraj milijardo evrov, od višjih plač, dodatkov in regresa do napredovanj, uvrščanja v višje plačne razrede, povišanja plačne lestvice in podobno. Zadnja ponudba prejšnje vlade je znašala dobrih 300 milijonov evrov in je predvidevala dvig plač za enega do tri plačne razrede (od štiri do 12 odstotkov) ter višje dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Medtem pa sta, naj spomnimo, število javnih uslužbencev in tudi masa plač zanje dosegla nov rekord, smo pisali. Kaj šele bo, kaj bo ponudila in koliko popustila nova vlada ter kdo bo sploh pogajalec, še ni znano. Fiskalni svet pa ocenjuje, da »z javnofinančnega vidika kratkoročno glavno tveganje predstavljajo zahteve sindikatov javnega sektorja«. In naprej: »Tveganje na srednji rok predstavlja tudi možnost nadaljnje relativno visoke rasti zaposlenosti v javnem sektorju oziroma celo njena pospešitev /…/, tako bi se masa sredstev za zaposlene v sektorju država lahko povečala občutno bolj kot po projekcijah programa stabilnosti 2018.«

4. Levica

Več o tem, ali bo Levica sploh sodelovala z vlado in v parlamentu prispevala glasove za vladne načrte, bo znano v petek, ko se bodo sestali z Marjanom Šarcem. Podpis sporazuma o sodelovanju med peterčkom in Levico, ki je za zdaj samo parafiran, je bil, kot je znano, odpovedan.

Povod je bilo imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade. Temu Levica, nevladne organizacije in del javnosti ostro nasprotujejo zaradi njegovega dosedanjega ksenofobnega in sovražnega govora proti migrantom. Da ne bo pomote, imenovanje Črnčeca je res kolosalna neumnost in napaka Marjana Šarca. Nesmiselna in prepozna so tudi njegova zagotovila, da ga je imenoval, ker je strokovnjak, in da se ga bo znebil, če bo še izražal nestrpna stališča. Škoda je že narejena.

Levico tudi moti, kot je dejal Mesec, da »poskušajo nekateri ministri razvodeniti sporazum z Levico, češ da je to zgolj seznam lepih želja, in da bodo pač zdaj, ko so izvoljeni, delali po svoje«. Zato se želi Levica s Šarcem pogovoriti, »kakšen status ima ta sporazum, kako ga bodo udejanjali in kako preprečiti presenečenja, kakršen je Damir Črnčec, ki je nesprejemljiv za levosredinsko vlado«. Mesec je tudi dejal, da se želijo s Šarcem pogovarjati tudi o vsebini, torej (kot je poročala Mladina), tudi o NLB, drugem tiru, imenovanju guvernerja BS, sodelovanju z Natom, pa še o minimalni plači, zdravstvu in pokojninah.

Kaže, da ne bo ostalo samo pri nepotrebnem »spopadu« s podjetniki, ampak utegne Šarca zaradi Levice, pa če bo z njo sodeloval ali ne, še močno boleti glava.

Štiri fronte za Šarčevo vlado
Slovo od kitajske izjemnosti?
3 ure

Razvijajoče se trge od Argentine do Turčije in od Južne Afrike do Indonezije spet pretresajo finančne turbulence. Zlasti pa ne gre spregledati največjega in potencialno najbolj problematičnega trga – kitajskega.

Zadnjih nekaj desetletjih smo bili na Kitajskem priča tako strmi gospodarski rasti, da se je zdelo, kot da za njih nekateri temeljni ekonomski zakoni sploh ne veljajo. Steinov zakon, denimo, pravi, da če se nekaj ne more nadaljevati večno, se bo ustavilo. Kitajski dolg pa še kar narašča.

Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da se je na Kitajskem zadolženost podjetij, države in gospodinjstev v zadnjem desetletju povečala za približno 23 bilijonov dolarjev, razmerje med dolgom in BDP pa se je okrepilo za približno 100 odstotnih točk, na več kot 250 odstotkov BDP. Razsežnosti te zadolženosti so že presegle višino razmerja, pri kateri običajno pride do finančne krize.

Vsekakor je Kitajska del tega dolga uporabila za širjenje svoje industrijske baze in infrastrukture. Precejšen del pa je vendarle bil uporabljen tudi za vzdrževanje zgubaških javnih podjetij ter za brezkončne naložbe v odvečne javne objekte in stanovanja.

Stanje notranjih neravnovesij na Kitajskem pa kaže, da jim je uspelo dokazati neveljavnost še enega ekonomskega zakona. V vsaki običajni državi bi kopičenje presežnih zmogljivosti vodilo do močnega upada rasti naložb in BDP, kar bi posledično povzročilo finančne težave, tem pa bi, če bi spregledali opozorilna znamenja, sledila kriza. Kitajska izkušnja je povsem drugačna. Čeprav se je rast njenega BDP upočasnila, se obseg naložb ne zmanjšuje in kitajski bančni sistem ne kaže znamenj obremenitve.

Običajna razlaga kitajske navidezne neranljivosti je, da razpolaga z dovoljšnjim obsegom domačih prihrankov in z ogromnimi deviznimi rezervami, ki presegajo tri milijarde dolarjev, s katerimi bi lahko pomirila morebitno finančno paniko. In ker je kitajska bilanca stanja še vedno dovolj močna, da bi lahko v primeru potrebe pred propadom rešila vse finančne institucije, je država sposobna nevtralizirati vse morebitne negativne dejavnike v tej ključni panogi.

Druga običajna razlaga, zakaj je Kitajska tako odporna, je politična. Močno centralizirano sprejemanje odločitev omogoča hitro in usklajeno ukrepanje, kot je na primer administrativna ustavitev deviznih odlivov. In v takšni centralno nadzorovani in nadzora vajeni družbi postanejo tudi nam običajne socialne težave, ki so posledica gospodarskih motenj, izjemno obvladljive.

Navkljub smiselnosti naštetih argumentov pa je nastopil čas, ko jih moramo vnovič ovrednotiti, kajti nad ekonomsko izjemnostjo Kitajske visi grožnja popolne nevihte zaradi obstoječih stresnih dejavnikov. Za ključne štejemo povečanje domačega dolga in novonastale zaplete, ki vključujejo trgovinske ovire v ZDA, geopolitični odklon od kitajske pobude En pas, ena cesta in ne nazadnje zaostritev denarnih pogojev, zlasti tistih v Združenih državah.

Po finančni krizi leta 2008 je Kitajska svoj izvozni gospodarski model spremenila v smeri opiranja na notranje dejavnike gospodarske rasti. Toda doseganje novega ravnotežja zahteva vse večje zadolževanje in vlaganje, to pa povzroča večje tveganje propada. Posledično je morala država zelo previdno odmerjati gospodarske spodbude. Navodila, kako vnovič uravnotežiti tovrstno gospodarstvo, še niso bila napisana in ukrepi, ki se v nekem trenutku zdijo zmerni, se pozneje zlahka izkažejo za pretirane. In zagotovo bo v nekem trenutku začel veljati tudi Steinov zakon.

Glavna izmed zaznanih groženj, ki se zgrinjajo nad kitajsko gospodarsko rastjo, je trgovinska politika ZDA. Doslej so carine, ki jih je uvedla Trumpova administracija, vplivale le na približno 50 milijard dolarjev kitajskega izvoza. Toda julija je Trump napovedal uvedbo novega svežnja carin na kitajsko blago v vrednosti dodatnih 200 milijard dolarjev, kar pa že pomeni približno 15 odstotkov celotnega kitajskega izvoza v ZDA. Njeni naraščajoči ranljivosti primerne so tudi opazno blage kitajske reakcije na Trumpove nenehne grožnje.

Druga grožnja visi nad zunanjim povpraševanjem, izvira pa iz dejstva, da je Kitajska izčrpala paleto svojih merkantilističnih ukrepov. V devetdesetih letih in v prvem desetletju novega tisočletja je Kitajska razvila izredno obsežno izvozno industrijo, delno tudi s pomočjo ohranjanja podcenjenosti svoje valute. V zadnjem času pa je ta pristop nadgradila z novim načinom doseganja istega, in sicer s pobudo En pas, ena cesta, kjer Kitajska drugim državam financira nakupe kitajskega blaga in storitev. Imenujmo to dogajanje kitajski merkantilizem 2.0.

Težava pa je v tem, da je merkantilizem 2.0 tako gospodarsko kot politično ogrožen. Na političnem področju so prejemniki kitajskih posojil – od Šrilanke in Malezije do Mjanmara – izrazili ugovore proti pobudi En pas, ena cesta in njegovemu neoimperialističnemu pridihu. Gledano z gospodarstvenega vidika pa so neugodni pogoji financiranja v okviru te pobude, tako pravi ocena Centra za globalni razvoj, povzročili skrb zbujajoče povečanje dolga v najmanj osmih državah.

Malezija, na primer, je že morala opustiti projekte, ki jih podpira Kitajska, v vrednosti najmanj 22 milijard dolarjev, Šrilanka se je morala po pomoč zaradi čezmernega kitajskega uvoza obrniti na MDS in morda tudi Pakistan v kratkem čaka enaka usoda. Ker vse več držav na pobudo En pas, ena cesta gleda z naraščajočimi zadržki, se bosta skladno zmanjšala tudi obseg uvoza in obseg zadolževanja iz Kitajske.

Medtem pa stalno naraščanje ameriških obrestnih mer ustvarja tretjo grožnjo. Ker ameriške obrestne mere presegajo kitajske, bo kapital začel odtekati iz Kitajske enako, kot se letos dogaja tudi na drugih razvijajočih se trgih, in kitajski voditelji se bodo znašli pred klasično dilemo razvijajočih se trgov. Če dopustijo slabitev renminbija, lahko kratkoročno omejijo odlive kapitala in tvegajo, da jih ameriške oblasti obtožijo valutnih manipulacij. Če pa bi valuto okrepili, jih morda čaka, kot se je že zgodilo leta 2015, zmanjšanje rezerv za še nekaj bilijonov dolarjev.

Alternativno bi kitajska vlada lahko tudi močno zaostrila nadzor nad kapitalom. Toda to bi zadušilo zunanje povpraševanje, bistveno otežilo upravljanje gospodarstva in diskreditiralo kitajske ambicije postati vodilna svetovna gospodarska velesila (vključno z internacionalizacijo renminbija).

Ob tej popolni nevihti gospodarskih izzivov se vse večkrat postavlja tudi vprašanje o tem, ali ima kitajski predsednik Ši Džinping v svojih rokah zares toliko niti in moči, kot jih slika domači in mednarodni javnosti. Koristno bi bilo, če bi se Ši spomnil ne samo veljavnosti Steinovega zakona, temveč tudi zakona Rüdigerja Dornbuscha, ki pravi: »Kriza lahko nastopi veliko pozneje, kot pričakujete, potem pa udari veliko hitreje, kot bi si mislili.«

Prej ali slej bo kitajska izjemnost klonila pred ekonomskimi zakonitostmi in svet bi se na to moral pripraviti. Posledice bi bile lahko hude in popolnoma drugačne od vseh, ki jih pomnimo iz nedavne zgodovine.

Avtorske pravice: Project Syndicate, 2018

www.project-syndicate.org

Slovo od kitajske izjemnosti?
(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
3 ure
Tako je izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018, strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje
Na članek...

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Tako pravi Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje, ki je v pogovoru strnil izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018. Zmagovalec izbora, ki ga v Časniku Finance pripravljamo prvič, bo znan 10. oktobra v Kranju, na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel.

V finalu tri podjetja od 14

Kot smo razkrili v začetku meseca, je družba KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta, v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta med finaliste uvrstila tri podjetja od 14, ki so bila v ožjem izboru.

Poleg uspešnosti poslovanja so po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene najbolj izstopali (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, farmacevtska družba Krka s svojim obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol 2 in proizvajalec kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom.

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2018 prejelo 10. oktobra, zmagovalca pa bo med tremi finalisti izbrala strokovna komisija, ki bo pred udeleženci popoldanskega dogodka finalistom izbora po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov. Udeležba na dogodku, na katerem si bodo udeleženci lahko ogledali tudi proizvodnjo podjetja Iskratel, je brezplačna, prijava nanj pa obvezna.

KPMG je obiskal 14 podjetij v ožjem izboru

Kako so julija in junija potekali obiski ekipe KPMG na terenu, ki je obiskala vseh 14 podjetij, ki so se podala v zahtevno tekmo za nagrado tovarna leta 2018 in zato do konca aprila izpolnila vprašalnik z 20 vprašanji, je v pogovoru strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje.

KPMG je po ovrednotenju vprašalnikov po petstopenjski lestvici zrelosti posameznega poslovnega področja v ožji izbor uvrstil vseh 14 podjetij, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi za izbor najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji.

Kakšen je bil profil sodelavcev v ekipah KPMG, ki so na obiskih v podjetjih podrobneje spoznale njihove dobre prakse, predstavljene v vprašalnikih, in se seznanile s celovitim poslovno-tehnološkim procesom podjetij?

Ekipa KPMG je bila multidisciplinarna, vanjo smo poleg vodje področja poslovnega svetovanja in vodje oddelka IT-svetovanje vključili več sodelavcev z znanji in izkušnjami s proizvodnimi podjetji. Ti so podjetjem svetovali – od strategije, kadrovske organizacije, optimizacije poslovnih in proizvodnih procesov do IT-podpore in tehničnega razvoja. Iz KPMG pri projektu Tovarna leta sodelujejo sodelavci, ki imajo vsaj desetletne izkušnje.

V fazi priprave metodologije za izbor Tovarna leta smo se naslonili tudi na mednarodne izkušnje svetovalne družbe KPMG ter na izkušnje strokovnjaka za industrijo 4.0 v KPMG v Združenem kraljestvu Aleca McCullieja.

Kako številčne so bile ekipe KPMG, ki so v juniju in juliju obiskale 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018?

Število sodelavcev v ekipi in njihov profil smo prilagodili posameznemu podjetju oziroma usmeritvi posamezne tovarne in poudarkom, ki jih dajejo posameznim področjem. Kot je bilo razvidno iz izpolnjenih vprašalnikov in predstavitev, ki so jih podjetja priložila ob prijavi.

Ekipa KPMG je štela od tri do šest članov. Ugotovitve s terena so ekipe po vsakem obisku pregledale in predebatirale, pri tem pa so se posebej posvetile vsakemu področju iz vprašalnika.

V avgustu smo skozi analizo in ocenjevalni model izdelali končne ocene vse sodelujočih podjetij v izboru ter zatem skupaj z ekipo Tovarne leta v končni izbor uvrstili tri podjetja, ki so v primerjavi z drugimi dosegala najboljše rezultate.

Koliko časa je ponavadi trajal obisk podjetja?

V povprečju smo za poglobljen pogovor s predstavniki ekipe in ogled proizvodnje potrebovali od tri do štiri ure. Vsi predstavniki podjetja niso bili ves čas na sestanku, ampak so se pridružili takrat, ko je bil govor o področju, za katero so odgovorni.

Za izhodišče pogovora je na obiskih podjetij torej bil vprašalnik z 20 vprašanji, ki so ga podjetja izpolnila do konca aprila in se tako prijavila za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2018?

Tako je. Ob naših obiskih podjetij smo skupaj pregledali vprašalnik, pri čemer smo se posvetili zlasti tistim vprašanjem, ki so bila odprta oziroma so zahtevala dodatno preverjanje.

Na obiskih vprašanj nismo postavljali samo mi, v podjetjih so zelo konkretna in dobra vprašanja postavljali tudi nam.

Zanimalo jih je denimo, kako stvari delajo drugje oziroma pri njihovih tekmecih, pa tudi na svetovni ravni, kar je KPMG ugotavljal z mednarodno raziskavo. Spraševali so nas tudi, v katero smer gre industrija in kakšen je položaj v panogi, v kateri deluje podjetje, v Sloveniji.

Ob tem so nam v podjetjih povedali, da se na področju industrije 4.0 tudi sami povezujejo z drugimi podjetji. A praviloma ne s podjetji iz svoje panoge, ampak s podjetji iz drugih panog, ter da za področja, kjer nimajo dovolj kompetenc, najemajo zunanje svetovalce - tako domače kot tuje.

Povezujejo se tudi z inštituti in fakultetami. Zlasti na področju optimizacije proizvodnih procesov in pri njihovih simulacijah. Vtis je, da je prehod znanja iz akademske sfere v gospodarstvo na tem področju precej močan.

Kdo so bili vaši sogovorniki ob obisku podjetja, kako številčne so bile njihove ekipe?

V povprečju so imele ekipe, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, od šest do osem članov. Večja podjetja imajo bolj razčlenjeno organizacijo, zato je bilo v teh sogovornikov oziroma strokovnjakov za posamezna področja več.

Dejavnost podjetja in njegovo proizvodnjo je uvodoma predstavil zastopnik vodstva – predsednik ali član uprave oziroma direktor –, zatem smo se z odgovornimi odpravili na ogled proizvodnje, med katerim smo se posvetili posameznim področjem iz vprašalnika. In se o teh z ekipo podjetja pogovorili še po ogledu proizvodnje.

To, da so na sestankih sodelovali vodilni menedžerji, priča, da iniciative na področju digitalizacije in industrije 4.0 uživajo podporo vodstva.

Iz pogovorov je bilo razvidno tudi, da menedžment ve, katere dele proizvodnje morajo v podjetju nadgraditi, da bi ta dosegala še boljše rezultate. Pa tudi, da menedžment dobro pozna smeri prihodnjega razvoja trga ter razvoj izdelkov ciljno prilagaja potrebam kupcev in uporabnikov, ob tem pa širi paleto izdelkov in storitev.

Nekatera podjetja tudi že prepoznavajo vrednost informacij oziroma podatkov, ki jih bodo s temi izdelki in storitvami lahko unovčevala. Zavedanje o tem, da ni le proizvod tisti, ki lahko podjetju prinaša denar in ustvarja dodano vrednost, se vse bolj prebuja.

Kako je potekal ogled proizvodnje, ki je sledil uvodni predstavitvi?

V podjetjih so bili na oglede proizvodnje zelo dobro pripravljeni. Če svojo proizvodnjo oziroma tovarno tako razkažejo tudi kupcem, nanje gotovo naredijo dober vtis in so korak bliže sklenitvi posla.

Prijetno presenečeni smo bili tudi nad pripravljenostjo podjetij, da z nami delijo informacije o svoji proizvodnji. Videlo se je tudi, da so podjetja sodobne informacijske tehnologije začela uporabljati v lastni organizaciji. Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo. Pa tudi, da se tega področja lotevajo celostno in premišljeno ter da v digitalizaciji, tudi v vizualizaciji podatkov v proizvodnji, vidijo prednosti in priložnosti.

Proizvodnjo smo si ogledali skladno s tokom materiala oziroma od začetka proizvodnega procesa do konca oziroma do skladišča.

Katere ugotovitve o proizvodnji podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018 bi še poudarili?

Predvsem to, da nekatera podjetja poleg industrije 4.0 velik poudarek dajejo tudi drugim področjem, denimo okoljskemu vidiku oziroma trajnostnemu razvoju, pa tudi skrbi za zaposlene oziroma kadrovskemu področju.

Nekatera med njimi imajo izjemno napredno proizvodnjo, najboljše primere si denimo hodijo ogledovat strokovnjaki za proizvodnjo z vsega sveta. To, da so nekatera naša podjetja kompetenčni razvojni centri mednarodnih skupin, dokazuje, da je v naših tovarnah koncentracija znanja in izkušenj resnično zelo visoka. In da v tovarnah dela visokokvalificiran kader. Prepričanje, da v tovarnah delajo manj kvalificirani delavci, je zgrešeno.

V vseh tovarnah so izjemno odprti tudi za inovativnost zaposlenih, ki jo sistematično spodbujajo ter v okviru kadrovske funkcije vlagajo v nova znanja zaposlenih in uporabo novih tehnologij.

Opaziti je tudi velik poudarek na robotizaciji. Tovarne robote uvajajo predvsem na delovna mesta, kjer je delo težko in zahtevno, ponovljivost človeških gibov je velika in je delo za ljudi monotono. Podjetja tako skrbijo za zaposlene in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje in odpravo določenih zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na takšnih delovnih mestih.

V ekipah, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, je bil večinoma mlad dinamičen kader. V njih je bilo tudi zelo veliko žensk. Te na položaju vodje proizvodnje niso nobena redkost, veliko žensk dela tudi v sami proizvodnji.

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Torej so tovarne, ki sodelujejo v izboru za nagrado tovarna leta 2018, na vas naredile zelo pozitiven vtis?

Čeprav podjetja poznamo, nas je vendarle nekoliko presenetilo, da je takšno število podjetij, ki so se odločila sodelovati v izboru, v samem vrhu razvojne usmerjenosti in vodilnih po naprednosti proizvodnje.

Zato lahko pričakujemo, da bodo podjetja, ki sodelujejo v letošnjem izboru, tudi v prihodnjih izborih visoko uvrščena.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
Je šla v Sloveniji nevtralnost interneta rakom žvižgat?
4 ure
Še pred tremi leti je regulator ponudbo dveh operaterjev, ki sta vsebovali storitve z ničelno tarifo, prepoznal kot kršitev in zahteval njihovo odpravo. Je definicija nevtralnosti interneta zdaj ohlapnejša?
Na članek...

Zagovornike odprtega, nevtralnega interneta je včeraj močno razburila sveža ponudba paketov ter opcij operaterja A1, ker so jih prepoznali kot ponudbe z ničelno tarifo, ki pa ni skladna z načelom nevtralnega interneta, kjer mora biti vsak promet obravnavan enakovredno. Slovenija se je včasih pohvalila, da je imela leta 2015, ko se je spreminjala evropska zakonodaja, skupaj z Nizozemsko prva v EU uzakonjeno nevtralnost interneta. Pri regulatorju, agenciji za komunikacijska omrežja in storitve AKOS, so se na situacijo odzvali s pojasnilom, »da agencija nima pravne podlage za prepoved uveljavitve tovrstnih ponudb, ker niti slovenska niti evropska zakonodaja ponudb z ničelno tarifo ne prepoveduje«. Poglejmo podrobneje.

Kaj je storil operater A1, da je razburil

Ni se še dobro ohladila razprava o prenovi avtorskega prava na digitalnem trgu v EU … že je tu nov povod za skrb glede spletnih aktivnosti – tokrat je povezana z načelom nevtralnosti interneta. Povod je odločitev operaterja A1 (nekdanji Simobil), ki je predstavil nove mobilne pakete in opcije, v njihovem okviru pa uporabnikom ponuja neomejeni podatkovni prenos vsebin v Sloveniji prek omejenega nabora aplikacij (med njimi so Viber, Facebook, Snapchat, Netflix, Deezer, Apple Music …). "Prenos podatkov prek teh aplikacij se ne bo odšteval od zakupljenih količin podatkovnega prenosa v uporabnikovem paketu," pri A1 vabijo uporabnike.

In v čem je tak neomejen prenos vsebin lahko problematičen? Mnogi so opozorili, da gre za prakso tako imenovane ničelne tarife, ki je v nasprotju z načelom nevtralnosti interneta. To je tisto, zaradi česar je včeraj zvečer završalo na družabnih omrežjih (ob zavedanju, da so letos poleti v ZDA uradno razveljavili načelo nevtralnosti interneta).

Kaj je načelo nevtralnega, odprtega interneta

Pojasnimo na začetku koncept nevtralnosti interneta, ki dandanes postaja vse pomembnejši, tudi za nadaljnji razvoj digitalne ekonomije. Koncept nevtralnega, odprtega interneta pomeni, da se internet šteje za osnovno infrastrukturo, ki mora biti vsem na voljo pod enakimi pogoji. V tem smislu se promet na internetu ne sme obravnavati diskriminatorno na katerikoli način, bodisi glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo. Če velja koncept nevtralnega, odprtega interneta, nihče ne bi smel imeti pravice, da bi si na internetu kupil prednostno obravnavo svojega prometa. Po pravilih odprtega interneta ni dovoljeno favoriziranje določenih vsebin ali storitev pred drugimi.

Pozor, treba je ločiti hitrost prometa od prednostne obravnave prometa. Da bi bilo laže razločiti razliko, se je – ko so se v Evropski uniji leta 2015 sprejemala pravila v zvezi z evropskim enotnim trgom elektronskih komunikacij – zelo pogosto omenjala primerjava z avtocesto. Posameznik pri svojem ponudniku seveda lahko kupi paket, ki mu omogoča hitrejši pretok podatkov, in to je enako, kot lahko kupi vinjeto in mu to omogoča dostop do avtocestnega omrežja. Vendar pa na avtocesti vsi vozniki lahko enakovredno uporabljajo osnovni in prehitevalni pas, in tudi na »internetni avtocesti« si po načelu nevtralnega interneta nihče ne bi smel kupiti prednostne obravnave za svoj promet.

Zakaj je ničelna tarifa problematična

V konkretnih zgodbi novih paketov in opcij pa je pomembno zlasti nekaj – tako imenovana ničelna tarifa, ki ni skladna s konceptom nevtralnega, odprtega interneta.

Pri ničelni tarifi mobilni operaterji svojim uporabnikom omogočijo dostop do izbranih vsebin ali aplikacij, ne da bi jim zaračunali za prenos podatkov. S tako poslovno prakso, ki si jo lahko privoščijo največji (ker so operaterji zainteresirani, da dogovore sklepajo z največjimi igralci na trgu), si lahko pridobijo prednost pred manjšimi tekmeci. V tem smislu so lahko v slabšem položaju manjša, inovativna, zagonska podjetja, ki bi pomenila alternativo na primer velikim ponudnikom pretočnih vsebin, saj uporabniki za ogled vsebin pri manjših nimajo na voljo neomejenega podatkovnega prenosa.

AKOS je zaradi ničelne tarife v preteklosti že ukrepal

Pred prej omenjenim sprejemanjem novih evropskih pravil v zvezi s telekomunikacijskim trgom v letu 2015 je bila Slovenija poleg Nizozemske edina v EU, ki je že imela (od leta 2012) uzakonjeno nevtralnost interneta. V tem kontekstu je slovenska agencija za komunikacijska omrežja in storitve AKOS januarja 2015 odločila , da sta načelo nevtralnosti interneta takrat kršila Telekom Slovenije (s storitvijo za pretočno glasbo Deezer) ter Simobil, zdaj A1 (s storitvijo Hangar mapa) – in sicer zato, ker prenosa podatkov pri uporabi omenjenih storitev operaterja nista odštevala od zakupljenih količin prenosa podatkov. Kot so takrat navajali pri AKOS, »po slovenski zakonodaji telekomunikacijski ponudniki ne smejo ponujati svojih storitev do le določenih spletnih strani, storitev ali aplikacij, medtem ko je dostop do drugih spletnih strani, storitev ali aplikacij onemogočen ali obravnavan na drugačen način«.

Kje so v tej zgodbi novi paketi in opcije A1?

Načelno je tako: A1 ponuja nove pakete, ki jih je mogoče nadgraditi z opcijami Play, ki so različne, vse pa omogočajo "neomejeni prenos najljubših vsebin na telefonu in tablici". Pri tem je mogoče izbrati kombinacijo chat (ki omogoča neomejeni prenos podatkov za klepet, vendar samo prek treh izbranih aplikacij - Facebook Messenger, Viber ter Whatsapp), pa tudi druge kombinacije social, music, video, mix.

Ampak za opcije je treba doplačati. Že res, ampak ...

Tu se zgodba rahlo prelomi, saj je treba za vsako od teh kombinacij doplačati (za kombinacijo chat na primer 1,99 evra na mesec, za mix pa 9,99 evra na mesec), kar bi načelno morda še lahko bil izgovor, da morda vendar ne gre za ničelno tarifo. A je ta ureditev v očeh številnih vendar kršitev osnovnega načela nevtralnosti interneta, saj ne zagotavlja nediskriminatorne uporabe. V kombinaciji chat na primer omogoča neomejen prenos podatkov pri klepetanju prek aplikacij FB Messenger, Viber ali Whatsapp, ne pa na primer za klepet prek aplikacij Telegram, Google Talk ...

Mar praksa A1 ni več problematična, ker so se spremenila pravila?

Poslovna poteza operaterja A1 je zlasti na družabnih omrežij med zainteresirano javnostjo, ki zagovarja nevtralni internet, hitro odmevala. Kot je bilo razumeti, je nekaj uporabnikov operaterja zaradi prakse ničelne tarife prijavilo na agencijo AKOS. Med drugim tudi zato, ker so k temu pozvali v piratski stranki, kjer so tudi v sporočilu za javnost navedli, da so zaznali očitno kršitev zakona o elektronskih komunikacijah in jo nemudoma prijavili na Agencijo za komunikacijske storitve(AKOS).

Povod za prijavo, ki jo je napovedalo tudi več posameznikov, je bilo mnenje, da nova ponudba ni skladna z 203. členom slovenskega zakona o elektronskih komunikacijah, ki navaja: Operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v primeru, ko gre za nujne ukrepe v primeru izjemnih stanj, za ukrepe za omejitev neželene komunikacije ali v primeru sodnih odločb, ko je ničelno tarifo mogoče uporabiti. Dostop do Snapcata, klepetalnic Facebook Messenger ali Whatsappa … po laični oceni najbrž med te izjemne primere ne sodi.

Pri A1 pojasnjujejo, da so se pred oblikovanjem paketa posvetovali z AKOS

Pri operaterju A1 (nekdanji Simobil) so se na očitke včeraj odzvali že na Twitterju, kjer so zapisali: »Ves internetni promet obravnavamo enako. Ponudniki aplikacij z enakovrstnimi vsebinami lahko pod enakimi pogoji postanejo partnerji. Ponudba je skladna z veljavnimi predpisi in evropsko regulatorno prakso ter je bila sprejeta ob upoštevanju najboljših praks držav članic. Pri oblikovanju ponudbe je bila upoštevana slovenska sodna praksa v zvezi z uporabo 203. člena ZEKom-1. Ponudbo opcij A1 Play smo predstavili tudi AKOS, ki bo nedvomno ves čas skrbel, da pri njenem izvajanju ne bo kršeno načelo internetne nevtralnosti.«

AKOS: Nimamo pravne podlage za ukrepanje

Očitno je AKOS dobil več prijav zoper A1, saj so pri agenciji hitro objavili pojasnilo glede pojava storitev z ničelno tarifo v Sloveniji. V njem so zapisali:

  • da so zaznali ponudbe, ki vključujejo storitve z ničelno tarifo,
  • da so s tem tudi slovenski operaterji začeli slediti že precej razširjeni praksi v večini evropskih držav,
  • da agencija nima pravne podlage za prepoved uveljavitve tovrstnih ponudb, ker niti slovenska niti evropska zakonodaja ponudb z ničelno tarifo ne prepoveduje,
  • bo pa AKOS »na podlagi Evropske uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 glede zagotavljanja storitev dostopa do interneta in zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) ukrepala zoper ponudbe, ki bi zaradi svojega obsega privedle do tega, da bi bila izbira, ki je na voljo končnim uporabnikom, v praksi bistveno zmanjšana. Od konkretnih okoliščin, od značilnosti posamične ponudbe, ki se zagotavlja na trgu, od obsega njenega izvajanja ter vpliva na trg in končne uporabnike je med drugim odvisno, ali ponudba (še) ustreza sicer zelo splošnim zakonodajnim zahtevam.«

Pri AKOS so dodali, da bodo tudi v prihodnje spremljali dogajanje na trgu, še posebno pozorno ponudbe z ničelno tarifo ter njihove morebitne negativne učinke na pravice končnih uporabnikov. Pri tem bodo dosledno upoštevali smernice BEREC o implementaciji pravil o nevtralnosti interneta za regulatorje, so še zapisali pri agenciji za komunikacijska omrežja in storitve v spletnem pojasnilu.

Na kar pri A1 pravijo takole: "Agencija AKOS je v svoji izjavi zapisala, da niti slovenska niti evropska zakonodaja storitev z ničelno tarifo ne prepovedujeta. To velja tudi za storitev A1 Play. Prepričani smo, da pozitivni učinki ponudbe – raznolikost, možnost optimizacije stroškov uporabnika za mobilne telekomunikacijske storitve ter boljša monetizacija omrežja in posledično možna večja vlaganja v novo infrastrukturo – močno pretehtajo nad morebitnimi tveganji, ki smo jih v svoji ponudbi po zgledu najboljših praks operaterjev v drugih državah EU prav tako znižali na minimum."

Glavni argument A1 pa je, na kratko, da "nobena opcija ni zaprta in se lahko kot partner vanjo vključi kdorkoli, pri čeemer vsem ponudnikom zagotavljajo enako hitrost in enako kakovost prenosa podatkov. "Če bomo po porabi zakupljenih podatkov upočasnjevali ali blokirali promet, bomo to storili za ves promet ne glede na vključenost aplikacij v ponudbo," še pravijo pri A1.

Je evropski parlament dopustil preohlapna pravila?

Nevtralnost interneta je bila velika tema v letu 2015, ko so v EU spreminjali evropska pravila za telekomunikacijski trg. O novih pravilih so odločali seveda tudi evroposlanci – tudi osmerica iz Slovenije – prenova pravil pa je potekala v svežnju, tako da so evroposlanci hkrati odločali o odpravi dodatnih stroškov za gostovanje ter o nevtralnosti interneta.

Pri politični skupini Zelenih so v parlamentu takrat svarili pred pretirano ohlapnostjo pravil o nevtralnosti interneta, a njihovih dopolnil poslanci niso potrdili. Predvidoma zato, ker so poslanci hoteli čim prej sprejeti pravila glede odprave dodatnih stroškov za gostovanje, kar je bolj všečno in laže razumljivo. Namreč, glasovanje je bilo izvedeno v svežnju, z enim glasom se je odločalo o dveh zadevah, ko so poslanci glasovali o uredbi 2015/2120: če bi sprejeli dopolnila glede nevtralnosti interneta, bi zavrnili sveženj kot tak, s tem pa za krajši čas odložili sprejetje uredbe o odpravi dodatnih stroškov za roaming. So pa za dopolnila Zelenih glasovali vsi evroposlanci iz Slovenije, proti je bil le Lojze Peterle, pri čemer so iz njegove pisarne takrat sporočili, da kar zadeva nevtralnost interneta, Peterle ne vidi nevarnosti, ki jih napoveduje kampanja proti kompromisu: »Menim, da je v kompromisnem predlogu za nevtralnost vendarle dovolj poskrbljeno, prav tako je, kar je izjemno pomembno, zagotovljena konkurenčnost.« Ravno zato smo tokrat želeli pridobiti morebiten odziv iz pisarne Lojzeta Peterleta, od koder pa so nam odgovorili, da je Lojze Peterle trenutno zaradi parlamentarnih obveznosti na delovni poti v tujini in zadeve osebno ne more komentirati, so pa v njegovi pisarni z zadevo seznanjeni in spremljajo odzive pristojnih institucij na prijave o domnevnih kršitvah.

Je šla v Sloveniji nevtralnost interneta rakom žvižgat?
(Mini priročnik) Kako do dobre službe
4 ure
Ne glede na to, ali že imate dobro službo, pri skrbi za kariero ne smete zaspati
Na članek...

Kadrovniki pravijo, da morate tudi takrat, ko že imate dobro zaposlitev, skrbeti za svoj razvoj, redno posodabljati življenjepis in profil na Linkedinu, pridobivati nova znanja, veščine in poznanstva.

Če ne veste, kje in kako začeti, smo na Financah pripravili poseben priročnik TOP kariera. V njem predstavljamo nasvete, kako ohraniti dobro karierno kondicijo, kakšno je med Slovenci zadovoljstvo s trenutno zaposlitvijo in koliko iščejo novo zaposlitev, kot tudi, kaj Slovence motivira za delo ter ali bi se za dobro službo še vedno preselili v tujino.

Kako priti na seznam headhunterja

Nekaj kadrovskih strokovnjakov smo vprašali, kako priti na radar lovcev na kadre, da vam ponudijo najboljšo službo za vas. Ne spreglejte pa tudi zelo uporabnega seznama slovenskih headhunterjev (z njihovimi kontakti!). Pripravili smo še nasvet, kako v pol minute prepričate kadrovnika.

V priročniku med drugim predstavljamo najsodobnejše pisarne – ste vedeli, da imajo v podjetjih tudi bilijard, savne, otroške igralnice? – in vprašali strokovnjakinjo, v kakšnih pisarnah bomo delali v prihodnosti.

Vse to najdete v e-priročniku TOP kariera, ki si ga lahko brezplačno zagotovite prek spodnjega obrazca!

Vabljeni k branju!

(Mini priročnik) Kako do dobre službe
Zakaj 19 od 20 enot vsebinskega marketinga ni učinkovitih (OGLAS)
5 ur
Zato, ker se dela taktično in brez strategije – komunikacijska panoga je razdeljena na vrtičke in se ne zna znajti v svetu digitalnega metamedijskega prostora
Na članek...

»Učinkovitost tradicionalnega oglaševanja se bo načeloma zmanjševala, medtem ko se bo učinkovitost kakovostnega vsebinskega marketinga povečevala,« pravi Džamić. Potrošniki po njegovem vsebinskega marketinga, če je ustvarjen kakovostno, ne doživljajo kot oglaševanje. Vsebinski marketing ne vključuje psiholoških ovir, saj gre za nekaj, kar je uporabno, zabavno in zanimivo.

Pozornost si je treba prislužiti

Zato je Džamić prepričan, da se obdobje kakovostnega vsebinskega marketinga šele začenja, predvsem zato, ker je danes ves medijski prostor digitalen in ker živimo v morju sporočil, kjer je pozornost vse težje pridobiti in kjer si jo je vse bolj treba zaslužiti.

»Še nikoli ni bilo lažje ignorirati sporočil blagovnih znamk, kot je to mogoče danes na digitalnih zaslonih,« pravi sogovornik. Poudarja, da ni nujno, da mora biti tisto, kar je uporabno, tudi dolgočasno, ali da mora biti izvedba tistega, kar je čustveno, tudi draga. »PR- in medijske agencije, inovativni menedžerski svetovalci in youtuberji so to ugotovili in začeli kósiti v tradicionalnih oglaševalskih agencijah.«

Kakovosten vsebinski marketing potrošnikov ne prekinja pri njihovem početju

Marketing z vsebinami je po Džamićevih besedah vse tisto, kar bi potrošniki radi videli pri blagovnih znamkah, vsa vsebina blagovnih znamk, ki ji potrošniki aktivno namenjajo pozornost. Torej ne tisto, kar potrošnike prekine pri tem, kar počnejo, in za kar se upa, da bo opaženo.

Učinkovitost starega modela oglaševanja prek prekinitev se zmanjšuje, zato postaja vse pomembnejše kakovostno pripovedovanje namena podjetja in njegove filozofije na kredibilen način ter ustvarjanje dobrih uporabniških izkušenj. »Vsebina je danes poslovna, ne samo komunikacijska strategija,« pravi sogovornik.

Lazar Džamić bo eden izmed govornikov na letošnjem POMP Forumu. Njegovo predavanje bo posvečeno vsebini in etiki. Dobili bomo odgovor na to, kakšna je etična in družbeno koristna plat uspešne vsebine.

Poleg tega boste lahko prisluhnili še več drugim zanimivim predavateljem:

  • Ron Tite, eden od 10 najkreativnejših Kanadčanov, predavatelj in izvršni direktor torontske agencije za vsebinski marketing ter agencije Church+State, bo govoril o vzponu vsebinskih komunikatorjev,
  • Michel Libens, vodilni partner in izvršni direktor belgijskega podjetja propaganda, bo govoril, kako je vsebinski marketing pravi blagoslov za podjetja z manjšimi proračuni,
  • ameriška specialistka za digitalni marketing Rebecca Lieb bo govorila o globalni strategiji vsebinskega marketinga – baje naj bi bilo to nekaj velikega,
  • vrhunski strateg in vizionar na področju komunikacij Lukas Kircher iz Nemčije bo predstavil, zakaj podjetja, ki temeljijo na D2C, vnašajo nemir med velika svetovna podjetja,
  • tehnološki geek Urban Pfeifer iz podjetja PM, Poslovni mediji, pa bo spregovoril o vplivu tehnologije na vsebino.

Zakaj 19 od 20 enot vsebinskega marketinga ni učinkovitih
Na avstrijski strani Karavank že stekla dela
5 ur
Medtem ko bo na slovenski strani zaradi pritožbe neizbranih izvajalcev prišlo do zamude, pa so na avstrijski strani dela na drugi cevi predora Karavanke že stekla. Simbolično so jih obeležili v
Več ▼

Medtem ko bo na slovenski strani zaradi pritožbe neizbranih izvajalcev prišlo do zamude, pa so na avstrijski strani dela na drugi cevi predora Karavanke že stekla. Simbolično so jih obeležili v torek s slavjem v Šentjakobu v Rožu, ki se ga je udeležilo tudi mnogo gostov iz Slovenije, med njimi predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic.

Vidic je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA izrazil upanje, da zamuda zaradi pritožb neizbranih izvajalcev za gradnjo druge cevi na slovenski strani ne bo daljša od nekaj mesecev. Če bo vse teklo gladko, bi lahko sporazum o oddaji del podpisali še letos. V najslabšem primeru pa bo potrebna objava novega razpisa.

Dars je konec julija za izvajalca del za izgradnjo druge cevi karavanškega predora izbral turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, katerega ponudba v višini 89,3 milijona evrov brez DDV je bila bistveno cenejša od ostalih osmih ponudb. A postopek so zaustavili trije neizbrani izvajalci, ki so vložili revizijske zahtevke. (STA)

Nastopač za mestni vrvež s francoskim naglasom
5 ur
DS3 crossback na ceste prinaša francoski šik, visokotehnološke rešitve in ob konvencionalnih še električni pogon
Na članek...

Majhen športni terenec DS3 crossback širi ponudbo mladega francoskega proizvajalca DS, premijske znamke skupine PSA. Zasnovan je kot mestni avto, ki se dobro znajde tudi na daljših razdaljah. Na cesti zaseda 4,12 metra dolžine, 1,79 širine in 1,53 metra višine. Medosna razdalje je 2,6 metra, prtljažnik pa ima 350 litrov prostornine. Na ogled bo postavljen na avtomobilskem salonu v Parizu, na trg pa bo zapeljal v začetku prihodnjega leta.

Ikona modernega sloga

Tko kot pri DS3 oblikovni zaščitni znak ostaja plavut morskega psa na B-stebričku. Dnevne LED-luči so postavljene navpično, žarometi pa so matrični. Zunanjost je prežeta z elegantnimi podrobnostmi. Brisalci so skriti, kljuke vrat pa se prilegajo vratom in se prikažejo šele ob odklepanju. Lebdečo streho brez vidne antene si je mogoče omisliti v drugi barvi, kot je karoserija. Na zadku prevladujejo mišičasti boki ter dve kromirani izpušni cevi pri bencinskem in dizelskem modelu.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Z novo konstrukcijsko osnovo so zagotovili odlično izolacijo kabine. Voznika tam obdaja povsem digitalizirano okolje. Sredinsko konzolo so si sposodili pri večjem bratu DS7 crossback. Avantgardno oblikovano notranjost si bo mogoče izbrati v petih različnih ambientih. Med klavirskimi tipkami je površina za polnjenje telefona, s katerim lahko prek aplikacije MyDS odklepate in zaženete motor. Tu so še oprema za varnost ter sistemi za pomoč pri vožnji in parkiranju. Z radarskim tempomatom DS3 crossback samodejno sledi smeri vožnje, prilagaja hitrost, upošteva varnostno razdaljo ter po potrebi samodejno ustavi.

Tri srca

Opremiti ga bo mogoče z novim bencinski motorjem puretech s 155 konjskimi močmi ter z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Ponudbo bencinskih motorjev dopolnjujeta še motorja s 130 in sto konjskimi močmi. Ob vstopu na trg bosta na voljo še dva dizelska motorja blueHDi s 130 in sto konjskimi močmi. Od sredine leta 2019 bo naprodaj tudi povsem električna različica E-tense s 136 konjskimi močmi ter baterijo zmogljivosti 50 kilovatnih ur. Obljubljajo 300-kilometrski doseg po ciklu WLTP oziroma 450 po starejšem NEDC.

Nastopač za mestni vrvež s francoskim naglasom
Davčni dogovor med McDonaldsom in Luksemburgom po mnenju Bruslja legalen 11
6 ur
Evropska komisija je po večletni in poglobljeni preiskavi presodila, da je davčni dogovor med družbo McDonalds in Luksemburgom legalen in ne predstavlja nedovoljene državne pomoči. McDonalds, ki
Več ▼

Evropska komisija je po večletni in poglobljeni preiskavi presodila, da je davčni dogovor med družbo McDonalds in Luksemburgom legalen in ne predstavlja nedovoljene državne pomoči. McDonalds, ki ima svoj sedež v Evropi v Luksemburgu, tam namreč od leta 2009 ni plačal nobenih davkov za svoje franšize v Evropi.

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je danes v Bruslju poudarila, da Luksemburg z davčnim dogovorom ni kršil pravil EU, vendar pa je opozorila, da držijo tudi navedbe, da McDonalds v Luksemburgu ni plačeval davkov, kar ni prav z vidika davčne poštenosti, so sporočili iz Bruslja.

S tem se je McDonalds izognil usodi nekaterih drugih ameriških podjetij - Apple, Starbucks in Amazon -, ki so morale po odločitvi Bruslja poplačati večmilijonske davčne obveznosti. Največja kazen je doletela Apple, saj je dosegla 14 milijard dolarjev.

McDonalds naj bi se sicer med leti 2009 in 2013 izognil plačilu okrog milijarde evrov davkov, in sicer tako, da je dobičke nakazoval med računi svojih podružnic in oddelkov.

Luksemburg bo sicer spremembami davčne politike takšne prakse v prihodnje onemogočil, s čimer je zadovoljna tudi evropska komisarka. (STA)

Pri Cerarju je denar bil, pri Šarcu se bo vrč razbil. In o tekmi za kadre. 6
7 ur
Javni sektor bo pri zaposlovanju vse bolj izpodrival zasebnega. Kako daleč lahko to gre?
Na članek...

Dobili smo novo vlado in spet bomo tekli plačni krog pri pogajanjih z javnim sektorjem. Malo cinično in malo zares lahko porečemo, da je pravzaprav fino, ko vlada ni operativna … Leta 2010 je masa plač v javnem sektorju bila približno 3,7 milijarde evrov, letos naj bi dosegla 4,4 milijarde. Veča se število javnih uslužbencev, povprečna bruto plača v javni upravi je višja od dveh tisočakov, od začetka leta 2014 do zdaj je višja za petino. Skratka, plače v javnem sektorju, javna uprava tu zaseda pomembno mesto, rastejo občutno hitreje kot plače v gospodarstvu (zasebnem sektorju), kjer se zdaj gibljemo pri približno 1.500 evrih. Projekcije analitikov kažejo, da se bodo plače v javnem sektorju še naprej zviševale hitreje kot v zasebnem, čeprav bodo tudi te rasle, poleg tega pa delodajalce po napovedih vlade čaka v prihodnjih letih te vlade več dvigov minimalne plače, tudi prispevki za zdravje in oskrbo naj bi se zviševali, za pokojnine bo treba dajati več …

In tako pridemo do ugotovitve. Kot menedžer, delodajalec oziroma sestavljavec proračuna se včasih res lahko vprašaš, kdaj je vodenje podjetja oziroma kakršnekoli organizacije že manj komplicirano, v času krize ali v času debelih krav. Ko je kriza, se več posvečaš zniževanju stroškov in kupcem, v času debelih krav pa so kupci bolj razvajeni in spet se jim moraš ogromno posvečati, nič manj kot prej, poleg tega pa imaš opravka z zaposlenimi, katerih želje so večje. In spet si pri stroških. Pa tudi lastniki terjajo svoje – več. Skratka, nikoli ni postlano z rožicami, če so časi slabi, je seveda slabo, ko so časi dobri, pa je načeloma super, le da skrbi ni manj.

Zdaj se vsi pulimo za ljudi. Brezposelnost je pomembno manjša, delojemalci imajo več izbire, konkurenca med delodajalci je velika. Prihoda Magne, recimo, smo na državni ravni sicer lahko povsem veseli, še kako dobro pa razumem stisko nekaterih delodajalcev, ki jih skrbi, ali jim bodo kadri ušli. Seveda je lahko reči, da naj pač dvignejo plače, a tega stroška ne moreš kar tako prenesti na kupce. Seveda je dolgoročna rešitev več vlaganja v razvoj, znanje, digitalizacijo in robotizacijo, a to pomeni spet veliko ukvarjanja s spremembami, novimi modeli in vse to je povezano s stroški in novimi stroški.

Ob rasti plač v javnem sektorju bi rad poudaril: nekoč smo govorili, da je sen Slovenca biti zaposlen v javnem sektorju. Morda to zdaj ni več tako radikalno, je pa dejstvo, da javni sektor vse bolj konkurira zasebnemu pri delojemalcih in plačah in ga izpodriva. Četudi kadrovski bazen za javni sektor ni povsem isti kot za zasebnega, ampak spet ni povsem drugačen. Dober tehnolog je lahko zaželen povsod, pa tudi družboslovci si znova utirajo pot v gospodarstvo. Ker je javni sektor (sem bi lahko šteli tudi tisti del gospodarstva, ki je na neki način javen ali paradržaven) manj stresen in v povprečju vse bolje plačan kot zasebni, ta vse bolj konkurira zasebnim delodajalcem pri kadrovanju. Ta boj za zaposlene veča pričakovanja po plačah in spet pridemo do paradoksa – če nam gre dobro, skrbi nimamo manj. Ne želim povedati, da je treba zaposlovanje in večjo plačno privlačnost javnega sektorja brzdati zato, da bi lahko v tovarnah oziroma v zasebnem sektorju laže našli delavce. Je pa dejstvo, da je zaveznik privlačnosti zasebnega sektorja za delojemalce proračunska vzdržnost in glavni motiv zanjo je seveda to, da davkoplačevalcev, kjer so zasebna podjetja precej pomembna, ne moreš molsti v nedogled, ker jim enkrat poči film ali pa denarja preprosto ni več. Najprej davkoplačevalcem, torej tudi zasebnim podjetjem, jemlješ vse več denarja, potem pa jih zato, ker lahko kot država izplačuješ višje plače, dodatno stisneš tudi s posledično večjimi pričakovanji vseh delojemalcev.

Cerar je vse to nekako »odslalomiral«, denar je zaradi konjunkture bil, a ko je bilo jasno, da so apetiti preveliki, je odstopil. Pri Šarcu pa se bo ta vrč prej ali slej razbil, če ne bo zelo dobro pazil in mukoma lovil ravnotežja ali pa bo – tako kot Cerar – odstopil. Ker tega zdaj še ne more, bo izzvan, da prevozi premnoge serpentine.

Pri Cerarju je denar bil, pri Šarcu se bo vrč razbil. In o tekmi za kadre.
Slovenija julija v EU z najvišjo rastjo obsega gradbeništva
7 ur
Obseg gradbenih del se je julija v primerjavi z junijem v območju z evrom povečal za 0,3 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni je v državah z evrom ta obseg porasel za 2,6 odstotka, v
Več ▼

Obseg gradbenih del se je julija v primerjavi z junijem v območju z evrom povečal za 0,3 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni je v državah z evrom ta obseg porasel za 2,6 odstotka, v EU za 3,9 odstotka. Največji skok je v mesečni primerjavi beležila Slovenija, je sporočil evropski statistični urad Eurostat.

Na mesečni ravni se je v državah z evrom obseg del na stavbah povečal za 1,9 odstotka, obseg del na civilnih inženirskih objektih pa se je zmanjšal za 4,4 odstotka. V EU je bila pri stavbah 1,7-odstotna rast, obseg na inženirskih objektih pa se je zmanjšal za 3,9-odstotka.

Med državami članicami, za katere ima Eurostat podatke, so najvišjo rast obsega gradbeništva julija v mesečni primerjavi zabeležile Slovenija (+7 odstotkov), Madžarska (+4,6 odstotka) in Slovaška (+3,8 odstotka). Največji padec so imele Romunija (-9,1 odstotka), Francija (-1,8 odstotka) in Poljska (-1 odstotek).

Na letni ravni se je julija obseg gradbenih del na stavbah povečal za štiri odstotke, na civilnih inženirskih objektih pa se je zmanjšal za 1,6 odstotka. V EU je bila rast 4,3- oz. 2,1-odstotna.

V tej primerjavi so med članicami najvišjo rast beležile Madžarska (+38 odstotkov), Slovenija (+26,3 odstotka) in Poljska (+16,6 odstotka). Padec so zabeležili v Romuniji (-17,4 odstotka) in Španiji (-4,1 odstotka). (STA)

Pahor za guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca 1
7 ur

Borut Pahor je za mesto guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca, viceguvernerja, namestnika guvernerja, in člana Sveta Banke Slovenije, so sporočili iz urada predsednika.

Državni zbor o posameznem kandidatu glasuje najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga, glasovanje je tajno, kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh poslancev, torej 46.

Primož Dolenc ima doktorat iz ekonomije, in sicer o upravljanju finančnega premoženja in dolga države. Je letnik 1976, poročen in ima enega otroka, je razvidno iz podatkov, ki so javni na spletnih straneh. Delal je v Intereuropi kot izvršni direktor, na Abanki kot direktor sektorja zakladništva in tudi na Deželni banki kot direktor sektorja uravnavanja tveganj.

Potem ko je Boštjan Jazbec predčasno končal mandat guvernerja, je Dolenc na začetku maja prevzel vodenje Banke Slovenije.

Katere stranke bi podprle Dolenca?

Dolenc za stranko, ki je sestavila vlado, torej LMŠ po dosedanjih medijskih objavah in napovedih ni bil prva izbira, to je bil Marko Bošnjak. Za LMŠ, ki ima predsednika vlade, je bil Dolenc druga izbira. Kaj z dejansko podporo, je težko napovedati.

Tudi SMC bi podprla Bošnjaka ali Dolenca. In tudi za Desus in SD Dolenc ni nesprejemljiv. Če bi za Dolenca glasovala celotna koalicija - ob naštetih še SAB - bi imel 43 glasov, plus dva glasova manjšin. Zmanjka mu en glas.

Dolencu zaradi domnevno zelo konservativne fiskalne politike nasprotujejo v Levici – sodelovanje te z vlado je za zdaj vprašljivo, čeprav je ob trenutnem nezadovoljstvu Levice s Šarcem na koncu vendarle mogoče pričakovati, da sporazum bo. Udarec Šarca za Levico je bilo imenovanje Damirja Črnčeca – nekdanjega Janševega zaupnika, s katerim sta se sicer razšla – za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Zdaj je Levici politično kadrovsko klofuto namenil še Pahor s predlogom Dolenca za guvernerja.

SDS menda ne podpira nobenega prijavljenega kandidata, Dolenc ne velja za človeka blizu desnici.

S podporo guvernerjem v parlamentu smo imeli v Sloveniji sicer že kar nekaj težav v preteklosti, nekaterim kandidatom ni uspelo. Podobno utegne biti tudi z imenovanjem Dolenca. Je pa res, da predsednik republike in politika navadno poskrbita za to, da so predsednikovi predlogi za guvernerja uspešni. Ne za kandidata ne za predsednika države ni ne koristno ne politično pametno, da predlog v parlamentu ni sprejet. Kako bo z imenovanjem Dolenca, pa je seveda odvisno od političnega kompromisa.

Pahor za guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca