Manager
Državna podjetja bodo po novem poročala mesečno
23.10.2017 09:53
"Podjetja, ki jih upravlja SDH, bodo poročala mesečno. To pomeni, da bomo imeli takojšen vpogled, kako podjetja poslujejo v primerjavi s planom. Zdaj so poročale kvartalno," pravi Nada Drobne
Več ▼

"Podjetja, ki jih upravlja SDH, bodo poročala mesečno. To pomeni, da bomo imeli takojšen vpogled, kako podjetja poslujejo v primerjavi s planom. Zdaj so poročale kvartalno," pravi Nada Drobne Popovič, članica uprave SDH.

Kriminalisti in policisti na delu zaradi sumov davčnih utaj
27 min
Kriminalisti in policisti na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana, Koper in Murska Sobota danes opravljajo hišne preiskave zaradi sumov storitve več kaznivih dejanj davčne
Več ▼

Kriminalisti in policisti na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana, Koper in Murska Sobota danes opravljajo hišne preiskave zaradi sumov storitve več kaznivih dejanj davčne zatajitve in pranja denarja na škodo državnega proračuna. Hišne preiskave na podlagi sodnih odredb opravljajo v zasebnih in poslovnih prostorih, poroča STA.

Danes bo znana usoda programa otroške srčne kirurgije
34 min
Minister za zdravje Samo Fakin bo danes po sestanku z vodstvi UKC Ljubljana in NIOSB sporočil svojo odločitev glede usode programa otroške srčne kirurgije. Težave programa se namreč vlečejo
Več ▼

Minister za zdravje Samo Fakin bo danes po sestanku z vodstvi UKC Ljubljana in NIOSB sporočil svojo odločitev glede usode programa otroške srčne kirurgije. Težave programa se namreč vlečejo že več kot desetletje, v zadnjih mesecih pa so dogajanje zaznamovali predvsem pomanjkanje kardiokirurgov in ostre besede med obema institucijama. Zaradi izjav ministra Fakina, iz katerih je bilo razbrati, da bi ljubljanski univerzitetni klinični center (UKC) utegnil dobiti možnost popravnega izpita, sta v minulih dneh odstopila predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) Igor Gregorič in član sveta Andrej Robida, odstopno izjavo pa že ima pripravljeno v. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar. Napovedal je, da bo z njo počakal na današnji sestanek, poroča STA.

Emmanuel Macron se je včeraj odzval na proteste, v govoru pa je napovedal tudi manjše povečanje minimalne plače 4
54 min
Francoski predsednik se je včeraj v televizijskem nagovoru odzval na proteste rumenih jopičev, ki pretresajo Francijo že več tednov. Napovedal je večje koncesije, med drugim glede nadur.
Več ▼

Francoski predsednik se je včeraj v televizijskem nagovoru odzval na proteste rumenih jopičev, ki pretresajo Francijo že več tednov. Napovedal je večje koncesije, med drugim glede nadur. Napovedal je tudi manjše povečanje minimalne plače, poroča STA. Kot je obljubil Macron, naj bi se francoska minimalna plača v prihodnjem letu povečala za sto evrov mesečno, vendar podjetja za to povečanje ne bodo obremenjena. V zvezi z nadurami je napovedal tudi, da nadure ne bodo obdavčene in da zanje ne bo potrebno plačati socialnih prispevkov.

Meni tudi, da napovedano zvišanje davkov na pokojnine ne bo veljalo za tiste s prihodki, ki so manjši od 2.000 evrov. Prav tako bodo lahko podjetja, ki si bodo to lahko privoščila, zaposlenim ob koncu leta izplačala dodatni bonus, ki ne bo obdavčen, zanje pa tudi ne bo potrebno plačilo socialnih prispevkov. V svojem govoru pa je tudi dejal, da razglaša "izredne razmere na področju sociale in gospodarstva".

Parlamentarni odbor za finance bo danes obravnaval novelo zakona o izvrševanju proračuna
1 ura
Parlamentarni odbor za finance bo danes za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o izvrševanju proračuna. S sprejemom se mudi, saj morajo biti predlagane rešitve uveljavljene
Več ▼

Parlamentarni odbor za finance bo danes za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o izvrševanju proračuna. S sprejemom se mudi, saj morajo biti predlagane rešitve uveljavljene najpozneje do konca leta, da bo nato izvrševanje proračuna za leto 2019 lahko nemoteno steklo. Z novelo zakona vlada odgovarja na dodatne obveznosti, ki jih je za leto 2019 prevzela država. Med njimi so višja povprečnina za občine, poleg redne tudi izredna uskladitev pokojnin ter več denarja za regres za upokojence, poroča STA.

Industrijske sanje: nižji stroški, večji prihodki
2 uri
Nove tehnologije proizvodnji prinašajo prilagodljivost in možnost hitrih sprememb
Na članek...

Kar 86 odstotkov proizvodnih podjetij si od digitalne preobrazbe obeta znižanje stroškov poslovanja in hkraten dvig prihodkov, je ugotovila družba PwC, ko je anketirala dva tisoč različnih proizvajalcev. Skoraj vsi razumejo, da se bodo morali digitalno preobraziti, če bodo želeli ostati konkurenčni.

Industrija 4.0 je tako nekakšen vmesni člen na poti do ideala, imenovanega pametna tovarna. Med tehnologijami, ki narekujejo tempo razvoja, so napredna analitika, strojno učenje, računalniški oblak, internet stvari in vmesniki človek­stroj. Vse te tehnologije so v zadnjih letih dokazale, da so ustrezno zanesljive, hkrati pa so se dovolj pocenile, da ima njihovo uvajanje v industrijska okolja smisel.

Povezani porabniki, prilagojene izkušnje

Dnevi izdelave posameznega izdelka v milijonih kosov so šteti. Porabniki si namreč želijo svojemu okusu in potrebam prilagojene izdelke, to pa lahko prejšnji scenarij v skrajnem primeru spremeni v milijon unikatnih izdelkov za milijon kupcev. Proizvajalci, ki bodo najbliže uresničitvi takšnega scenarija, bodo zmagovali. A za kaj takega bodo morali s porabniki komunicirati prek različnih novih kanalov, kot so družbena omrežja, splet ali pa podatki, ki jih porabniki puščajo na vsakem koraku, pri čemer bodo morali vpreči napredno analitiko.

Avtomobilska industrija se je že znašla na tej poti. Številni proizvajalci že ponujajo več sto možnosti personalizacije vozil, celo najcenejših modelov. Pri tem nimamo v mislih le barve karoserije, temveč tudi barve notranjosti, celo šivov na sedežih, in seveda različne novodobne pripomočke, kot sta povezava WiFi in brezžično polnjenje, o katerih še pred leti ni bilo ne duha ne sluha. S tem dokazujejo, da je personalizacija, čeprav na ravni majhnih serij, še kako mogoča.

Novi poslovni modeli

Za avtomobilsko industrijo bo digitalna preobrazba pravzaprav najbolj boleča drugje – na področju spremenjenih poslovnih modelov. Lastnina ni več imperativ nove generacije porabnikov, tudi starejši vse bolje razumejo prednosti najemnega in storitvenega modela. Vozila prihodnosti torej ne bodo le samovozeča, temveč bodo postala storitev, o najemu oziroma uporabi pa bo poleg cene odločala predvsem uporabniška izkušnja.

Opolnomočenje zaposlenih

Poleg povezanih porabnikov v ospredje stopajo še povezani zaposleni. Ti postanejo opolnomočeni, če imajo neposreden dostop do informacij, ki jih pri delu najbolj potrebujejo. Nove platforme in orodja za sodelovanje jim omogočajo, da dostopajo do vseh informacij in podatkov – kadarkoli, kjerkoli in na način, ki jim je najbolj blizu. Delo na daljavo postaja nova norma, po zaslugi sodobnih tehnologij pa podjetja lahko sodelujejo z ljudmi po vsem svetu. Globalno iskanje talentov že postaja sveža kadrovska moda.

Optimizacija proizvodnje

Nove tehnologije proizvodnji prinašajo prilagodljivost in možnost hitrih sprememb. Pametni roboti lahko dopoldne nekaj ur sestavljajo avtomobile, popoldne pa prikolice. Dinamično prilagajanje proizvodnje povpraševanju so sanje marsikaterega podjetja – in so tudi že uresničljive. Informacije oziroma podatki pa seveda tečejo v obe smeri – od uporabnikovih želja do proizvodne linije in nazaj, tako da je stranka natančno obveščena, kdaj bo dobila izdelek.

V preteklosti so orodja s področja napredne analitike in množičnih podatkov uporabljala le večja podjetja, ki so si to lahko privoščila. Pocenitev senzorjev in dostopnost oblačne analitike pa je rabo teh orodij omogočila občutno večjemu številu podjetij. Ta lahko s pomočjo vseh mogočih podatkov in napredne analitike poiščejo odgovore na vprašanja, kako pohitriti proizvodnjo, kje so ozka grla, kje (pre)več izmeta, kje so težave z zalogami ali dobavo. Pametni stroji znajo že sami napovedati servisne in vzdrževalne posege, najpametnejši med njimi jih celo načrtujejo takrat, ko je vpliv na delovanje podjetja najmanjši.

Revolucionarni izdelki

Z vgradnjo vse več pameti v izdelke lahko proizvajalci različnih dobrin, pa naj bodo to vozila ali proizvodni stroji in roboti, ki znajo spremljati lastno stanje, ogromno prihranijo. S tem, ko se sproti učijo, se lahko tudi izboljšujejo – skupaj z njimi pa se učijo tudi podjetja, zaradi česar je lahko vsak naslednji izdelek še boljši.

K zbiranju najrazličnejših podatkov bo veliko pripomogel tudi internet stvari. Industrijski internet stvari bo povezal stroje, orodja in druge rešitve na ravni proizvodnje oziroma proizvodnega podjetja, splošni internet stvari pa bo proizvajalce zalagal z informacijami, kako se izdelki uporabljajo in obnesejo v praksi.

Med revolucionarne izdelke sodijo tudi digitalne inovacije s področja tehnologij obogatene in navidezne resničnosti. Te uporabnike obogatijo z vrsto informacij ter omogočajo testiranje in prototipiranje izdelkov v virtualnem okolju, kar podjetjem prihrani obilo časa in denarja.

Digitalizacija je nujna za preživetje in uspeh

Za proizvajalce in druga podjetja je digitalna preobrazba odločilnega pomena za uspeh. Industrija 4.0 ni le način razmišljanja, temveč edini način za zagotovitev prihodnosti poslovanja v industriji. Digitalni trendi, ki poganjajo industrijo 4.0, so komaj dobro nakazali pot. A kdor se ne bo odpravil po tej poti, bo hitro zaostal, v očeh uporabnika ali kupca ne bo relevanten – in odšel bo v pozabo. Digitalni darvinizem je neusmiljen do vseh podjetij, industrijska okolja niso nobena izjema.

Industrijske sanje: nižji stroški, večji prihodki
V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
05.12.2018 13:18
Prva dva od desetih projektov digitalizacije, informatizacije in modernizacije tehnološke opreme ter procesov, ki jih na 180 straneh podrobno razčlenjuje načrt digitalne preobrazbe, v Steklarni Hrastnik že izvajajo
Na članek...

Z načrtom digitalne preobrazbe podjetja smo dobili biblijo razvoja procesov v prihodnjih petih letih, pravi Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Po meri izdelan načrt digitalne preobrazbe podjetja, ki so ga v okviru svetovalnega projekta za Steklarno Hrastnik pripravili v družbi Siemens skupaj s steklarno, poleg podrobne analize sedanjih proizvodnih procesov in smeri njihovega nadaljnjega tehnološkega in digitalnega razvoja vsebuje časovni razpored s sosledjem projektov po korakih ter oceno donosnosti vseh potrebnih naložb. Tako imenovani roadmap natančno definira, kako naj se projekti med seboj povezujejo, kakšna naj bo pot uvedbe in kako naj bodo tehnologije med seboj kompatibilne, da bo dosežen največji učinek.

Od desetih projektov dva že izvajajo

V načrtu digitalizacije, ki obsega 180 strani in so ga skupaj s Siemensovo ekipo pripravljali približno tri mesece, je opredeljenih deset projektov oziroma deset korakov, od katerih so v Steklarni Hrastnik dva že začeli izvajati.

In sicer gradnjo proizvodno-komunikacijskega omrežja OT – gostovalo bo predvidoma v oblaku in bo zaradi občutljivosti podatkov močno zavarovano v skladu z najvišjimi standardi -, v katerega bodo povezali vse stroje in naprave v proizvodnji.

S strojno podatkovno bazo bodo po eni strani pridobili sprotni vpogled v proizvodne procese, pa tudi osnovo za njihovo optimizacijo.

Drugi projekt na področju digitalizacije, ki ga prav tako že izvajajo, je poenotenje in vizualizacija nadzora delovanja in krmiljenja večine tehnoloških procesov oziroma krmilnikov na enotnem sistemu SCADA. S poenotenjem nadzora delovanja - projekt zajema popis, pregled naprav in po potrebi njihovo zamenjavo -, bodo lahko precej izboljšali učinkovitost proizvodnih in podpornih operacij.

Pet milijonov evrov v štirih letih, skupaj pa blizu 20

V digitalizacijo in informatizacijo strojev, procesov in opreme bo družba v prihodnjih štirih letih vložila pet milijonov evrov, kar jim bo omogočilo postavitev ogrodja za doseganje najvišjih standardov industrijske komunikacije med napravami, najvišjih varnostnih protokolov in informatizacije osnovnih procesov v proizvodnji, razlagajo v družbi.

Skupaj z vlaganji v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje in procesov, ki pomeni večji del projekta digitalne preobrazbe, pa se bo vložek v preobrazbo Steklarne Hrastnik v pametno tovarno v naslednjih letih približal 20 milijonom evrov, je povedal Peter Čas.

Načrt digitalizacije bo služil tudi kot izhodišče za projektiranje novega obrata z novo veliko steklarsko pečjo in proizvodnimi linijami z najnovejšo dostopno tehnologijo, ki ga nameravajo v prihodnjih petih letih postaviti v Hrastniku. Kot smo poročali pred kratkim, so načrt za gradnjo nove tovarne na Poljskem opustili, ker tam ne morejo zagotoviti kakovostnega kadra za proizvodnjo zahtevnih embalažnih izdelkov v super premium razredu, po katerem je Steklarna Hrastnik znana po svetu.

Široko zasnovana ekipa pogledala v drobovje tovarne

Pri pripravi načrta digitalne preobrazbe je na strani Steklarne Hrastnik sodelovalo približno 20 sodelavcev, ki so strokovnjaki na svojih področjih, je povedal sogovornik. Ekipa je bila zasnovana zelo široko, vanjo so vključili predstavnike proizvodnje, razvoja, tehnično-proizvodnega sektorja, IT, energetskega menedžmenta … V približno 10-članski mednarodni ekipi Siemensa so bili izkušeni strokovnjaki za različna področja steklarske industrije in digitalizacije. (Več o tem v članku tukaj.)

Široko zasnovana ekipa je v okviru priprave načrta digitalne preobrazbe temeljito analizirala vse procese v proizvodnji. Kot slikovito pravi Peter Čas, je pogledala v drobovje tovarne. To je po njegovih besedah tudi sicer koristno narediti vsakih nekaj let, saj s tem odkrijemo nove možnosti za optimizacijo.

Pomembna konkurenčna prednost

V Steklarni Hrastnik, ki slovi po visokokakovostnih izdelkih specialnega embalažnega in namiznega stekla, ki zaradi svoje čistosti dosega lesk kristala, so prepričani, da jim bo digitalna preobrazba prinesla pomembno konkurenčno prednost na trgu.

Zaradi večje produktivnosti, prilagodljivosti in kakovosti proizvodnje bodo lahko svoj krog kupcev še povečali in vstopili na nove trge. Letos bodo v družbi ustvarili dobrih 60 milijonov evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot lani, dobiček pa naj bi zrasel za 13 odstotkov, na 8,7 milijona evrov.

V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
Nizozemec v ZDA: zapustil je vse, le Volvu je zvest že 56 let 1
8 ur
Leo Gabriels je 75-letni Nizozemec, ki je že daljnega leta 1962 zapustil domače ognjišče, odšel s trebuhom za kruhom čez Atlantik in na koncu pristal v Kaliforniji, kjer že 40 let vodi Volvovo delavnico.
Na članek...

Zgodbe, takšne in drugačne, pridejo nenačrtovano, kar pojavijo se pred tabo in le upaš lahko, da jih opaziš. Tisti dan, pred približno mesecem dni v Kaliforniji, sem ujel eno zanimivo.

S kolegom Zvonimirjem Jurčičem s hrvaškega Jutarnjega lista sva se ravno vračala s kosila v Ojai, dolini v notranjosti Kalifornije, proti Santa Monici, v bazni tabor Volvove svetovne predstavitve novega modela S60.

Potepava se po slikoviti dolini, polni nasadov limon in vinske trte. Opazujeva izvoze, kjer bi lahko naredila še kakšno dobro fotografijo novega volva S60. Saj je bilo cel kup tovarniških, z lokacije predstavitve, a kaj, ko si okužen z avtorskim delom. Amerika je tu težaška, takoj ko zapelješ z glavne ceste, se zaletiš v napis – zasebno zemljišče, ki ga ponavadi pospremi še opozorilo, kaj se ti lahko zgodi, če ga ne upoštevaš. Tudi streljanje ti obljubijo.

Nato ob cesti vidiva staro, precej zanemarjeno delavnico, pred njo pa kopico volvov mojega in tudi starejšega letnika. Hitro zaviranje in že sva parkirana poleg pradedka novega S60 – volva 164E zlatorjave barve, precej dobro ohranjenega. Klik, klik, zapoje fotoaparat, pa imava drugačne posnetke, sodobnost sva povezala s preteklostjo, tega Volvo nima – le brezhibne posnetke S60 na pacifiški obali.

»Hellou,« se oglasi prediren glas iz ozadja delavnice. »Saj lahko, kajne, na Volvovi predstavitvi sva …« se odzoveva s kančkom strahu v glasu. »Pridita, fanta, povejta, od kod sta,« vidno zadovoljen nadaljuje ostareli mehanik, hip zatem se je izkazalo, da je lastnik delavnice. In že pademo v debato.

Ime mu je Leo Gabriels. Je 75-letni Nizozemec, ki je že daljnega leta 1962 zapustil domače ognjišče, odšel s trebuhom za kruhom čez Atlantik in pristal v Kanadi. Ob pripovedovanju kriči, da se nama zdi, da vpije na naju. A mimika ga izda, da je vesel evropskega obiska in da je najbrž malo naglušen, zato ostaja na visoki frekvenci.

»In Leo, kaj se je dogajalo z vami v tem času, kako ste pristali v osrednji Kaliforniji?« ga pobarava. »Uf, dolga zgodba, imata čas?« Prikimava.

»Na Nizozemskem sem že kot 19-letni mulec delal kot mehanik v delavnici volvov. Ker ji je šlo precej slabo, sem iskal novo zaposlitev, in zdelo se mi je fino poskusiti na tujem. Na Nizozemsko me ni vezalo nič več, zato sem zavezal culo in se odpravil v Kanado,« glasno pripoveduje Gabriels. Leta 1962 je pristal v Kanadi in tam nekaj let delal kot mehanik. »A ta preklemanska Kanada, ves čas me je zeblo. Nato opazim oglas Volkswagnove tovarne v Mehiki, v Pueblu se je odprla leta 1967, iskali so proizvodne delavce za novo tovarno, sem že pakiral …«

A Gabriels v Mehiki ni ostal prav dolgo. Ker si ni uredil vizuma, bi jo moral po šestih mesecih zapustiti. Vztrajal je še dodatne tri mesece, nato pa moral zapustiti državo in seveda novo službo. Podnebje mu je ustrezalo, zato jo je mahnil nazaj v ZDA, v najbližjo državo Mehiki, v Kalifornijo. Tam je delal v različnih delavnicah, a ni našel obstoja. Dokler ni leta 1978 našel zapuščene delavnice v dolini Ojai v osrednji Kaliforniji, severovzhodno od Los Angelesa. Najel jo je za 250 dolarjev na mesec in se zakopal v delo. Ob tem se je spomnil svoje ljubezni z Nizozemske, znamke Volvo, s katero je imel največ izkušenj, zato je postal specializiran mehanik za volve.

»Dobro mi je šlo, strank ni manjkalo, pa še zadovoljne so bile z mojim delom. Ob tem sem se poročil z Američanko in zaživel mirno življenje,« se spominja Gabriels. »A kaj, spet je šlo vse k hudiču. Žena me je po nekaj letih zapustila in pobrala vse moje premoženje, ostala mi je le delavnica in še dobro, da nisva imela otrok,« nadaljuje Gabriels, ki se je v tem času zakopal v delo in uspel zaslužiti dovolj za udobno življenje.

V naslednjih letih se je ukvarjal predvsem z delavnico. Spet se je poročil, tokrat s Filipinko, konec devetdesetih pa je postal sam svoj gospod, saj mu je uspelo odkupiti delavnico.

»In zakaj volvo, se veliko kvarijo, da je posel tako dober?« ga dregnem. »Ne nikakor ne, ti avtomobili delajo večno, če jih redno servisiraš.« In kateri so boljši, novi ali stari? Stari, seveda, se priduša, so nekaj posebnega, imajo izrazito dušo, skoraj zakriči Gabriels in pokaže na starega 164E. »Tale še vedno dela odlično, le nekaj dela sem moral vložiti vanj. Ustreza mu tudi podnebje. Poleg tega volvo dobro drži ceno, model 240 je še danes vreden deset tisoč dolarjev, to je nekajkrat več kot kakšen američan podobnega letnika, doda Gabriels in se poznavalsko zatopi pod pokrov novega S60 T8 polestar engineered, ki sva ga s kolegom preizkušala v Kaliforniji.

»Tudi novi volvi niso slabi. Denimo tale vaš priključni hibrid je prilagojen za delovanje v polarnem mrazu Aljaske ali vročini Mehike, saj ima grelnik in še hladilnik baterije, ki ga vklopite prek aplikacije na daljavo. Ta poskrbita za idealno temperaturo baterije med 20 in 25 stopinjami Celzija. Tako baterija ves čas deluje optimalno, gretje oziroma hlajenje podaljšuje tudi njeno življenjsko dobo. Volvo ni varčeval pri starih modelih, tudi pri novih ne,« poznavalsko pojasni Gabriels, ki se v jeseni življenja še vedno izobražuje, zato lahko na servis sprejme tudi volve novejših letnikov.

In kaj vozi? »Jaz imam starega 240, žena pa S80 prejšnje generacije, oba sta super. Le z delavci imam težave, meni že malo pojenjajo moči,« nadaljuje. »Prekleti Trump nas je potunkal. Kalifornija ima rekordno nizko brezposelnost, kar pomeni, da delavcev ni mogoče dobiti. Mehičani so pridni in poceni ter zelo sposobni mehaniki, dobijo okoli osem dolarjev na uro, a jih ne smem zaposliti. Američani pa so dragi in nič ne znajo, za 15 dolarjev na uro le lenarijo,« jezno zarobanti. »Tale je sin moje zdajšnje žene, ni slab, a se mora še marsikaj naučiti, pokaže na 18-letnega Mehičana in mu nameni topel pogled.

Foto: Miloš Milač

Nizozemec v ZDA: zapustil je vse, le Volvu je zvest že 56 let
10 odgovorov na ključna vprašanja o plinu v Petišovcih 1
8 ur
Tako kot v Prekmurju pridobivajo plin tudi na Hrvaškem in Madžarskem, pa niso zaznali nobenih negativnih vplivov, pravi Željko Vukelić, docent na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na članek...

S pomočjo Željka Vukelića smo pripravili odgovore na najpomembnejša vprašanja v zvezi s pridobivanjem plina v Petišovcih.

1. Kakšna je razlika med pridobivanjem plina iz skrilavcev, kot ga poznamo zlasti iz ZDA, in iz peščenjakov, kakršni so v Prekmurju?

Razlika je predvsem v količini vode, ki jo porabijo, in v tlaku. Tehnologija je sicer enaka, vendar potrebujejo pri skrilavcih višji tlak in večje količine vode. Plin (in tudi nafto) pridobivajo iz peščenjakov, karbonatov in skrilavcev.

Pri konvencionalnem pridobivanju plin zaradi nadtlaka sam izhaja skozi vrtino na površino. Če pa sama vrtina ne zadošča, ker ni dovolj nadtlaka, ki bi omogočil izhajanje plina, ustvarijo razpoke v kamnini, to pa imenujemo nekonvencionalen postopek pridobivanja.

2. Zakaj v Petišovcih za pridobivanje plina iz peščenjakov uporabljajo takšno tehnologijo kot drugje za pridobivanje iz skrilavcev?

V severovzhodni Sloveniji črpajo plin več kot 70 let. Po določenem času se izdatnost vrtin zmanjša in jo je treba povečati z vbrizganjem mešanice vode, peska in kemikalij. V Sloveniji so od začetka črpanja plina opravili več takšnih vbrizganj oziroma stimulacij vrtin.

3. Zakaj potrebujejo pri peščenjakih manj vode in nižji tlak kot pri skrilavcih?

Skrilavec je magmatsko pregnetena, metamorfna in zato trda kamnina. Peščenjaki pa so bolj mehki, ker so sedimenti. Če peščenjak izvlečemo iz globine dva tisoč metrov in ga nekoliko gnetemo, razpade. Peščenjak je namreč drobno zmlet pesek, ki se nalaga milijone let.

Obe kamnini sta lahko nasičeni s plinom. Plinu pomagajo, da začne izhajati, tako, da ustvarijo umetne razpoke. Ker je skrilavec precej bolj kompakten oziroma trši kot peščenjak, potrebujejo višji tlak in več vode za lomljenje.

4. Koliko vode potrebujejo na največjih plinskih poljih, koliko pa v Petišovcih?

Na velikih plinskih poljih lahko porabijo več milijonov kubičnih metrov pitne vode in porušijo naravno ravnovesje pri ohranjanju podzemnih voda. V Petišovcih bodo predvidoma porabili do pet tisoč kubičnih metrov vode na vrtino, kar ne bo ogrozilo naravnega ravnovesja. Za primerjavo: v Sloveniji porabimo povprečno okoli 200 tisoč kubičnih metrov pitne vode v enem dnevu.

5. Kaj dodajo vodi, ki jo vbrizgajo v peščenjake?

V vrtine pod visokim tlakom brizgajo mešanico vode, peska in kemikalij. V enem kubičnem metru mešanice je vsaj 99,5 odstotka vode in peska in do 0,5 odstotka kemikalij. V vrtino vbrizgajo do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive za okolje in jih med drugim uporabljajo za preprečitev tvorjenja bakterij v vrtini in za povečanje viskoznosti vode.

6. Kdaj se lahko zgodi onesnaženje podtalnice?

Kadar pridobivajo plin iz najdišč, ki ležijo plitvo, na globini do nekaj sto metrov, neprepustne plasti pa tam niso dovolj debele, da bi preprečevale vdor vbrizgane vode z dodatki v podtalnico. Petišovsko najdišče pa je od 2.700 do tri tisoč metrov globoko, vmes so neprepustne plasti, podtalnica v severovzhodni Sloveniji pa je na globini do 150 metrov.

7. Zakaj na Nizozemskem povezujejo črpanje plina s potresi? Kakšno je njihovo najdišče?

Na Nizozemskem je plin ujet v peščenjakih na globini okoli tri tisoč metrov. Izčrpali so velikanske količine plina, kar bi po nekaterih raziskavah lahko vplivalo na potrese. Površine so ogromne, najdišče je dolgo več sto kilometrov. Naša najdišča pa so lokalna in majhna, neprimerljivo manjša od nizozemskih, zato ne more priti do takega dogajanja.

Nizozemci se odločajo o postopnem opuščanju pridobivanja plina tudi zato, ker so najdišča znotraj naselij.

8. Kakšna najdišča plina so v sosednjih državah? Koliko so oddaljena od nas?

Peščenjake najdemo pod vso Panonsko nižino. V peščenjakih imajo plin tudi Hrvati in Madžari. Takšna so vsa plinska najdišča na tem območju. Najbližja najdišča v sosednjih državah so od nas oddaljena okoli 50 kilometrov. V geološkem pomenu so to nepomembne razdalje. Vrtine pa tam stimulirajo enako kot v Petišovcih.

9. Imate kaj informacij o morebitnih potresih nad najdišči plina na Hrvaškem in Madžarskem?

Ne, teh informacij ni. Vsaj jaz ne vem zanje. Po vsej Panonski nižini so najdišča plina precej večja od našega, pa nimajo okoljskih težav. Na Madžarskem in Hrvaškem uporabljajo enake postopke pridobivanja plina kot pri nas. Na Hrvaškem imajo tudi eno večjih podzemnih skladišč plina, naše rezerve pa so pri Salzburgu. Poleg tega izčrpana podzemna najdišča plina, iz katerih črpajo plin pri nas, zalije podzemna voda. Izvaja se tudi monitoring.

10. Kako slovenski predpisi urejajo hidravlično stimuliranje plinskih vrtin?

Slovenska zakonodaja omogoča izvajanje hidravličnega frakturiranja vrtin pri pridobivanju nafte in plina. Uredba o posegih v okolje iz leta 2014 zahteva, da mora izvajalec del izdelati presojo vplivov na okolje, ko uporabi 7.500 kubičnih metrov vode na vrtino. Za primerjavo: evropska direktiva zahteva presojo pri deset tisoč kubičnih metrih vode.

Izvajalec mora izdelati rudarski projekt za izvajanje hidravličnega frakturiranja in v njem opredeliti količine vode, peska in kemikalij, ki jih bodo vbrizgali v vrtino. Projekt lahko izdelajo le pooblaščeni inženirji projektanti rudarstva in geotehnologije, revidirati pa ga mora neodvisna institucija. Nadzor hidravličnega frakturiranja opravlja rudarska inšpekcija. Zadnje hidravlično frakturiranje je bilo v Petišovcih izvedeno leta 2012, negativnih vplivov na okolje in podtalnico ni bilo.

10 odgovorov na ključna vprašanja o plinu v Petišovcih
2019: leto energetskih odločitev
8 ur
Leta 2019 bodo v energetiki verjetno sprejete vsaj nekatere od odločitev, ki so jih pristojni nekaj let odlagali.
Na članek...

V prihodnjem letu lahko pričakujemo vse bolj intenzivna dela na hidroelektrarni Mokrice, zelo verjetno bo podpisana koncesijska pogodba za elektrarne na srednji Savi, pogosto bomo postavljali vprašanja o rentabilnosti Premogovnika Velenje in TEŠ, razrešiti bo treba vprašanje o črpanju plina v Petišovcih in še kaj.

Naštevamo pa nekaj ključnih odločitev, ki bodo verjetno sprejete v prihodnjem letu.

1. Energetski koncept Slovenije (EKS). Dokument sprejemajo že vrsto let, prihodnje leto pa jim utegne uspeti. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je bila septembra v intervjuju za Finance odločna: »Cilj je sprejetje EKS prihodnje leto.«

Poleg tega morajo prihodnje leto na zahtevo evropske komisije v vseh državah članicah pripraviti državni energetskopodnebni načrt (DEPN). Dokumenta sta si zelo blizu, po nekaterih razlagah pa brez EKS ne bi mogli sestaviti DEPN.

2. Drugi blok jedrske elektrarne. Leta 2019 bi lahko bila sprejeta konkretnejša odločitev o NEK 2. Na to kaže še en citat ministrice Bratuškove iz septembrskega intervjuja: »EKS bo moral odgovoriti na vprašanje, ali NEK 2 potrebujemo.«

Kakšna bo odločitev, je za zdaj težko odgovoriti. Stroka je precej poenotena in bo verjetno složno podprla drugi blok. To je pomembno, saj je EKS predvsem strokovni dokument, a bo pomembno tudi, kako bo takšna podpora izražena.

3. Sežig odpadkov. Obdelava odpadkov bo v Evropi čedalje dražja. Tuji trgi se vse bolj zapirajo, hitrost nastajanja novih odpadkov pa se ne zmanjšuje. Tehnologija sicer omogoča vse večji delež reciklaže, a za zajeten del odpadkov še dolgo ne bo druge rešitve, kot je sežig.

Poleg tega postaja v EU uporaba goriva iz odpadkov za energetsko intenzivno industrijo zelo pomemben vir zniževanja stroškov. Pričakujemo lahko, da bo tudi vse večji del slovenske industrije potreboval takšen energetski vir za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti. Prvo leto po lokalnih volitvah je politično najugodnejše za sprejetje odločitve o postavitvi naprave za sežig.

4. Razvojni projekti. Energetika je že zdaj vključena v številne razvojne in raziskovalne projekte, zlasti takšne, ki so povezani z vključevanjem obnovljivih virov v omrežje. Projektov bo vse več, številni bodo povezani z novimi oblikami mobilnosti. Najpomembnejša nosilka razvojnih projektov bo gotovo tudi v prihodnje družba ELES, pričakujemo pa lahko, da se bodo tudi v distribucijskih podjetjih odločili za še kakšen projekt.

Ne bodo edini. Veliko priložnost prinaša projekt za razvoj avtonomne mobilnosti, pri katerem sodelujejo Avstrija, Madžarska in Slovenija. V središču načrtovanega koridorja je namreč podjetje Magna, eden največjih proizvajalcev avtomobilskih delov na svetu. Razvojne projekte za električno mobilnost in podporno infrastrukturo izvajajo tudi v GEN-I, avtomobilskem grozdu ACS in še kje.

5. Sončne elektrarne. Prihodnje leto bodo lahko uporabljali neto merjenje pri obračunu proizvedene in porabljene električne energije tudi stanovalci večstanovanjskih stavb. Številni bodo pred odločitvijo, ali naj postavijo sončno elektrarno na streho bloka. Ponudba jim bo težko sledila, monterji namreč že zdaj ne morejo ugoditi povpraševanju. Bodoči imetniki elektrarn bodo imeli torej dovolj časa za ureditev odnosov med sosedi, za ustanovitev energetske zadruge in podobna opravila.

2019: leto energetskih odločitev
Sežigalnica odpadkov pridobiva vse več podpore
8 ur
Na odboru DZ za infrastrukturo so ob sprejemanju interventnega zakona o odpadkih govorili tudi o morebitni novi sežigalnici odpadkov.
Na članek...

Naslednji politični dogovor bo treba doseči pri obdelavi odpadkov, je na seji infrastrukturnega odbora povedal Robert Pavšič, poslanec LMŠ. »Mi se moramo odločiti, ali bomo sprejeli strategijo sežiga oziroma obravnave odpadkov v obstoječih ali novih obratih v Sloveniji, ali pa jih bomo vozili v tujino.«

Odprte so vse možnosti: »Treba je samo ugotoviti, kakšne so možnosti vzpostavitve novega obrata ali okrepitve obstoječih.«

Ker so odpadki dober posel, je Pavšič predlagal, da bi vprašali lokalne skupnosti, če so pripravljene odstopiti katero od degradiranih območij za postavitev sežigalnice ali obrata za obdelavo odpadkov.

»Če je urejeno tako kot na Dunaju, lahko lokalna skupnost samo pridobi: cenejšo elektriko in toplotno energijo,« je prepričan Pavšič.

Nekaj je zagotovo minusov, nekaj je pa tudi plusov. »To je treba sešteti, dodati najnovejšo tehnologijo za filtriranje izpustov in lahko pridemo do situacije win-win,« je prepričan Pavšič.

Največji izziv bo družbena sprejemljivost, je Pavšiču odgovoril Leben. »Premalo se zavedamo, da imamo zelo dober primer dobre prakse v Celju.« V celjski napravi na leto obdelajo 30 tisoč ton lahke frakcije odpadkov.

»Z našo ekipo bomo naredili vse, da se končno naredi korak naprej. Imamo veliko analiz. Družbeno sprejemljivost pa bomo morali skupaj z vami preseči. Jaz se bom odločil, lažje pa nam bo, če bomo imeli podporo poslancev.«

Odločiti se je treba za novo ali obstoječo napravo za sežig, je nadaljeval Leben. Zanj je ključno:

● jasen dogovor, kaj gre v sežig,

● kako bomo čistili in kako spremljali monitoring in

● objekt za termično obdelavo odpadkov bi moral biti neprofiten. »Da se konec leta ne bi ukvarjali z bilančnimi številkami.«

Ministrstvo bo januarja organiziralo strokovno pot na Dunaj, kjer si bodo ogledali sežigalnico. »Da bomo lahko na podoben način uredili stvari tudi v Sloveniji,« je napovedal minister Leben.

Sežigalnica odpadkov pridobiva vse več podpore
Na začetku leta 2019 bo zaposlovalo vsako četrto podjetje - najbolj v proizvodnji, financah in logistiki
8 ur
Slovenski delodajalci najbolj optimistični v Evropi
Na članek...

Optimistične napovedi delodajalcev v anketi zavoda za zaposlovanje potrjuje tudi raziskava napovedi zaposlovanja ManpowerGroup. V prihodnjem četrtletju slaba četrtina vprašanih delodajalcev napoveduje rast zaposlovanja, največ v proizvodnji, logistiki in financah ter poslovnih storitvah.

Anketa ManpowerGroup, v kateri so o zaposlitvenih namerah vprašali 622 slovenskih podjetij, je pokazala, da bo v prvem četrtletju prihodnjega leta zaposlovala tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih. Rast zaposlovanja je napovedalo 29 odstotkov vprašanih podjetij v logistiki, podoben delež pa tudi v panogi finančnih, zavarovalniških in drugih poslovnih storitev. V tej panogi je tudi napovedana največja medletna rast (11 odstotnih točk).

V gradbeništvu, ki je po anketi zavoda za zaposlovanje za prihodnje leto gonilna sila zaposlovanja (7,9-odstotna rast zaposlovanja), pa je rast števila zaposlenih napovedala slaba četrtina vprašanih delodajalcev.

Na drugi strani so najskromnejše napovedi v gostinstvu – zaposlovala bo zgolj desetina vprašanih delodajalcev v tej panogi. Podrobne napovedi o zaposlovanju na začetku prihodnjega leta predstavljamo v infografiki.

Zapolnjene zmogljivosti zavirajo nove zaposlitve

Sezonsko prilagojena neto napoved zaposlovanja – to je razlika med deležem delodajalcev, ki pričakujejo rast zaposlovanja, in tistimi, ki pričakujejo upad – za prvo četrtletje 2019 na ravni države znaša 19 odstotkov, kar je največ od lanske pomladi. Medletno je napoved višja za šest odstotnih točk.

Na ravni države je tako dodatno zaposlovanje napovedalo 22 odstotkov vprašanih podjetij, slabe tri četrtine pa jih ne pričakuje sprememb pri zaposlovanju. »Zaradi gospodarske rasti podjetja vse bolj vlagajo v človeške vire in večina delodajalcev poroča o naraščajoči potrebi po dobrih kadrih. V prihodnosti se bomo morali osredotočiti na iskanje učinkovitih rešitev izzivov ob pomanjkanju kadrov,« pravi Nebojša Biškup, regionalni vodja ManpowerGroup Slovenija.

A Tilen Prah, izvršni direktor kadrovske družbe Kariera, kljub optimističnim napovedim opaža, da se je intenzivnost zaposlovanja v zadnjih mesecih močno upočasnila. »Trenutno veliko podjetij gradi dodatne zmogljivosti, ki so jih začela načrtovati pred nekaj leti in bodo končane v prihodnjem letu, kar je mogoče razlog za dodatna zaposlovanja. Nekaj naših partnerjev (trgovci, logisti, kovinarji …) je trenutno v takšni fazi, in dokler zmogljivosti ne bodo v polnem zagonu, bo zaposlovanje omejeno,« pravi Prah.

Dodaja, da zadnja dogajanja v avtomobilski panogi, kot je afera Dieselgate, močno vplivajo tudi po verigi navzdol, kar zajame tudi precej slovenskih podjetij, zato so zelo previdna pri napovedih.

Nekaterih kadrov tako rekoč ni več

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za prihodnje leto predvideva, da bo povprečno letno število brezposelnih okoli 73.900, v letu 2020 pa 69.300, kar je najmanj od leta 2008. Anketna brezposelnost za tretje letošnje četrtletje znaša pet odstotkov, Umar pa ocenjuje, da se bo v prihodnjem letu znižala na 4,9 odstotka, leto pozneje pa na 4,4 odstotka, kar ekonomisti označujejo za raven naravne brezposelnosti.

»Ker smo blizu naravne stopnje brezposelnosti, se bo nadaljeval boj za najboljše kandidate. Podjetja bodo verjetno še razmišljala o kandidatih iz tujine, saj na slovenskem trgu dela nekaterih kadrov preprosto ne bo več,« pravi prvi človek kadrovske agencije Adecco Miro Smrekar. Dodaja, da si podjetja želijo tudi podporo pri priseljevanju ljudi iz tujine, saj bo brez sodelovanja države in podjetij kratkoročno velik pritisk na povišanje plač.

Velika podjetja bodo okrepila zaposlovanje

Glavnina zaposlovanja v prvem trimesečju prihodnjega leta bo v velikih podjetjih z 250 zaposlenimi ali več – kar 40 odstotkov jih je namreč napovedalo rast zaposlovanja, neto napoved zaposlovanja pa je 32 odstotkov. Velika podjetja imajo tudi največ težav pri zaposlovanju – kar 70 odstotkov jih je v zadnji anketi zavoda za zaposlovanje povedalo, da se srečujejo s pomanjkanjem ustreznih kandidatov.

Bolj optimistični so tudi v malih podjetjih (26 odstotkov jih je napovedalo rast zaposlovanja), medtem ko bo najbolj skromno v mikro podjetjih (12 odstotkov napoveduje zaposlovanje).

Kako bodo zaposlovali po regijah

Po slovenskih regijah bo na začetku prihodnjega leta največ zaposlovanja v osrednjeslovenski regiji, kjer je dodatne zaposlitve napovedalo 28 odstotkov vprašanih podjetij. Več zaposlovanja se tudi v prihodnjem četrtletju napoveduje v jugovzhodni regiji, medtem ko nekoliko manj zaposlovanja predvidevajo podjetja v severovzhodni regiji, kjer znaša sezonsko prilagojena neto napoved zaposlovanja 12 odstotkov in se medletno ni spremenila.

Slovenija v vrhu regije EMEA

Je pa optimizem slovenskih delodajalcev glede zaposlitvenih namer uvrstil Slovenijo na sam vrh v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika). Sledijo nam Grki, Romuni in Madžari ter Hrvati, kjer se je neto napoved zaposlovanja spet precej izboljšala, predvsem zaradi zaposlovanja v gradbeništvu in proizvodnji. Nemčija ima enako neto napoved zaposlovanja kot Bolgarija (osem odstotkov), medtem ko je Avstrija v spodnji polovici lestvice evropskih držav – njihova neto napoved zaposlovanja je pet odstotkov. Na repu lestvice sta tudi tokrat Italija in Švica s skromnimi, a pozitivnimi (tri in dva odstotka) neto napovedmi zaposlovanja.

Spodbudne napovedi za nemško proizvodnjo in gradbeništvo

Nekoliko podrobneje smo pogledali za Slovenijo pomembni izvozni partnerici Avstrijo in Nemčijo, kjer delodajalci spodbudno pričakujejo začetek leta 2019. Tokrat so najbolj optimistični delodajalci v avstrijskih finančnih in poslovnih storitvah, kjer sezonsko prilagojena neto napoved zaposlovanja znaša 14 odstotkov in je medletno višja za 13 odstotnih točk. Dobro kaže tudi avstrijski logistiki, saj je neto napoved zaposlovanja 12-odstotna in se je medletno okrepila za kar 17 odstotnih točk. Slabše napovedi pa se kažejo predvsem za avstrijsko proizvodnjo (neto napoved zaposlovanja je zgolj tri odstotke).

V Nemčiji so najbolj spodbudne napovedi v proizvodnji, gradbeništvu ter finančnih in poslovnih storitvah – v vsaki panogi znaša sezonsko prilagojena neto napoved zaposlovanja 12 odstotkov. Nekoliko manjša napoved je v nemški logistiki (sedemodstotna), a se je neto napoved zaposlovanja medletno povečala za največ (10 odstotnih točk).

Na začetku leta 2019 bo zaposlovalo vsako četrto podjetje - najbolj v proizvodnji, financah in logistiki
Gradnja vse dražja in še dražja bo 2
8 ur
Montažne hiše so se v letu dni podražile za dobro desetino, nekateri večji gradbeni projekti tudi za četrtino.
Na članek...

Gradnja je dražja in še dražja bo. V prvi polovici tekočega leta so bili stroški gradnje stanovanj za 3,5 odstotka višji kot v istem obdobju minulega leta, za 6,4 odstotka pa so bili višji tudi od povprečja v letu 2015, so izmerili državni statistiki. Signali z gradbenega trga v zadnjih mesecih sporočajo, da se je rast cen nadaljevala, tako ko gre za stanovanjsko gradnjo kot gradnjo večjih objektov v poslovne namene ali za javno rabo.

Cene montažnih hiš poskočile za več kot desetino

Zadnje leto dni, od poletja 2017, smo podrobno spremljali cene montažnih hiš na ključ in opazili velik skok cen. V povprečju so se hiše podražile za deset odstotkov, nekatere tudi blizu 20 odstotkov. To pomeni, da boste za povprečno hišo velikosti 140 kvadratnih metrov letos odšteli vsaj 15 tisoč evrov več kot lani. Če je dvig cen povozil vaš proračun, pa se boste recimo morali odpovedati eni sobi, veliki okoli 15 kvadratnih metrov.

V primerjavi smo upoštevali hiše na ključ z osnovnimi sistemi gradnje (tanjše stene, večinoma s stiroporom kot izolacijo) in brez dodatkov. Lani smo se pri nekaterih proizvajalcih izpogajali tudi več kot desetodstoten popust pri hiši, kar pomeni, da so bile cene še precej nižje, kot je zapisano v tabeli. Kako je letos, nisem preveril.

Ob tem velja tudi, da "na ključ" pri proizvajalcih hiš pomeni zelo različno opremo. Pri Jelovici 145 C so denimo v ceno vključene talne obloge v vrednosti manj kot 10 evrov na kvadratni meter, ima pa hiša lesena okna. Pri Marlesovi hiši veritas v ceni dobite lesena okna višjega cenovnega razreda z aluoblogo, v Lumarjevih pa najcenejša PVC-okna.

Material se je dražil počasneje kot hiše

Po besedah izvajalcev je poskočila tudi cena gradbenega materiala, a le za štiri odstotke, zato menimo, da so za preostanek rasti cen krive tržne razmere, ki so letos zelo naklonjene gradnji montažnih hiš.

Gradnja na ključ pri vseh omenjenih pomeni, da mora investitor zemljišče pripraviti za gradnjo, poskrbeti za izkope, priključke in tudi temeljno ploščo. Ta skupaj z izkopi stane med osem in 20 tisoč evri – cena niha predvsem glede na sestavo tal in zahtevnost izkopov in temeljenja, debelino plošče, kakovost izolacije in podobno.

Investitor pa mora k strošku prišteti še elektro omarico, vodomerni jašek, priključke na komunalno omrežje, elektriko, plin in vodovod ter seveda komunalni prispevek, ki je odvisen od velikosti zemljišča, velikosti bivalnih prostorov in občine v kateri boste gradili. Za primerjavo, prijatelj je za podobno hišo v Velenju plačal 6.500 evrov, jaz pa v Kranju 11.790 evrov.

''Koliko stane'' subvencija EKO sklada in kako do nje

Še nekaj pojasnil glede sestave hiš in subvencij EKO Sklada, ki bodo prišla prav bodočim investitorjem. Lumarjevi hiši kot edini dosegata standard skoraj ničenergijske gradnje z letno porabo energijo manjšo od 15 kilovatnih ur na kvadratni meter. Eden od pogojev za doseganje standarda je vgradnja centralnega sistema rekuperacije ter temeljita izolacija in temeljne plošče ter uspešno prestan test zrakotesnosti. Nagrada za bolje izdelano hišo je subvencija EKO sklada, ki lahko doseže 65 ali 80 evrov na kvadratni meter bivalne površine (do 150 m2) glede na izolacijo v stenah, višji znesek je dosegljiv če prevladuje mineralna.

Na enak standard je mogoče opremiti tudi druge hiše in si prislužiti subvencijo EKO sklada, ali je strošek dodelave višji kot subvencija, pa smo izračunali le pri Marlesovi hiši Veritas. Z vgradnjo centralnega sistema prezračevanja lastne nabave in dodatne izolacije v stenah (140 mm kamena volna namesto 100 mm neoporja ter dodatna izolacije in dvig strehe) se cena hiše dvigne za okoli deset tisočakov, a subvencija EKO sklada investicijo pokrije v celoti n še več, saj znaša 12 tisoč evrov. Lani, ko smo delali izračun, bi investitor dobil še 1.500 evrov subvencije za lesena okna.

Del bolnišnice dražji za četrtino

Kot smo poročali, je ministrstvo za zdravje dobilo le dve ponudbi za gradnjo novega kirurškega bloka ljubljanske urgence. In sicer eno za četrtino, drugo za tretjino višjo od cen, ki jih je prej preverjalo na trgu. Uradniki očitke o preplačevanju zavračajo in se izgovarjajo na »zelo nepredvidljiv« gradbeni trg. Ugotavljajo, da so se cene, ki so veljale pred nekaj leti, občutno povišale, tako pri investicijah v javnem kot zasebnem sektorju.

Razlaga ministrstva za zdravje nas je spodbudila, da smo tudi pri drugih večjih naročnikih gradbenih del preverili, kako sami vidijo trg gradbenih storitev.

Dars: Ponudb ni nič manj, pri izvedbah vse po načrtih

Na Darsu niso opazili, da bi se število ponudnikov na razpisih občutno zmanjševalo, prav tako ne opažajo, da bi se posli podražili. Prav konec novembra so recimo odpirali še zadnji manjkajoči odsek podravske avtoceste Draženci–Gruškovje, ki jim ga je uspelo zgraditi precej pod ceno. Ocenjena vrednost del je bila 156 milijonov evrov, zgradili pa so ga za približno 110 milijonov evrov. Res pa je, da so razpis za Draženci–Gruškovje objavili že leta 2014, za drugo etapo pa leta 2015.

DRSI: Cene so zrasle v primerjavi z letom 2016

Pri Direkciji za infrastrukturo (DRSI), kjer skrbijo za naložbe v železnice in državne ceste, pa ugotavljajo, da so bile cene gradbincev na razpisih leta 2016 nižje od njihovih ocen, zdaj pa so se približale ocenjeni vrednosti. Število ponudb je močno odvisno od vrste razpisa, za nekatere posle je tudi deset ponudnikov, včasih pa tudi samo eden.

»Leta 2014 in 2015 je bilo razmeroma veliko dela za gradbince, ker se je zaključevala evropska finančna perspektiva. Leta 2016 pa so cene upadle. Še zlasti pri manjših projektih, kot so rekonstrukcije ali preplastitve cest, so bile ponujene cene gradbincev pod ocenjeno vrednostjo. Z naraščanjem števila projektov pa so se cene začele približevati naši ocenjeni vrednosti. To je razumljivo zaradi rasti stroškov materiala in dela. Ni se nam pa še zgodilo, da bi bile cene 30 odstotkov nad oceno vrednosti,« pravi Damir Topolko, direktor DRSI.

Po njegovi oceni je za gradbena podjetja pomembno, da ni velikih nihanj v obsegu poslov. »Velika nihanja v obsegu poslov so smrt za panogo. Poslovanje gradbincev je zdaj stabilnejše, bolje so se opremili s stroji in povečali število zaposlenih,« pravi Topolko. Pri DRSI bodo sicer letos uresničili 95 odstotkov vseh projektov na cestah in železnicah, kar pomeni, da bodo imeli za približno 630 milijonov evrov realizacije. Proračun DRSI za prihodnje leto je potrjen v višini 590 milijonov evrov, bi se pa to lahko v rebalansu spremenilo, kar bo odvisno tudi od rebalansa državnega proračuna za prihodnje leto.

Lidl: Obe strani se držita pogodbe

V Lidlu, ki gradi 70 milijonov evrov vreden logistični center v Arji vasi, pojasnijo, da skozi postopke izbora izvajalcev gradbenih del z izbranimi izvajalci cene opredelijo še pred začetkom gradnje in jih tudi določijo v pogodbi. "Obe pogodbeni strani sta zavezani, da se držita dogovorjenih obveznosti, tako izvajalci pri držanju rokov in cen, ki smo jih določili v pogodbi, kot tudi Lidl Slovenija pri upoštevanju rokov glede plačila," sporočajo v Lidlu, ki torej sprememb cen ne zaznava.

Gradbeni material bo do 10 odstotkov dražji

Cene gradbenih materialov rastejo od druge polovice leta, in sicer od štirih do osmih odstotkov, opažajo v Merkurju. »V prihodnjem letu pričakujemo še nekoliko večjo rast cen, od pet do deset odstotkov,« pojasnjuje sogovornik iz podjetja za prodajo gradbenega materiala, ki ne želi biti imenovan.

Cene gradbenih materialov so čedalje višje, in sicer zaradi rasti vhodnih surovin pri proizvajalcih ter vpliva monopolnih dobaviteljev. Na višanje cene vpliva tudi rast stroškov delovne sile, saj ima veliko proizvodnih podjetij zaposlene z minimalnimi plačami in vsaka sprememba teh vpliva na stroške, pojasni sogovornik, ki ne želi biti imenovan. V Merkurju pa vzrok za rast cen vidijo v višjih stroških cestninjenja (nova ureditev od aprila), stroških nafte, večinski del pade na podražitev osnovnih surovin, ki jih dobavitelji uporabljajo v svoji proizvodnji (polistiren, cement …), del podražitev pomenijo tudi stroški, ki nastajajo s proizvodnjo (takse, CO2-kuponi …)

"Cene surovin bodo v letu 2019 še vedno nestabilne in napoveduje se podražitev v višini štirih odstotkov. Največja podražitev bo v delu storitev, ker močno primanjkuje gradbene delovne sile, kar je posledica migracij v zahodne države EU," sporočajo iz Merkurja.

V Merkurju opažajo več ekološko usmerjenih kupcev.

Tudi gradbinci napovedujejo podražitve

Lastnik gradbenega podjetja GIC gradnje Ivan Cajzek napoveduje, da bodo tudi cene gradnje v novem letu naraščale. "Vsi pozabljamo, da so se cene po letu 2009 sesedle in da skoraj po desetletju še vedno nismo prišli na predkrizno raven. V zadnjem letu pa je toliko posla za gradbince kot že dolgo ne. Na cestah je bilo v zadnjem letu 300 odprtih gradbišč, včasih pa smo imeli samo tri. V Avstriji je delež gradbeništva v BDP zadnjih deset let ves čas enak, pri nas pa je s štirih odstotkov sesedel na dva. Pri nas nikoli nismo znali regulirati gradbenega trga. Zato je od 25 največjih gradbenih podjetij v zadnjih nekaj letih po krizi propadlo 20 največjih," slovensko gradbeno panogo komentira Cajzek.

Gradnja vse dražja in še dražja bo
Izkoriščeni bonus ministra Lebna
9 ur
Največje pričakovanje v Šarčevi vladi je ustvaril okoljski minister Jure Leben. Ni bilo težko, saj je bil resor dve desetletji močno zanemarjen.
Na članek...

Številne Lebnove poteze v prvih približno stotih dneh kažejo, da gre za talentiranega politika, ki bi lahko nadomestil točke, izgubljene s politično ne preveč donosnim minulim delom pri drugem tiru in z zapleti z britanskim magisterijem. A to je le ena plat medalje.

Začnimo s političnim talentom. Esemcejev wunderkind ga je pokazal v več primerih. V začetku novembra, nekaj dni po ujmi v tržiški občini, je občini zagotovil sredstva za pomoč. Pohvalno. Kaj pa ima s tem opraviti talent? Nemara tole: ker je bilo treba obnoviti cesto (do vasi Jelendol), bi lahko takšno pomoč zagotovil kakšen drug minister. Pa je ni.

Nekaj dni pozneje je Leben odobril pomoč tudi kranjskogorski občini za sanacijo plazu. Sledili so, kakopak, slavnostni podpisi pogodb o pomoči, kamere in fotografiranje.

Pozneje je presenetil z napovedjo čiščenja Jernejevega kanala. Zakaj govorimo o presenečenju? Ker je Leben na začetku mandata zatrdil, da si je postavil prioritete, saj ni mogoče opraviti vsega hkrati. Čiščenje kanala ni bilo med prednostnimi nalogami, seveda pa kamere in fotografi niti tokrat niso manjkali. Spomnimo, Leben je še napovedal, da bo stroške za odstranitev preostanka zapuščenih čolnov plačalo ministrstvo.

Proračun ministrstva bo obremenil tudi za stroške odvoza odpadne embalaže. Zatrjuje sicer, da bo denar pozneje izterjal od embalažnih družb, a ga pravniki z vseh koncev – zasebni, vladni in državnozborski – opozarjajo, da tako ne bo šlo, saj zakon ne more veljati za nazaj. Leben vztraja pri izterjavi, kar lahko razumemo kot: »Bojeval se bom za vsak proračunski cent.« Pa naj stane, kolikor hoče, bi dodali ciniki starejšega letnika.

Okoljevarstvenike je navdušila Lebnova napoved rednega posvetovanja z nevladniki. V gospodarstvu pa so ob tem nekateri zastrigli z ušesi: »Je to le piar ali bodo gospodarski interesi zapostavljeni v primerjavi z varovanjem okolja?« Spomnimo, Leben je na začetku mandata napovedal iskanje ravnotežja med okoljem in gospodarstvom. Kako bo takšno ravnotežje našel, pa bo verjetno odvisno od primera do primera.

Eden od primerov je zamenjava direktorja ARSO. Okoljevarstveniki so ploskali. Minister, nekdanji košarkar, se je pustil prikazati kot branilec pred naletom kapitala.

A morda ne bo ostalo pri tem. Če bo agencija po zamenjavi direktorja manj počasna pri obravnavi okoljevarstvenih zahtevkov, bodo zamenjavi ploskali tudi investitorji. Če bo šlo po starem, bodo številni razumeli zamenjavo le kot »fajt« z britanskimi investitorji.

Na mednarodnem parketu je Leben prikazal vsaj za slovenske razmere opazno igro in samozavesten nastop, ki krasi mlajšo generacijo. Na zasedanju evropskih okoljskih ministrov je uvrstil Slovenijo med 17 držav, ki so zagovarjale okoljsko bolj ambiciozno, 40-odstotno zmanjšanje količine avtomobilskih izpustov do leta 2030. Pohvalil se je, da je na mednarodni konferenci Green Growth vodil enega od panelov. Nekaj tednov pozneje je sodeloval tudi na panelu na Kitajskem in se srečal s kitajskim ministrom za naravne vire.

A našteto je bilo šele ogrevanje. Letošnje akcije niso bile slabe, vendar pa bo kmalu izkoriščen bonus, ki je bil Lebnu podarjen zaradi nedejavnih predhodnikov. Prihodnje leto bo moral pokazati več od akcij, podprtih s proračunskimi sredstvi, in všečnih nastopov pred kamerami. Predvsem bo moral več časa nameniti napornemu usklajevanju nasprotnih interesov, recimo poslovnežev in okoljevarstvenikov pri ravnanju z odpadki po načelu zero waste. Če bo uspešen, nam bo prihranil kakšen evro.

In ne nazadnje, opraviti bo moral tudi kakšen medijski nastop, ki se mu je letos izogibal. Na kaj mislim? Lebna sem prosil za intervju pred tremi meseci in pol, a ga še nisem dobil. Tako dolgo nisem čakal še nikogar.

Izkoriščeni bonus ministra Lebna
Zakaj je zadolževanje z zeleno obveznico cenejše kot z navadno
9 ur
Cena zadolževanja z zeleno obveznico je za podjetje trenutno nižja kot z navadno obveznico, so sporočili iz SID banke, kjer so prejšnji teden izdali za 75 milijonov evrov zelenih obveznic.
Na članek...

Zakaj je zadolževanje z zeleno obveznico cenejše od običajnega? »Investitorji v zelene obveznice so spoznali, da je Evropa utemeljila svoj trajnostni razvoj na zeleni energiji in krožnem gospodarstvu. Veliko investitorjev zato želi imeti v svojem portfelju zelene obveznice, vendar pa je še vedno razmeroma malo izdajateljev takih obveznic.«

Zelena obveznica investitorjem zagotavlja, da bo denar namenjen izključno zelenim projektom. Zagotovila temeljijo na transparentnosti, razkritju in obveznem poročanju o toku denarja, ki ga opravijo neodvisne ustanove, na primer revizijske hiše.

Slovenja med prvimi z zeleno obveznico

Zelena obveznica in promocija načina financiranja okoljskih projektov s pomočjo kapitalskega trga sodita med strateške usmeritve vseh razvojnih bank v Evropi. SID banka med njimi ni izjema, Slovenija pa je zato poleg Nemčije, Francije, Nizozemske in skandinavskih držav med prvimi državami, kjer so prepoznali pomen zelene obveznice.

V Evropi lahko govorimo o zelenem bumu financiranja, ugotavljajo v SID banki. Poleg bank in podjetij so zelene obveznice začele izdajati tudi države, na primer Francija in Poljska. Razvojne banke, med njimi SID banka, so v okviru evropskega združenja ELTI na pariškem podnebnem vrhu podpisale izjavo, s katero so se zavezale k prispevku pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.

»SID banka se v slovenskem bančnem sistemu finančno najbolj zavzema pri razvoju zelenega trga v Sloveniji in je nedvomno tudi najbolj zelena banka v državi,« so sporočili iz SID banke.

Pribitek le malo večji kot pri državni obveznici

SID banka je prejšnji teden na mednarodnih kapitalskih trgih v zaprtem krogu vlagateljev izdala zeleno obveznico z ročnostjo petih let v nominalnem znesku 75 milijonov evrov. »S ponudbo zaprtemu krogu vlagateljev nam je uspelo privabiti tako domače kot tuje vlagatelje, med katerimi so bili tudi zeleni vlagatelji.

Zelena oznaka in mnenje mednarodnega podjetja Sustainalytics o transparentnosti in kredibilnosti okvira za izdajo zelenih obveznic SID banke sta pripomogli k povečanemu povpraševanju, ki je preseglo ponudbo za 130 odstotkov,« je sporočil Uroš Ačko, direktor zakladništva SID banke.

Pribitek nad obrestno mero slovenskih državnih obveznic je bil 0,25 odstotne točke. »Slovenske izdajatelje in vlagatelje želimo spodbuditi k nadaljnjemu razvoju trga zelenih obveznic,« je povedal Ačko.

»Mandat in tudi odgovornost SID banke je, da spodbuja inovativno financiranje do okolja prijaznih projektov in finančno vzdržnih podjetij v Sloveniji,« pa je dodal Matjaž Stritih, pomočnik direktorja zakladništva SID banke.

SID banka je lani sodelovala pri izdaji prve zelene obveznice slovenskega podjetja, in sicer GEN-I Sonce v znesku 14 milijonov evrov. Izdajatelji so pozneje prejeli nagrado mednarodne organizacije Climate Bonds Initiative. V povezavi z zeleno energijo pa SID banka izvaja tudi dražbe emisijskih kuponov.

Zakaj je zadolževanje z zeleno obveznico cenejše kot z navadno
Dokumentacija, ki jo bodo preverjali inšpektorji (OGLAS)
9 ur
Pristojni inšpektorji lahko v nekaterih primerih zahtevajo tudi vpogled v vašo dokumentacijo.
Na članek...

Za varno poslovanje je smiselno natančno opredeliti pravice in obveznosti vnaprej, zato je kar nekaj internih aktov priporočljivih, nekaj pa jih je tudi zakonsko obveznih, denimo:

  • akt o sistemizaciji delovnih mest oz. akt o sistemizaciji dela (obvezen za večje delodajalce)
  • pravilnik o računovodstvu (obvezen za vse pravne osebe)
  • izjava o varnosti z oceno tveganja (obvezen, če podjetje zaposluje vsaj 1 osebo; tudi samostojni podjetnik)
  • pravilnik o ukrepih delodajalca za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobing)

Inšpekcijski nadzor

Nad vašim poslovanjem bdijo tudi pristojni inšpekcijski organi, med njimi pa velja omeniti Inšpektorat RS za delo – pri nadzoru delovnih razmerij inšpektor lahko preveri vašo interno dokumentacijo, pogodbe o zaposlitvi in druge listine, relevantne za nadzor. Ne pozabite, da poslovne knjige in druge evidence lahko preveri tudi finančni inšpektor, skladno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pa lahko inšpektorji Urada RS za preprečevanje pranja denarja zavezancem pregledajo notranje akte, poslovne knjige, pogodbe in druge listine oz. dokumentacijo poslovanja, ki je bistvena za odkrivanje nepravilnosti.

Enostavno do ustreznega vzorca in strokovnih odgovorov

Spletni priročnik Pravilniki, sklepi in akti v podjetju združuje pravno preverjene vzorce, ki jih potrebujete pri poslovanju. Vzorce enostavno prenesete v Wordu, prilagodite svojim potrebam in uporabite takoj. Priročnik odlikujejo tudi strokovni komentarji pravne podlage vzorcev, kar vam omogoča lažje razumevanje in prilagoditev slednjih.

V primeru nejasnosti pa svojo dilemo lahko zastavite pravnemu strokovnjaku, ki vam bo brez dodatnega doplačila odgovoril na dve pisni vprašanji.

Dokumentacija, ki jo bodo preverjali inšpektorji
Moje finančne cvetke 2018
11 ur

Ob koncu leta pregledamo uspehe in napovedujemo prihodnost. Jaz bom tokrat poudarila napake oziroma cvetke. Slovenci se jih grozno bojimo. Kaj bodo pa rekli sosedi, če kaj zaštrikamo, si mislimo. Toda napake so gonilo napredka. Pomislite na Krištofa Kolumba, ko je iskal pot do Indije in pristal v Ameriki, ali na Alexandra Fleminga, ki je po spletu okoliščin odkril penicilin. Koliko napak so naredili Nasini strokovnjaki, preden so poleteli v vesolje, da ne govorimo o tem, koliko denarja so izgubili v »luftu«. Zgodovina je čudovita zbirka napak. Zakaj bi si sploh želeli biti popolni? »Rodil sem se, da bi delal napake, ne da bi hlinil popolnost,« je rekel ameriški raper Drake.

Zanimivo je poslušati uspešne slovenske podjetnike, ko razlagajo o svojih napakah. To je sicer redkost v našem prostoru. Drugi najbogatejši Slovenec Sandi Češko pa o tem govori. V 20 letih vodenja podjetja je naredil veliko napak, največjo pa, ko je odprl podjetje v ZDA, je priznal na 8. dnevu mojih financ. Motil se je tudi pri investiranju. Zanimiva pa je njegova razlaga: »Če gledam nazaj, je bila diverzifikacija napak dobra, saj so nekatere naložbe ohranile vrednost, čeprav niso bile likvidne in na voljo, ko sem denar najbolj potreboval.« Pozor! Diverzifikacija napak.

Pred kratkim sem bila na nekem dogodku, kjer je voditelj pozval dva znana podjetnika v »dvoboj« v tem, kateri je naredil vrednostno večjo napako. To je bil pravi balzam za ušesa. Oba podjetnika sta omenila svoji več milijonov evrov vredni napaki in dragoceni nauk. Ni pomembno, kako napako naredimo, ločujemo se po tem, kako jo popravimo in kaj iz nje potegnemo.

V iztekajočem se letu je bilo na kapitalskih trgih veliko prostora za napake. Pijani od donosov ob 10. obletnici bikovskega trenda zdaj prestrašeni pogledujemo, kako lomasti medved in špekuliramo o novi krizi, celo recesiji. Kam z denarjem v novem letu, ki je po kitajskem horoskopu leto prašiča? Ta naj bi prinesel bogastvo in srečo. Pa bo res? Že 11. leto zapored smo decembra zbrali napovedi 31 slovenskih upravljavcev premoženja in analitikov, za vsak primer pa smo pogledali še v zvezde in tarot karte ter se obrnili na jasnovidce.

Čeprav že od otroštva poslušam, kako se je pametneje učiti na napakah drugih, pa menim, da je učinkoviteje, če grenkobo tega okusiš sam. To se ti potem res vtisne v možgane. Moje top tri cvetke 2018 so:

  1. Julija smo pisali o petih nevarnostih, ki prežijo na naše denarnice in da je čas za razmislek o umiku iz delnic v denar. Žal sama svojega večinoma delniškega portfelja nisem premaknila »na varno«. Izguba: 15 odstotkov celotnega portfelja. Nauk: v teh »čudnih« razmerah na finančnih trgih je dobro poslušati tudi intuicijo.
  2. Renovacija stanovanja – glavobol! Izguba: 10 tisočakov in še več živcev zaradi goljufivega gradbinca Saša, ki je mimogrede zdaj v osebnem stečaju. Nauk: prej dobro preveri reference in boniteto izvajalcev! Pravočasno se loti večjih projektov.
  3. Poletni nakup kriptovalut. Januarja 2018 sem z lepim dobičkom prodala vse kriptonaložbe, poleti pa sem spet nekaj malega vložila in zdaj imam velik minus. Nauk: Če si na en način zaslužil denar, ne pričakuj, da ga boš spe na isti način. Stvari se spreminjajo.

Kdor ne dela napak, ni nikoli nič novega poskusil, je modroval že genij Albert Einstain. Želim vam čim več koristnih napak, ki bodo predvsem obogatile vaše izkušnje in ne spraznile denarnice.

Opozorilo: napisano ni naložbeni nasvet. Sem dolgoročni vlagatelj s ciljem varčevanja za pokojnino, del portfelja pa imam namenjen »adrenalinskim« naložbam.

*Marja Milič je odgovorna urednica revije in portala Moje finance.

Moje finančne cvetke 2018
Poslanci enotno podprli zakon, ki je po mnenju strokovne službe protiustaven
11 ur
Poslanci odbora DZ za infrastrukturo so brez glasu proti podprli Predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.
Na članek...

Minister za okolje Jure Leben na seji odbora za infrastrukturo med drugim povedal:

● Ministrstvo zdaj plača za odvoz tone nepobrane embalaže 120 evrov in DDV. Enačba pa bo morala vsebovati tudi faktor oddaljenosti.

● Sklenjenih je 18 pogodb za odvoz, povprečna cena je 118,17 evra za tono.

● Za ureditev odpadnih nagrobnih sveč je dovolj ena shema namesto sedanjih štirih.

● Krivda za kupe nepobrane odpadne embalaže je delno na strani ministrstva, delno pa »na drugi strani«.

● Leben bo predlagal spremembe pri ureditvi sistema za ravnanje z odpadno embalažo, pred tem pa se bo pogovoril z evropskim komisarjem za okolje o tem, kaj je treba poročati evropski komisiji.

In kako minister komentira pripombe zakonodajnopravne službe, ki na več mestih trdi da je predlagani zakon v nasprotju z ustavo in evropskim pravnim redom?

»Zakonodajnopravna služba mora opozoriti na to. Sistemsko z njihovimi pripombami soglašam. Zato pa grem na teren in pokažem državljanom, kakšno težavo imamo: okoljsko, zdravstveno in varnostno. Zato je ukrep interventen, delamo ga v treh korakih: interventna uredba, interventni zakon in sistemska ureditev.«

Pripombe zakonodajnopravne službe smo predstavili v članku Lebenov odpadkarski zakon so državnozborski pravniki razcefrali.

Poslanci enotno podprli zakon, ki je po mnenju strokovne službe protiustaven
Tako zaposlene plačujejo najbogatejši Slovenci 14
08.12.2018 10:18
Pogledali smo, kolikšne so povprečne plače zaposlenih v podjetjih najbogatejših Slovencev
Na članek...

Vas mika delo pri katerem od najbogatejših Slovencev? Že nekaj let je med najbolj zaželenimi delodajalci, denimo, proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič. Veliko mladih mika delo pri IT-podjetjih Ekipi2 in Celtri. A čeprav so najbogatejši Slovenci morda to postali zaradi svojih podjetij, ni nujno, da boste z delom pri njih obogateli tudi vi. Povprečne plače se namreč gibljejo od tisočaka navzgor.

Po razkritju letošnjih 100 najbogatejših Slovencev v reviji Manager smo pogledali, koliko njihova podjetja plačujejo zaposlene. Letos smo upoštevali tudi podjetja, ki so v lasti mladih slovenskih milijonarjev. Podatke za lani smo pridobili iz javno dostopnih baz in jih predstavljamo po panogah v tabelah. Kjer je bilo možno, smo upoštevali povprečje skupine, sicer pa samo družbe, ki poslujejo v Sloveniji.

Plače v podjetjih najbogatejših večinoma nad slovenskim povprečjem

Najnižjo povprečno plačo izmed analiziranih podjetij so tako kot leto prej prejemali zaposleni pri družbi za varovanje Sintal, katere lastnik je družina Pistotnik, 20. na letošnji Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev. Po podatkih GVIN je lani podjetje izplačalo 1.058 evrov povprečne plače, zaposlenih pa je bilo (glede na opravljeno število delovnih ur) 830 ljudi (2,5 odstotka manj kot leto prej).

Na drugi strani je rekorder z lanskimi dobrimi devetimi tisočaki povprečne bruto plače investicijsko podjetje Energija RM, katerega največja naložba je 41-odstotni lastniški delež v uspešnem proizvajalcu akumulatorskih baterij TAB iz Mežice. Petinski solastnik podjetja Energija RM je Janez Pačnik, 95. na lestvici najbogatejših Slovencev, podjetje pa je lani imelo zgolj dva zaposlena.

Povprečje vseh družb oziroma skupin v lasti najbogatejših Slovencev ostaja približno 2.200 evrov bruto, kar je sicer nad slovenskim povprečjem. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna bruto plača lani znašala približno 1.620 evrov. Glede na leto prej so povprečne bruto plače pri najbogatejših višje za približno sto evrov, a ob tem moramo poudariti, da je letos na lestvici nekaj novih podjetij, ki jih lani ni bilo, oziroma so z lestvice izpadla nekatera podjetja, saj se njihovi lastniki niso več uvrstili med sto najbogatejših.

Celtra na vrhu med IT-podjetji

Nekoliko več podjetij smo letos uvrstili v IT-panogo. Še vedno imajo najboljše plače zaposleni v Celtri, ki razvija sisteme za oglaševanje po mobilnih telefonih. Njen lastnik je družina Mikek, soustanovitelj družbe je Mihael Mikek, letos so na lestvici nazadovali in se uvrstili na 51. mesto. V Sloveniji je imelo podjetje lani v povprečju 53 zaposlenih, povprečna plača je znašala 4.080 evrov, kar je 4,3 odstotka več kot leto prej. Po podatkih Sursa je bila povprečna bruto plača v IT-panogi lani 2.287 evrov.

Na drugem mestu v IT-panogi je podjetje EKWB, ki izdeluje tekočinske hladilne sisteme za računalnike in industrijo, povprečna plača v podjetju pa je lani bila 3.181 evrov bruto. Lastnik je Edvard König, ki se je na lestvici mladih slovenskih milijonarjev uvrstil na 18. mesto, podjetje pa je lani za slabo tretjino povečalo tudi število zaposlenih.

Letošnja najbogatejša Slovenca Samo in Izza Login sta podjetje Outfit7 prodala Kitajcem. Hčerinska družba Ekipa2 v Ljubljani je lani imela v povprečju 195 zaposlenih, povprečna bruto plača je znašala dobre tri tisočake. V panogo smo vključili še razvijalca in proizvajalca igralnih naprav Interblock četrtega najbogatejšega Slovenca Joca Pečečnika, medtem ko na seznam še nismo uvrstili podružnice kriptomenjalnice Bitstamp, saj so podjetje v Sloveniji ustanovili februarja letos. Do novembra sta bila med lastniki Bitstampa Damian Merlak (8. mesto na lestvici najbogatejših Slovencev) in Nejc Kodrič (11. mesto) – zadnji je po podatkih AJPES še prokurist slovenskega podjetja.

Visoke povprečne plače v financah, gradbeništvu

Po panogah so pri podjetjih najbogatejših Slovencev poleg v finančni in IT-panogi visoke povprečne plače dobili tudi zaposleni v gradbeništvu, nepremičninah, inženiringu. Primat v tej panogi ohranja družba GH Holding, katere lastnik je 36. najbogatejši Slovenec Blaž Miklavčič. Povprečna bruto plača pri njem je lani bila sicer nekoliko nižja kot leto prej, okrog 4.700 evrov bruto, podjetje pa je imelo v povprečju 18 zaposlenih.

Nadpovprečne plače pri trgovcih z zdravili in medicinskim materialom

Letos smo ob vrnitvi Diane Dimnik na lestvico najbogatejših Slovencev (uvrstila se je na 63. mesto) v posebno kategorijo uvrstili podjetja s področja farmacije in medicine. Diana Dimnik, ki je hči slovenskega podjetnika, lobista in predsednika Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Boža Dimnika, je lastnica podjetja Medias International, ki prodaja medicinski material, povprečna bruto plača pa je lani znašala dobrih 2.600 evrov. Dimnikova je vložila tudi v start-up Mesi, ki ponuja inovativne medicinske izdelke in rešitve, v katerem ima dobrih 40 odstotkov.

Pri veletrgovcu z zdravili Medisu v lasti 15. najbogatejšega Slovenca Toneta Strnada je povprečna bruto plača zaposlenih znašala skoraj štiri tisočake evrov in bila glede na leto 2016 po podatkih iz letnih poročil višja za 31 odstotkov, medtem ko je povprečno število zaposlenih bilo 130. Tone Strnad je na začetku leta po 29 letih vodenja podjetja predal Martini Perharič, ki je v Medisu zaposlena že 17 let, sam je zdaj prokurist.

Najslabše povprečne plače ostajajo v živilstvu

Najnižje povprečne plače so tudi lani izplačala podjetja najbogatejših Slovencev v živilski industriji. Povprečje lanskih plač je v tej panogi znašalo okoli 1.400 evrov, kar je tudi pod slovenskim povprečjem. Najvišjo povprečno plačo, slabih 1.700 evrov bruto, so lani v tej panogi imeli pri trgovcu z bananami Rastoder. Lastnika Izet in Hajrija Rastoder sta novinca na Managerjevi lestvici najbogatejših, ki sta se z ocenjenim premoženjem 36,2 milijona evrov uvrstila na 40. mesto na lestvici.

Najnižja povprečna plača je bila lani v tej panogi v skupini Panvita, katere lastnik je Stanko Polanič, 53. na lestvici najbogatejših. Lani so v povprečju imeli 173 zaposlenih, povprečna bruto plača pa je znašala 1.265 evrov.

Akrapovič zaposloval, povprečna plača ostala enaka

V avtomobilski panogi ni večjih sprememb pri povprečnih plačah, na vrhu je proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič, katerega lastnik je Igor Akrapovič, sedmi najbogatejši na letošnji Managerjevi lestvici. Povprečno število zaposlenih se je lani glede na leto prej povečalo za dobrih 13 odstotkov, povprečna bruto plača pa je ostala enaka, 2.115 evrov. Skupina je lani ustvarila 106,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, čistega dobička je bilo za 13,5 milijona evrov.

Več novincev pa je v elektroindustriji: Elaphe, Iskra Mehanizmi in Hidria. Družbo Elaphe, ki razvija elektromotorje za direktni pogon električnih vozil, smo uvrstili v nabor, ker se je njen solastnik in direktor Gorazd Lampič uvrstil na lestvico mladih slovenskih milijonarjev (12. mesto). Lani je znašala povprečna plača slabih 1.900 evrov bruto, družba pa je povečala povprečno število zaposlenih za 25, na 65 ljudi.

Tako zaposlene plačujejo najbogatejši Slovenci
(Nepremičnina tedna) Hotel v Kamnici pri Mariboru (OGLAS)
12 ur

V Kamnici, tri kilometre od središča Maribora, je naprodaj Hotel 365. Celotna površina hotela znaša 809 kvadratnih metrov, stoji pa na tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču.

Zgrajen je bil leta 2008, ima 18 sob, veliko skupno sobo in bar. Na podstrešju je mogoče zgraditi še štiri dodatne sobe, na dvorišču pa je 16 parkirnih mest.

Cena: 600 tisoč evrov

Prodaja: S-invest

(Nepremičnina tedna) Hotel v Kamnici pri Mariboru
Macron napovedal zvišanje minimalne plače 14
12 ur
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes v televizijskem nagovoru odzval na proteste rumenih jopičev, ki pretresajo Francijo že več tednov. Med drugim je napovedal dvig minimalne plače za
Več ▼

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes v televizijskem nagovoru odzval na proteste rumenih jopičev, ki pretresajo Francijo že več tednov. Med drugim je napovedal dvig minimalne plače za 100 evrov, ta ukrep naj bi začel veljati že januarja, in umik predloga o povišanju davkov za upokojence z nizkimi dohodki, poroča BBC. V zvezi z nadurami je napovedal, da nadure ne bodo obdavčene in da zanje ne bo potrebno plačati socialnih prispevkov.