Manager
V marinah beležijo višji obisk kot lani
09.07.2017 13:05
V slovenskih marinah trenutno beležijo višji obisk od lanskega. Tako so denimo v Marini Portorož v maju in juniju zabeležili za okoli 15 odstotkov več dnevnih vezov. Po strukturi gostov pa tako
Več ▼

V slovenskih marinah trenutno beležijo višji obisk od lanskega. Tako so denimo v Marini Portorož v maju in juniju zabeležili za okoli 15 odstotkov več dnevnih vezov. Po strukturi gostov pa tako v Portorožu kot v sosednji marini v Izoli rahlo prevladujejo domači gosti.

Med stalnimi gosti v Portorožu prevladujejo Slovenci s 55 odstotki, sledijo Avstrijci in Nemci s po 15 odstotki, Italijani (pet odstotkov) ter ostale države, med katerimi so Hrvaška, Švica, Velika Britanija in celo ZDA. Tudi pri dnevnih vezih prevladujejo domači gosti s 60 odstotki privezov, ki jim sledijo gostje z Italije (deset odstotkov), Nemčije in Avstrije (oboji po pet odstotkov). (STA)

Najbolj brani članki danes
7 ur
1. Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika2. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš3. Prekleta ideologija4. Furs z
Več ▼

1. Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika

2. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš

3. Prekleta ideologija

4. Furs z davčnimi odločbami za najemnine zamujal tri mesece, zdaj so na poti

5. Reportaža: Kako v Salonitu Anhovo vsak dan izdelajo tri tisoč ton cementa

6. Vila nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka prodana. Kdo je tokrat kupec?

7. Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji

8. Berlin – nemško Prekmurje

9. Kako, stari teleban, kupujem po internetu in zgodba o prodajalcu svetovalcu

10. Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021

Velika Britanija: Zaseg tankerja je bil sovražno dejanje 4
9 ur
Velika Britanija je včerajšnji zaseg tankerja Stena Impero označila za sovražno dejanje in tako zavrnila trditve Irana, da so tanker zasegli po tem, ko je bil udeležen v trčenju z ribiško
Več ▼

Velika Britanija je včerajšnji zaseg tankerja Stena Impero označila za sovražno dejanje in tako zavrnila trditve Irana, da so tanker zasegli po tem, ko je bil udeležen v trčenju z ribiško ladjo, poroča Reuters.

Švedsko podjetje Stena Bulk, lastnik tankerja, ki sicer pluje pod britanko zastavo, je medtem sporočilo, da pripravljajo uradno prošnjo za obisk 23 članov posadke. Ti namreč ostajajo na ladji, ki je trenutno v pristanišču Bandar Abbas. Kot je napovedal iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif, bo Iran opravil preiskavo dogodka.

Bodo Ryanairovi piloti na Irskem in v Veliki Britaniji spet stavkali?
10 ur
Člani irskega sindikata pilotov nizkocenovne letalske družbe Ryanair bodo prihodnji teden odločali o tem, ali bi se pridružili britanskim kolegom, ki bodo na glasovanju odločali o morebitni novi
Več ▼

Člani irskega sindikata pilotov nizkocenovne letalske družbe Ryanair bodo prihodnji teden odločali o tem, ali bi se pridružili britanskim kolegom, ki bodo na glasovanju odločali o morebitni novi stavki, poroča Reuters. Minuli teden so Ryanairovi piloti v Veliki Britaniji namreč napovedali glasovanje o stavki, ki bi jo lahko izvedli konec avgusta. Zahtevajo višje plače in boljše pogoje dela. Spomnimo, Ryanair je moral lani zaradi serije stavk odpovedati več sto poletov.

Na Siciliji zaradi izbruha Etne zaprli letališče 1
13 ur
Na Siciliji je ponoči izbruhnil ognjenik Etna, največji aktiven vulkan v Evropi. Zaradi pepela, ki ga je izbruhal v zrak, so začasno zaprli dve letališči v Catanii in Comisu. Letališče v
Več ▼

Na Siciliji je ponoči izbruhnil ognjenik Etna, največji aktiven vulkan v Evropi. Zaradi pepela, ki ga je izbruhal v zrak, so začasno zaprli dve letališči v Catanii in Comisu. Letališče v drugem največjem mestu na otoku Catania so zjutraj delno odprli.

Etna je ponoči izbruhnila lavo in pepel. Italijanski nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je že v začetku junija poročal o "živahnem pljuskanju".

Po navedbah inštituta se zadnji izbruh dogaja v presledkih, lava pa teče iz kraterjev na jugovzhodni strani ognjenika okoli 1,5 kilometra v smeri nenaseljenega območja Valle Del Bove. (STA)

Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021
13 ur
Evropska unija ima poseben mehanizem za sofinanciranje gradnje prometne infrastrukture
Na članek...

Okoli 660 milijonov evrov evropskih sredstev ima Slovenija na voljo za prometno infrastrukturo v trenutni finančni perspektivi. V prihodnjih letih nas čaka kar nekaj projektov, med njimi seveda drugi tir in tretja razvojna os, zato je aktualno vprašanje, na koliko denarja lahko računamo od leta 2021.

V zdajšnji finančni perspektivi imamo iz evropskih kohezijskih sredstev za prometne projekte, torej gradnjo cest in železnic, na voljo 330 milijonov evrov iz evropskih skladov (to je le EU-del, brez upoštevanega slovenskega prispevka k projektom) in še okoli 330 milijonov evrov iz Instrumenta za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility – CEF).

Evropske subvencije za prometne projekte

CEF je instrument, prek katerega evropska komisija z nepovratnimi sredstvi sofinancira projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (Trans-European Transport Network – TEN-T). Denar države pridobijo po dveh poteh. Prva je prek prijave na razpise iz skupne ovojnice CEF. Ta je v tej perspektivi težka 12 milijard evrov, države si na razpisu med sabo konkurirajo. Tu so še kohezijske ovojnice, ki pripadajo le državam, ki so upravičene do kohezijskih sredstev, med njimi je Slovenija. Koliko je v tej ovojnici sredstev za posamezno državo, se določi vnaprej. Država mora za pridobitev sredstev iz te ovojnice imeti projekt, Bruselj pa mu potem, če projekt drži vodo, prižge zeleno luč.

Koliko je imela Slovenija

V letih od 2014 do 2020 je imela Slovenija 160 milijonov evrov iz kohezijske ovojnice, še okoli 170 milijonov evrov je dobila prek skupnih razpisov, del tega je bil iz neporabljenega denarja iz kohezijskih ovojnic drugih držav. Ta sredstva CEF, skupaj jih je bilo 31 milijonov evrov, so namenjena za 35 projektov.

Da je 160 milijonov evrov v kohezijski ovojnici malo, se je pokazalo, ko je vlada začela sestavljati finančno konstrukcijo za drugi tir. Ob prvi prijavi projekta na razpis CEF ta še ni bil dovolj dobro pripravljen, denar je šel za druge projekte, za drugi tir so ostale drobtinice. Na koncu nam je iz CEF za drugi tir prek več razpisov uspelo dobiti okoli 233 milijonov evrov, večino s prijavo na skupne razpise. Zadnja ocena stroška gradnje je 1,2 milijarde evrov, brez stroška financiranja.

Kako daleč so pogajanja o denarju

Trenutno potekajo pogajanja o večletnem finančnem okvirju EU za leta od 2021 do 2027, tesno pa so povezana s področjem kohezijske politike. To so tista sredstva, ki jih prejmejo države, ki so pod povprečjem EU glede razvitosti. Trenutno je na ravni EU za kohezijski sklad, do denarja iz tega je upravičena tudi Slovenija, predvidenih 41 milijard evrov, pojasnjujejo na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Od tega naj bi šlo za CEF, ki ga upravlja neposredno evropska komisija (EK) in je določen vnaprej, deset milijard evrov. »Gre za precej zapleteno metodologijo pri določanju ovojnic na splošni ravni in potem še posameznim državam članicam,« pojasnjujejo na SVRK.

Si lahko za CEF izbojujemo kaj več?

Koliko lahko Slovenija v tem trenutku vpliva na to, kolikšen delež ji bo pripadal za nacionalno ovojnico CEF? Delež, ki bo šel za kohezijsko ovojnico CEF za Slovenijo, je sorazmeren z deležem ovojnice kohezijskega sklada za Slovenijo, pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu. Torej, kolikor bomo imeli skupno kohezijskih sredstev, sorazmeren delež bo namenjen ovojnici CEF.

V tej fazi pogajanj se lahko Slovenija osredotoča predvsem na ustreznost metodologije za razdelitev sredstev iz skupne vreče, pravijo na SVRK. »Glede na delovne dokumente komisije in ob upoštevanju statističnih podatkov razvitosti države v obdobju 2014–2016 naj bi bila Slovenija v 2021–2027 upravičena do 164 milijonov evrov sredstev CEF, kar pa še ni dokončno določeno.« Torej se nam napoveduje približno toliko kot v zdajšnji perspektivi.

Prej bo konec pogajanj, bolje bo za nas

Če se bodo pogajanja za večletni finančni okvir zavlekla in bi pri razdeljevanju sredstev upoštevali statistične podatke o razvitosti držav v letih od 2015 do 2017, bi imela Slovenija namreč na splošno slabše izhodišče, saj bi se zahodna kohezijska regija uvrstila med razvite regije glede na povprečje EU. To bi pomenilo na splošno manj razvojnih sredstev EU. O tem smo pisali v članku Za Slovenijo bo v obdobju 2021–2027 manj sredstev EU. Kje se napovedujejo največje spremembe.

Koliko bi lahko imeli za promet iz skladov

Ker programiranje prihodnjega obdobja še poteka, je prezgodaj, da bi govorili o tem, kako bodo po prioritetah razdeljena kohezijska sredstva – torej kako bomo razdelili porabo evropskega denarja, ki ga bomo imeli na voljo za leta od 2021 do 2027. Lahko pa špekuliramo na podlagi zdajšnje perspektive, ko je na sedmi prioritetni osi, ki pokriva področje prometa, za porabo predvidenih 331 milijonov evrov. Če bo denimo obveljalo, da bo evropskih sredstev v perspektivi 2021–2027 za devet odstotkov manj, in to preslikamo na področje prometa, to pomeni 300 milijonov evrov.

Kateri projekti se bodo izvajali v prihodnjih letih

Na infrastrukturnem ministrstvu pripravljajo nabor projektov za evropsko sofinanciranje. Sta pa med glavnimi prioritetami za področje prometa med drugim gradnja tretje razvojne osi, torej prometne povezave, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji, od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško, in gradnja drugega tira.

Katere naložbe v železniško infrastrukturo načrtujejo v prihodnjih petih letih, smo pisali v članku Železnice: kaj smo zgradili v zadnjih petih letih in kaj bo na vrsti v prihodnji perspektivi. Med prvimi koraki bodo dela na odseku Ljubljana–Maribor.

Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021
Foto: Aleš Beno
Financiranje Fortenove: 1,2 milijarde evrov bosta dala HPS Investment Partners in banka VTB 4
14 ur
Upravni odbor hrvaške skupine Fortenova, nekdanjega prehrambno-trgovskega koncerna Agrokor, je potrdil načrt za refinanciranje tako imenovanega roll-up posojila, zdaj pa ga mora odobriti še
Več ▼

Upravni odbor hrvaške skupine Fortenova, nekdanjega prehrambno-trgovskega koncerna Agrokor, je potrdil načrt za refinanciranje tako imenovanega roll-up posojila, zdaj pa ga mora odobriti še skupščina družbe, poroča Jutarnji list. Del skupine Fortenova je tudi slovenski trgovec Mercator.

Gre za refinanciranje posojila v vrednosti 1,06 milijarde evrov. Fortenova bo izdala 1,2 milijarde evrov vredno štiriletno obveznico po obrestni meri 7,3 odstotka plus EURIBOR v minimalni vrednosti en odstotek. Denar bosta zagotovila ameriški sklad HPS Investment Partners in ruska banka VTB, zadnja naj bi po neuradnih informacijah hrvaškega časnika prispevala 400 milijonov evrov.

Sklad HPS ima sedež v New Yorku in upravlja za 47 milijard dolarjev premoženja, pred dvema letoma pa je kupil tudi Merkur trgovino.

Carlos Ghosn na Nizozemskem toži Nissan in Mitsubishi
14 ur
Nekdanji prvi mož Nissana in Renaulta Carlos Ghosn na Nizozemskem toži družbi Nissan in Mitsubishi zaradi lanskoletne prekinitve njegove pogodbe, poroča Reuters. Tožbo je vložil proti skupnemu
Več ▼

Nekdanji prvi mož Nissana in Renaulta Carlos Ghosn na Nizozemskem toži družbi Nissan in Mitsubishi zaradi lanskoletne prekinitve njegove pogodbe, poroča Reuters. Tožbo je vložil proti skupnemu podjetju obeh avtomobilskih prevoznikov NMBV s sedežem na Nizozemskem, zahteva pa 15 milijonov evrov odškodnine.

Spomnimo, proti Ghosnu je tožilstvo vložilo več obtožnic, med drugim mu očitajo domnevne finančne goljufije. Prvič so ga priprli novembra lani, v priporu je preživel več kot sto dni, nato pa so ga marca po plačilu okoli osmih milijonov evrov varščine izpustili. A že v začetku aprila so ga znova priprli, tokrat zaradi nakazil v Oman prek podružnice Nissana. Ghosn naj bi nakazila v vrednosti več milijonov dolarjev namenil za svojo osebno uporabo.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
15 ur
1. Prekleta ideologija2. Kako, stari teleban, kupujem po internetu in zgodba o prodajalcu svetovalcu3. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš4. Kdo je
Več ▼

1. Prekleta ideologija

2. Kako, stari teleban, kupujem po internetu in zgodba o prodajalcu svetovalcu

3. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš

4. Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji

5. Izbrali prvega moža BMW, ki se bo podal v lov na Teslo

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Mineva 50 let od prvega človeškega koraka na Luni 13
16 ur
To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. To so besede, ki so se vtisnile v kolektivni spomin naše civilizacije. Potem ko je 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob
Več ▼

To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. To so besede, ki so se vtisnile v kolektivni spomin naše civilizacije. Potem ko je 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla, jih je izrekel Neil Armstrong, vodja vesoljske odprave Apollo 11. Posadko sta poleg njega sestavljala še Edwin Aldrin in Michael Collins.

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Na misijo so na raketi Saturn 5 poleteli 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi. V Lunino orbito so se utirili tri dni po vzletu, 20. julija pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Luni. Astronavta sta na površju izobesila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija.

Petdeseto obletnico pristanka človeka na Luni so se v Tehniškem muzeju Slovenije odločili zaznamovati z razstavo, ki se »dogodka vseh dogodkov« loteva predvsem z domačega zornega kota: s prispevki in dosežki naših posameznikov pri razvoju vesoljskih tehnologij, s spomini naših ljudi in z obširnim poročanjem takratnih medijev. Več v članku Človek na Luni, kako so ga videli Slovenci.

Potrošniško razpoloženje v ZDA se je julija nekoliko izboljšalo
16 ur
Potrošniško razpoloženje v ZDA se je julija nekoliko izboljšalo in je blizu najvišje ravni v zadnjem desetletju, poroča Bloomberg. Vrednost indeksa potrošniškega razpoloženja, ki ga
Več ▼

Potrošniško razpoloženje v ZDA se je julija nekoliko izboljšalo in je blizu najvišje ravni v zadnjem desetletju, poroča Bloomberg. Vrednost indeksa potrošniškega razpoloženja, ki ga izračunava Univerza Michigan, se je julija povišala za 0,2 točke na 98,4 točke. Potrošniki so bolj optimistični glede prihodnjih razmer, medtem ko se je ocena trenutnega stanja poslabšala.

Fitch zvišal bonitetno oceno Slovenije z A- na A 7
17 ur
Bonitetna agencija Fitch je zvišala bonitetno oceno Slovenije z A- na A in ji pripisala stabilne obete. Gre za tretjo pozitivno spremembo bonitetne ocene Slovenije v tem letu. Fitch dvig bonitetne
Več ▼

Bonitetna agencija Fitch je zvišala bonitetno oceno Slovenije z A- na A in ji pripisala stabilne obete. Gre za tretjo pozitivno spremembo bonitetne ocene Slovenije v tem letu. Fitch dvig bonitetne ocene pripisuje uspešnemu zniževanju javnega dolga in doseganju javnofinančnega presežka. Zvišanje ocene poleg tega utemeljuje z gospodarsko rastjo, dobrimi ekonomskimi odnosi s tujino, krepitvijo bančnega sektorja ter z zniževanjem brezposelnosti, je sporočilo ministrstvo za finance.

(intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš 2
17 ur
Lilijana Mikluš o tem, zakaj se je po šestih letih dela v London Cityju vrnila domov
Na članek...

Lilijana Mikluš je šla v London na magistrski študij, a je ostala šest let. Kot pravi, je priložnosti toliko, da jim težko rečeš ne. Kljub temu je prišla nazaj v Slovenijo, trenutno se v Atlantic grupi ukvarja s tržnimi raziskavami. Povedala nam je, zakaj se je vrnila, pa tudi, kakšno je življenje v britanski prestolnici, kako je delati v svetovalnem podjetju velikana KPMG in kakšno je ozračje po odločitvi za brexit.

Leta 2011 ste se preselili v London. Zakaj ste izbrali prav Veliko Britanijo?

Vedno sem vedela, da bom del študija opravila v tujini. Že prej sem hotela iti v London, a ni bilo priložnosti. Leta 2011 pa sem dobila štipendijo in zgrabila sem priložnost. Takrat je bila v Sloveniji kriza in čeprav sem imela redno službo, sem se v 14 dneh odločila in spakirala kovčke. Marsikdo me je takrat vprašal, ali sem prepričana, da ravnam pametno. Leto dni sem nameravala študirati, da bi končala magistrski študij, potem pa mogoče še leto dni delati na Otoku in se nato vrniti, a se je razvleklo na šest let. V Londonu je toliko priložnosti, da jim je težko reči ne. Bolj se trudiš, več vrat se odpre.

Delala sem na področju tržnih raziskav, najprej v manjšem podjetju, potem pa za svetovalno družbo KPMG Nunwood. Tam so napredovanja hitrejša, na vsako leto ali dve. Prišla sem do vodstvene ravni in naslednja stopnja bi bila višje vodstvo. To bi pomenilo pet let dodatnega intenzivnega angažiranja, šele zatem bi lahko počasi začela delati z nekoliko bolj normalnim tempom. Takrat sem se zamislila. Razlika v plači bi bila občutna in v Sloveniji takšnega standarda ne moreš doseči. A ko pogledaš svoje nadrejene ali vodstvo in vidiš, da niso zadovoljni, se vprašaš, ali res to hočeš.

Kako ste se odločili za vrnitev?

Vedela sem, da če bi v Londonu ostala še leto ali dve, se najverjetneje ne bi več vrnila. A tam mi ni uspelo nikoli doseči ravnotežja med delom in prostim časom. Delala sem 80 odstotkov časa, preostalo pa sem porabila za tiste minimalne stvari – šport, mogoče kakšno druženje, če sem sploh imela kaj energije. Takrat nisem imela partnerja, družina in prijatelji so bili v Sloveniji. V Londonu je težko graditi globlja razmerja, saj je zelo tranzitno mesto, ljudje prihajajo in odhajajo. Sem družaben človek in to sem začela pogrešati.

Odločitev o vrnitvi ni bila lahka in vmes sem razmišljala, ali bi šla še kam drugam. A z leti se prioritete spremenijo in ugotovila sem, kaj mi največ pomeni: ravnotežje dobrih odnosov, zdravega življenjskega sloga, zabave in dela. To imam v Sloveniji.

Kakšno je vaše delo v Atlantic grupi?

Ob vrnitvi se nisem zasidrala, tudi v Sloveniji sem fleksibilna. Atlantic grupa je mednarodno podjetje in naša ekipa je razporejena po regijah. Manj potujem kot prej, kljub temu pa sem v stiku s tujino, kar mi bolj ustreza. Ker delam poglobljene raziskave tujih trgov, imam skoraj občutek, kot bi potovala tja.

Pomembne prednosti so tudi ljudje, ozračje v podjetju, razumevanje ter odprtost za nove ideje in predloge.

Poleg tega tukaj tudi nimam občutka nadzora, zdi se mi, da rezultati mojega dela dokazujejo, kaj in kako delam. Tako lahko diham. Veliko mi pomeni skrb za zaposlene.

Včasih, ko se pogovarjamo s Slovenci v tujini, kdo reče, da razmišlja o vrnitvi, a ne ve, kako to izpeljati, kje najti priložnosti. Ste imeli pri tem kaj težav?

Ne, saj sem se za službe začela dogovarjati že iz Londona. Nisem si rekla, da si želim iti domov in bomo že videli. Ukvarjala sem se z vprašanjem, kje se bom dobro počutila. Zato sem iskala priložnosti in razmišljala, kaj katero podjetje ponuja in kaj lahko prispevam sama. Zelo natančno sem raziskala podjetja ter pripravila ciljane življenjepise in spremna pisma. Odziv je bil dober, pa tudi fleksibilnost podjetij, da sem se lahko dogovarjala prek spleta.

Ljudem, ki razmišljajo o vrnitvi, svetujem, naj naredijo dobro analizo trga. Naj ne pregledujejo le zaposlitvenih portalov, ampak iščejo ciljno, neposredno pri podjetjih. Pomembni so tudi mreženje na Linkedinu in neposredni stiki z ljudmi, ki so že zaposleni tam.

Kako je živeti v Londonu?

Dobro. Mesto je multikulturno, veliko več je dogodkov, ki jih tukaj pogrešam. So tudi boljše mednarodne povezave, večja dostopnost drugih držav. Hkrati pa so razdalje velike, sama sem recimo v službo in nazaj vsak dan potovala skupaj tri ure. Res je, da sem bila učinkovitejša, kot če bi se denimo vozila iz Domžal v Ljubljano. Prebrala sem veliko knjig, odgovorila na elektronsko pošto, delala. A če delaš denimo do šestih, sedmih zvečer in imaš še uro in pol vožnje do doma, pa bi rad šel na neki dogodek, do katerega boš porabil še nadaljnjo uro potovanja, boš dobro razmislil. Zato mislim, da imaš včasih od Londona več, če greš tja turistično.

Pa delo? London je znan po hitrem tempu in napornih urnikih.

V Londonu je zelo velika rotacija in od tebe se pričakuje redno napredovanje. Če hočeš biti konkurenčen, moraš že ob začetku nove priložnosti "biti na trgu", odprt za spet nove priložnosti. To te res izčrpa, ampak moraš, da ne izpadeš iz igre. Predvsem svetovalni poklic je znan po tem, da je naporen in borben. Ali si na vrhu ali te ni. Ne moreš zaspati, ves čas se je treba bojevati.

V Londonu hitrejši tempo od tebe zahteva, da se bolje organiziraš in si bolj učinkovit. Tukaj pa je morda malo več ležernosti, kar pa ni nujno slabo. A daleč od tega, da se tu manj dela ali da ni naporno. Tudi tukaj so pritiski dovolj veliki, tempo je hiter.

Ali takšna selitev prinese tudi kulturni šok?

Zame je bil šok celo večji, ko sem se vrnila v Slovenijo, kot pa takrat, ko sem šla v London. V Londonu sem se namreč več družila s tujci kot Slovenci in se tako hitro vključila v angleško družbo. Pri njih je manj neposredne interakcije, več se dela prek elektronske pošte. Prav tako ne povzdigujejo glasu in precej bolj posredno povedo, kaj si mislijo. Za to uporabljajo točno določene izraze – pri njih beseda "interesting" na primer pomeni nekaj drugega kot pri nas zanimivo.

V Sloveniji pa je komunikacija drugačna, bolj neposredna, včasih tudi bolj strastna. V naši kulturi so odnosi bolj intenzivni. Tukaj te ljudje pogosto sprašujejo o osebnih stvareh ali o tem, kako se počutiš – tega v Londonu načeloma ni, kar mi je po eni strani ustrezalo, po drugi pa sem to tudi pogrešala. V idealnih razmerah bi vzela vsakega malo.

O Veliki Britaniji se v zadnjem času govori predvsem zaradi brexita. V Londonu ste bili ravno v času referenduma – kakšno je bilo ozračje? Kako gledate na dogajanje od takrat?

Brexit je poglavje zase – še danes večina verjetno ne ve, kaj to sploh pomeni in kaj se bo dejansko spremenilo. Ko sem bila takrat v Londonu, so bili sodelavci šokirani nad izidom, prav tako so se vsem nam, tujim državljanom, celo opravičevali "v imenu svojega naroda".

Mislim, da je (bil) brexit predvsem medijsko zelo napihnjen, vsi smo kar lep čas debatirali samo o tem, v mojem podjetju so zaposlili kar nekaj strokovnjakov za brexit, ki so se – in se še vedno – vsak dan posvečajo interpretiranju dokumentacije in sledijo večnim spremembam predlogov vlade za izstop.

Zdaj vprašanje brexita veliko manj vpliva name, ker o njem berem samo v angleških medijih in ga ne doživljam vsak dan v službi. Sicer pa menim, da je ena izmed največjih negativnih posledic prav status quo – tako za Britance kot za tuje državljane. Veliko je negotovosti, kaj bo, ali bodo sledila odpuščanja, bodo tuji državljani morali kar čez noč domov – in zato so tudi ljudje bolj pazljivi pri porabi, drznejših odločitvah in podobno.

(intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš
Foto: Jure Makovec
Savdska Arabija bo spet gostila ameriške vojake 18
18 ur
Savdska Arabija je sporočila, da je kralj Salman odobril gostovanje ameriških vojakov v državi, da bi okrepil varnost in stabilnost v regiji, poroča Reuters. Iz Washingtona pa so sporočili, da
Več ▼

Savdska Arabija je sporočila, da je kralj Salman odobril gostovanje ameriških vojakov v državi, da bi okrepil varnost in stabilnost v regiji, poroča Reuters. Iz Washingtona pa so sporočili, da bodo v Savdsko Arabijo poslali vojake in opremo ter tako zagotovili "dodatno sredstvo odvračanja" v luči pojavljajočih se groženj.

Odločitev Savdske Arabije prihaja v času naraščajočih napetosti v regiji, predvsem med Iranom in zahodnimi državami. Iran je tako včeraj zasegel britanski tanker, domnevno zaradi kršenja mednarodnih pomorskih pravil.

Savdska Arabija ameriških sil ni gostila od leta 2003, ko so se te umaknile po koncu vojne z Irakom.

Jeseni državni razpis za širokopasovno omrežje
18 ur
lead">Ministrstvo za javno upravo trenutno zbira interes telekomunikacijskih operaterjev za gradnjo širokopasovnega omrežja na t. i. belih lisah, območjih, kjer ni komercialnega interesa za
Več ▼

lead">

Ministrstvo za javno upravo trenutno zbira interes telekomunikacijskih operaterjev za gradnjo širokopasovnega omrežja na t. i. belih lisah, območjih, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Jeseni bo nato objavljen razpis, prek katerega bo država za sofinanciranje gradnje omrežja ponudila okoli 30 milijonov evrov.

Ministrstvo je junija objavilo javno povabilo za izkaz interesa za gradnjo dostopovnih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij (GOŠO) naslednje generacije, ki bodo v smeri proti uporabniku ves čas omogočala pasovno širino vsaj 30 megabitov (Mb) na sekundo. Na prošnjo enega od operaterjev so povabilo podaljšali, tako da interes pričakujejo do 5. avgusta. Na podlagi izkaza tržnega interesa in analize stanja bo ministrstvo pripravilo seznam gospodinjstev, ki nimajo in tudi v naslednjih treh letih ne bodo imela dostopa do omrežij naslednje generacije, kar bo podlaga za objavo razpisa GOŠO.

Prek razpisa bo na voljo 29,5 milijona evrov evropskih sredstev in slovenske soudeležbe. Strošek posameznega priključka je ocenjen na okoli 1000 evrov - podobno je tudi pri ta teden predstavljenem komercialnem projektu RUNE za 233.000 priključkov predvidenih 200 milijonov evrov - izvajalci pa bodo lahko dobili do 300 evrov sofinanciranja na posamezni priključek. (STA)

Iran zasegel britanski tanker, drugemu so dovolili nadaljevati pot 2
19 ur
Iranska revolucionarna garda je sinoči sporočila, da je v Hormuški ožini zaradi kršenja mednarodnih pomorskih pravil zasegla britanski tanker Stena Impero. Iran po poročanju Reutersa trdi, da
Več ▼

Iranska revolucionarna garda je sinoči sporočila, da je v Hormuški ožini zaradi kršenja mednarodnih pomorskih pravil zasegla britanski tanker Stena Impero. Iran po poročanju Reutersa trdi, da naj bi bil tanker udeležen v nesreči z ribiško ladjo in naj bi ignoriral njen klic v sili. Ladja s 23 člani posadke je zdaj v pristanišču Bandar Abbas, kjer bo po navedbah Irana ostala do konca preiskave.

Britansko zunanje ministrstvo je sicer kmalu za tem sporočilo, da naj bi iranske oblasti zasegle še drugi tanker Mesdar, ki je v lasti britanske družbe Norbulk Shipping. Iz družbe so nato potrdili, da so se na tanker res vkrcale oborožene sile, a so tankerju dovolile nadaljevanje poti. Posadka je na varnem, so dodali.

Britanske oblasti so incidenta označile kot nesprejemljiva, britanski zunanji minister Jeremy Hunt pa je posvaril pred resnimi posledicami, če se situacija kmalu ne bo razrešila. "Ne razmišljamo o vojaških možnostih. Iščemo diplomatske načine za razrešitev te situacije, a smo zelo jasni, da jo je treba razrešiti," je poudaril minister.

Spomnimo, Britanci so v začetku meseca pri Gibraltarju zasegli iranski tanker Grace 1, ker naj bi tihotapil nafto v Sirijo, kar je kršitev sankcij EU proti Siriji. Včerajšnji incident z britanskim tankerjem se je zgodil le nekaj ur po tistem, ko je gibraltarsko vrhovno sodišče odločilo, da mora iranski tanker v Gibraltarju ostati še 30 dni.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem včeraj vztrajal, da je ameriška vojska v četrtek v Hormuški ožini sestrelila iranski dron, ki je ogrožal ameriško vojaško ladjo. Teheran njegove trditve zanika. Iranska revolucionarna garda pa je minuli mesec sestrelila ameriško brezpilotno letalo.

Prekleta ideologija 8
22 ur

Zadnji tedni so bili za slovensko res publico nadvse stresni. Že dolgo, če sploh kdaj, se ni tako zavržno ravnalo z ustavo in še nikoli izvoljenih predstavnikov ljudstva ter drugih poklicanih ni bilo tako zelo nič sram izkazovati svojo frapantno ignoranco. To je bil butalski ustavni čas, v katerem smo izvedeli, da je nad našo ustavo ne samo mednarodno pravo, čeprav zagotavlja manj človekovih pravic, ampak tudi koalicijska pogodba! Prva pravnica med poslanci je izza govornice obračunala z ustavnim sodiščem in jadikovala, da kakšna demokracija vendar smo, če o tako pomembnih vprašanjih, kot so ustavna, nazadnje odloči devet ustavnih sodnikov. Na koncu je novi zakon o financiranju šol padel in pobudniki presoje njegove prvotne ustavnosti so si lahko oddahnili. Čeprav se večletno protiustavno stanje, seveda, nadaljuje, pa vendarle ni tako zelo protiustavno, kot če bi minister Pikalo »uresničil« odločbo ustavnega sodišča. Priznajmo si: naša država je res nekaj posebnega. Slovenci, drugače kot drugi narodi v demokratičnem svetu, državne oblasti nimamo za to, da bi kaj naredila za nas; temveč moramo ves čas bedeti, da stori čim manj, saj bi se sicer obstoječe, lahko tudi protiustavno stanje še poslabšalo in zaostrilo. Pravijo, da je za vso to kalvarijo kriva ideologija. Pa je res?

Ideologija kot naš grešni kozel

Odkar obstaja človeštvo, smo ljudje poskušali svojo nemoč in posledično nezmožnost razreševanja problemov, ki nas obkrožajo, pripisati nekomu ali nečemu drugemu. Zatekali smo se v onstranska in tostranska božanstva ter v iskanje grešnega kozla, ki bi nas s svojo (od nas) pripisano krivdo razbremenil lastne odgovornosti za svoje vedenje in ravnanje. V Sloveniji to vlogo, sploh ko gre za razprave o javnih zadevah, že dolgo nosi ideologija. Intenziteta sklicevanja nanjo, ko pojasnjujemo razloge za konflikte v naši družbi, variira, svoj vrhunec pa je brez dvoma dosegla v in ob parlamentarni razpravi o financiranju nedržavnih šol. Tedaj so poslanci iz vseh vetrov slovenskega parlamenta, pa javni komentatorji in novinarski poročevalci soglašali, da gre pri vsem skupaj za nepomembno ekonomsko vprašanje, katerega razrešitev ovira ideologija. Ko te ne bi bilo, bi bil problem, z besedami nacionalne televizije, v vrednosti ene hiše v okolici Ljubljane, zlahka rešljiv. Vsega je torej kriva ideologija.

Ampak, kaj naj bi to sploh pomenilo? Ali ti, ki se sklicujejo na ideologijo, sploh vedo, o čem govorijo, in ali govoreči sploh naslavljajo isti pojem, ko uporabljajo enako zveneče ime zanj? Dvomim. Tisto, kar je gotovo, je to, da celoten slovenski javni prostor na ideologijo gleda kot na nekaj izrazito negativnega. Gre za nekaj, kar nas razdvaja, kar ima opravka s politiko v najožjem smislu in je še najbolj prepleteno z našo polpreteklo zgodovino. Za številne je tako ideologija sinonim za vašo vrednostno oceno partizanskega in domobranskega udejstvovanja med drugo svetovno vojno in po njej, ki naj bi – to udejstvovanje kakor tudi vaše gledanje nanj – še danes determiniralo vse, kar se v tej Sloveniji kakorkoli premika, leze in gre. Jasno, vključno tudi s šolami.

Kaj je ideologija?

Medtem ko ima redukcija pomena ideologije na partizanstvo in domobranstvo zelo malo, pravzaprav nič, opraviti z najbolj uveljavljenim strokovnim, tudi znanstvenim, pojmovanjem ideologije, pa je negativen odnos do tega pojma in pojava splošen in prevladujoč. To je poudaril tudi vodilni teoretik ideologije Karl Mannheim, ki je ideologijo označil kot hinavski um ali namensko laž. Ideologija v tem izrazito negativnem pomenu družbenim akterjem torej služi kot instrument za "izkrivljanje in napačno predstavljanje resničnosti za nekatere pragmatične ali vitalno-čustvene razloge" ter za »namerno zavajanje« drugih. Takšna politična ideologija v ožjem smislu je zavržen pojav, ki je sicer prisoten tudi v demokratičnih sistemih, najbolj značilen pa je za totalitarne sisteme. Ti so največkrat tako zelo odlepljeni od realnosti, da za vzdrževanje videza svoje ljudskosti in s tem demokratičnosti slikajo navidezno ideološko realnost ali pa obljubljajo njen prihod v smislu kolektivne utopije.

Ker smo bili v Sloveniji dolga desetletja pod režimi, ki so bili bodisi izrazito demokratično šibki bodisi celo izrecno totalitarni, smo bili tovrstni zavržni politični ideologiji v ožjem smislu izpostavljeni ne le teoretično, temveč tudi povsem konkretno in v praksi. Poenostavljeno rečeno: živeli smo v laži. In ker tudi po letu 1991 s to lažjo, kljub drugačnemu ustavnemu mandatu, nismo zares nikoli pretrgali, temveč nadaljujemo shizofreno življenje, ujeto v ideološko fabricirano preteklost, ki nadzira našo sedanjost in vse bolj tudi prihodnost, je povsem razumljivo, da tovrstna zavržna politična ideologija v ožjem smislu še naprej ostaja stalnica naših družbenih odnosov in tudi, kot smo lahko videli, parlamentarnega delovanja. Kljub temu pa nas to ne sme zavesti v prepričanje, da je ideologija izključno nekaj zavržnega, kar nas sili, da smo kar se da neideološki.

Kaj pa je vaša ideologija?

Razvijanje lastne neideološkosti je namreč popolna utvara, zelo pogosto pa tudi prevara. Najbolj nevarni posamezniki so namreč pogosto tisti, ki zase zatrjujejo, da so ideološko nevtralni. To pogosto, ne pa nujno tudi vselej, pomeni, da gre za ljudi brez jasno izdelanega moralnega kompasa in svetovnonazorskega ustroja, ki se prav zato lahko, kot veleva gospodar, poljubno priklanjajo tej ali oni večini ali viru moči. Taki posamezniki, največkrat gre za brezobzirne karieriste, so potem instrument v rokah nadrejenega odločevalca; če pa so sami prilezli dovolj visoko, pa svojo neideološkost uresničujejo z brezskrupuloznim deli in vladaj v sistemu kleptokracije. Z drugimi besedami, ideologija v najširšem smislu zaokroženega sistema idej in svetovnih nazorov o ureditvi neke družbe je lahko tudi varovalo pred popolnim cinizmom in relativizmom moči, za katerega je značilno, da je mogoče vse, ne meneč se za kakršnekoli vrednote, če le imamo na svoji strani dovolj glasov ali drugih vzvodov odločanja.

Kakorkoli že gledate na ideologijo, bodisi negativno bodisi pozitivno, dejstvo je, da je ideologija empirično dejstvo. Vsak od nas je ideološki, ker smo vsi ljudje posamezniki, misleči subjekti, ki sami sebe in svet okoli nas lahko umemo in razumemo samo skozi celokupen sistem vrednot, idej in svetovnih nazorov, na katere prisegamo. Ideologija nam je delno morda celo prirojena; gotovo pa nam je privzgojena, z njo smo deloma determinirani, a si jo lahko, bolj kot je družba demokratična, v veliki meri izberemo tudi sami. Ideologija je tako tudi nekaj voljnega in predvsem spremenljivega, nekaj, kar je posledica naše refleksije in nenehnega samoizpraševanja. Prav zato je prav, da se sami vprašate, kakšna pa je moja ideologija; kakor se tudi spodobi, da se poglobimo v resnični ideološki značaj slovenskega političnega prostora.

Kdo nam vlada?

Na vprašanje ideološke usmerjenosti posameznika, politične stranke ali družbe imamo navado odgovarjati v binarnem smislu. Bodisi smo konservativci bodisi liberalci. V okviru projekta Ideologija na sodiščih, ki ga izvajamo na Novi univerzi v sodelovanju s podjetjem Reforma, pa smo razvili večdimenzionalno pojmovanje ideologije. V skladu z njim ima ideologija tri dimenzije: ekonomsko, družbeno in avtoritarno. Ekonomska dimenzija označuje posameznikov vrednostni odnos do državne intervencije v svobodno gospodarsko pobudo. Družbena dimenzija zajema posameznikovo vrednotenje razmerij med manjšino in večino v družbi. Avtoritarna dimenzija pa označuje vrednostno izbiro med svobodo posameznika v primerjavi z oblastvenim ravnanjem države.

Če na tej podlagi opravimo analizo ideološke usmeritve vladajočih političnih strank na primeru financiranja nedržavnih šol, pridemo do sklepa, ki ni združljiv s sicer dominantnim razumevanjem politične ideologije v Sloveniji. Ker gre za vprašanje financiranja zasebnih šol, ki od države zahteva intervencijo na trg, je vladno nasprotovanje temu izrazito ekonomsko konservativno in nesocialno. V ekonomskem smislu v odnosu do otrok, ki se šolajo zunaj državnih šol, želi država izvajati čim manj svoje socialne funkcije. V družbenem smislu se je vlada prav tako postavila na stran velikanske večine, v škodo skrajno majhne manjšine, ki jo je zavarovalo ustavno sodišče. Z neizpolnitvijo odločbe ustavnega sodišča pa je vlada ravnala ne samo povsem ideološko avtoritarno, ampak celo arbitrarno. V ideološkem smislu je bilo tako ravnanje vladajoče večine izrazito konservativno, nesocialno in avtoritarno. Čudno. Pa kako je to mogoče, če nam pa vladajo »liberalci« in »socialni demokrati«? Preprosto. Kot sove, te stranke in strančice pač niso to, kar se zdijo.

Najbolj brani članki danes
19.07.2019 20:00
1. Bertoncelj nad priljubljen davčni trik borznih trgovalcev, kratko pa bodo potegnili tudi mali vlagatelji2. (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko3.
Več ▼

1. Bertoncelj nad priljubljen davčni trik borznih trgovalcev, kratko pa bodo potegnili tudi mali vlagatelji

2. (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko

3. Fintech je na pohodu. To so slovenska podjetja v tem poslu

4. Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika

5. Furs z davčnimi odločbami za najemnine zamujal tri mesece, zdaj so na poti

6. (grafi) Slovenski javni dolg se je v prvem četrtletju zmanjšal relativno in nominalno; relativni upad je bil največji v EU

7. Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji

8. Lendava po 100 letih: Slovenska? Madžarska? Oboje, toda - ali cveti?

9. Reportaža: Kako v Salonitu Anhovo vsak dan izdelajo tri tisoč ton cementa

10. Vetrno elektrarno bi postavili v bližini rezervata beloglavih jastrebov

Požar v zbirnem centru v Dragonji omejen 4
19.07.2019 19:24
Požar v zbirnem centru za embalažo v Dragonji so gasilci omejili. Zagorelo je na deponiji, kjer je okoli 200 ton odpadkov, je pojasnil vodja intervencije Denis Slavec iz Gasilske brigade Koper. Po
Več ▼

Požar v zbirnem centru za embalažo v Dragonji so gasilci omejili. Zagorelo je na deponiji, kjer je okoli 200 ton odpadkov, je pojasnil vodja intervencije Denis Slavec iz Gasilske brigade Koper. Po njegovih besedah je zadeva "v 95 odstotkih rešena", zaradi tlenja pa bodo še vso noč zalivali prizorišče.

Na deponiji, kjer je zagorelo, je okoli 200 ton različnih odpadkov, od stekla, papirja, sveč do plastike in pločevink. Kot je pojasnil Slavec, je ogenj preskočil z manjšega na večji kup, kjer se nahaja od 160 do 170 ton odpadkov. Gasilci so zato požar presekali s kopači, da se ni razširil. Zaradi dima so pozvali vaščane bližnjih vasi Krkavče in Sveti Peter, da zaprejo okna in se ne gibljejo na prostem.

Že popoldne je direktor družbe Okolje Piran Gašpar Gašpar Mišič povedal, da je zagorelo na eni od zbirnih ploščadi ob nekdanji deponiji. Po njegovih besedah se je zaradi goreče plastike valil črn smrdeč dim. V neposredni bližini požara sicer ni hiš, prav tako dim ni oviral čezmejnega prometa na mejnem prehodu Dragonja, je pojasnil. Vzroka požara še ne poznajo, Gašpar Mišič pa meni, da je šlo verjetno za samovžig. (STA)

Odstopil kosovski premier Haradinaj
19.07.2019 18:48
Kosovski premier Ramush Haradinaj je danes odstopil s položaja. Kot je ta nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) pojasnil po seji vlade, se je za to odločil, ker ga je tožilstvo
Več ▼

Kosovski premier Ramush Haradinaj je danes odstopil s položaja. Kot je ta nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) pojasnil po seji vlade, se je za to odločil, ker ga je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu kot osumljenca poklicalo na zaslišanje.

Poudaril je, da je njegov odstop nepreklicen, pojasnil pa, da ni obtožen in da so ga na sodišče poklicali samo na zaslišanje. Napovedal je, da bo pred tožilce posebnega sodišča v Haagu stopil prihodnji teden. (STA)

Vlada dala soglasje za razrešitev Poklukarja s čela jeseniške bolnišnice 1
19.07.2019 17:35
Vlada je na današnji dopisni seji dala soglasje k razrešitvi direktorja javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice Janeza Poklukarja. S tem je odprta pot ministru za zdravje Alešu
Več ▼

Vlada je na današnji dopisni seji dala soglasje k razrešitvi direktorja javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice Janeza Poklukarja. S tem je odprta pot ministru za zdravje Alešu Šabedru, da poda soglasje k imenovanju Poklukarja na čelo UKC Ljubljana.

Svet zavoda jeseniške bolnišnice je Poklukarja na njegovo željo razrešil v sredo, ker ga je svet ljubljanskega UKC izbral za novega generalnega direktorja. Za imenovanje sicer potrebuje še soglasje ministra Šabedra, s katerim se bo srečal prihodnji teden. (STA)