Manager
Dnevnik: V Elanu iščejo okoli 50 novih sodelavcev
04.07.2017 08:53
V begunjskem podjetju iščejo 50 delavcev s tehničnimi znanji in spretnostmi, poroča Dnevnik. Podjetje letos po besedah glavnega izvršnega direktorja Jeffreyja Tirmana beleži rast
Več ▼

V begunjskem podjetju iščejo 50 delavcev s tehničnimi znanji in spretnostmi, poroča Dnevnik. Podjetje letos po besedah glavnega izvršnega direktorja Jeffreyja Tirmana beleži rast proizvodnje  na vseh področjih delovanja oziroma divizijah: navtični, zimski, vetrni in v diviziji Elan Inventa, ki je znana predvsem po opremi športnih objektov. Po menjavi lastništva so zaprli nekatere nedobičkonosne segmente, sicer pa so vso proizvodnjo okrepili, še pove.

Bratuškovi soglasno še en mandat na čelu SAB 1
22 min
Člani kongresa SAB so danes v Ljubljani dosedanji predsednici Alenki Bratušek soglasno podelili še en mandat na čelu stranke. Bratuškova je bila edina kandidatka za predsednico. Kongresa se
Več ▼

Člani kongresa SAB so danes v Ljubljani dosedanji predsednici Alenki Bratušek soglasno podelili še en mandat na čelu stranke. Bratuškova je bila edina kandidatka za predsednico. Kongresa se udeležuje okoli 200 delegatov. (STA)

Plačila znotraj EU v evrih bodo od 15. decembra cenejša 1
26 min
Evropski parlament je po pogajanjih s članicami potrdil uredbo o čezmejnih plačilih. Plačila znotraj unije v evrih bodo od 15. decembra cenejša, pretvorbe valut ob plačilih s karticami in
Več ▼

Evropski parlament je po pogajanjih s članicami potrdil uredbo o čezmejnih plačilih. Plačila znotraj unije v evrih bodo od 15. decembra cenejša, pretvorbe valut ob plačilih s karticami in denarnih nakazilih od doma pa popolnoma pregledne. Doslej so notranja plačila v evrih iz neevrskih držav EU ponekod namreč stala tudi do 20 evrov.

S spremembo evropske zakonodaje želijo izenačiti stroške plačilnega prometa med bankami znotraj evroobmočja in bankami izven njega, tako da bodo stroški za mednarodno plačilo znotraj EU enaki kot stroški za plačilo v domači valuti, če država ne uporablja evra. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
1 ura
1. Šola, šala in štala2. Velika vrnitev malih kinov3. Ali veste, da se lažje vpišete kot lastnik črne gradnje kot legalne hiše?4. Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo
Več ▼

1. Šola, šala in štala

2. Velika vrnitev malih kinov

3. Ali veste, da se lažje vpišete kot lastnik črne gradnje kot legalne hiše?

4. Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo s črnimi gradnjami

5. Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča.

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Gradnja Ikee v Ljubljani bi lahko kmalu stekla 3
2 uri
Ljubljanski mestni svet bo v ponedeljek obravnavali predlog Ikee za spremembo prostorskega načrta na območju načrtovane trgovine. S sklepom bi svetniki Ikei omogočili začetek gradnje, tudi če
Več ▼

Ljubljanski mestni svet bo v ponedeljek obravnavali predlog Ikee za spremembo prostorskega načrta na območju načrtovane trgovine. S sklepom bi svetniki Ikei omogočili začetek gradnje, tudi če še ne bo v celoti zgrajena južna dostopna cesta do nakupovalnega središča. Švedski velikan bi lahko nato zaprosil za potrebna dovoljenja za začetek gradnje. (STA)

Občine že objavljajo letošnje razpise, tu lahko poberete denar
2 uri
Na voljo so subvencije za naložbe, samozaposlovanje, energetsko obnovo stavb, kmetijstvo …
Na članek...

Boste v podjetju zaposlovali ali načrtujete nove naložbe? Boste obnavljali hišo ali stanovanje? Za te namene denar ponujajo mnoge občine in prve so že objavile letošnje razpise za subvencije in posojila. Pogledali smo, kje že lahko poberete denar za posel ali naložbe v gospodinjstvih.

Podjetja: naložbe, promocija, zaposlovanje …

Razpisi za malo gospodarstvo so različni – nekatere občine ukrepe združijo v enoten razpis, druge jih razdelijo na več razpisov. Med njimi najdemo spodbude za naložbe, promocijo, zaposlovanje in samozaposlovanje, nekatere občine pa sofinancirajo tudi najem poslovnih prostorov. Subvencije, ki jih občine razpišejo za podjetja, so sicer namenjene podjetnikom in družbam s sedežem v občini razpisnici. Kadar gre za sofinanciranje samozaposlovanja, pa je denar namenjen fizičnim osebam, ki imajo v občini razpisnici stalno bivališče.

V Gornjem Gradu do 8. aprila tako zbirajo prijave na razpis za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, spodbujajo odpiranje novih delovnih mest, samozaposlovanje, naložbe in aktivnosti, povezane s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz skladov EU.

V Kranju je do 7. maja odprt razpis za sofinanciranje najemnin poslovnih prostorov v starem Kranju v letih 2019 in 2020. Podjetja lahko dobijo do največ šest tisočakov subvencije za posamezen poslovni prostor.

V Ormožu imajo medtem za podjetja odprt razpis za zaposlovanje in samozaposlovanje ter za promocijo izdelkov in storitev. Malim in mikropodjetjem ter podjetnikom posameznikom pa ponujajo tudi subvencije za nagrade vajencem za prihodnje šolsko leto. Višina subvencije je odvisna od letnika vajeniškega razmerja, razpis pa je odprt do porabe sredstev.

Razpisi za podobne namene so trenutno odprti na primer še v občinah Črna na Koroškem, Novo mesto in Žirovnica.

Obnove stavb, reševanje stanovanjskega vprašanja

Fizične osebe lahko v nekaterih občinah dobijo pomoč za različna obnovitvena dela na stavbah, zamenjavo ogrevalnih sistemov, izolacijo fasad in podobno, pa tudi za reševanje stanovanjskega vprašanja. Za ta področja imajo denimo odprte razpise v Mirni Peči, Novem mestu, Zagorju ob Savi in Žirovnici. V Žirovnici se je mogoče še do 19. marca prijaviti na razpis za ukrepe za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Subvencije so med drugim na voljo za toplotno izolacijo stavb, zamenjavo fasadnega stavbnega pohištva (oken, balkonskih vrat) ter vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode ali toplotnih črpalk.

V Novem mestu pa mladim, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, sofinancirajo rekonstrukcijo in gradnjo novih stanovanj. Rok za prijavo je 30. november.

Lastniki hiš na območjih, kjer ni kanalizacijskega sistema, morajo postaviti male komunalne čistilne naprave, pri čemer pomaga veliko občin, ponekod pa so na voljo tudi sredstva za izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov. Trenutno so razpisi za te namene denimo odprti v občinah Hajdina, Kranjska Gora, Ljubno, Novo mesto, Ormož, Postojna, Renče - Vogrsko in Šoštanj. Najdete jih na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=OKO.

Kmetijstvo in podeželje

Nekaj občin je že objavilo tudi letošnje razpise za spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja, med njimi Komenda, Kranj, Ljubno, Mirna Peč, Nazarje, Ormož, Zagorje ob Savi in Žirovnica. V Kranjski Gori do 20. marca ponujajo subvencije za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov, naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in druge namene. Le še do 28. februarja pa je na Jesenicah odprt razpis, v okviru katerega med drugim sofinancirajo naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, naložbe za delo v gozdu ter šolanje v kmetijskih in gozdarskih programih.

Razpise s področja kmetijstva in podeželja najdete na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=KME.

Štipendije, nagrade za dijake in študente

Občine ponujajo tudi različne štipendije in nagrade za dijake in študente. Večino tovrstnih razpisov sicer objavijo poleti, kljub temu pa denimo v Trbovljah in Zagorju ob Savi trenutno ponujajo nagrade diplomantom za opravljena zaključna dela v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2018. V Trbovljah je mogoče dobiti od 400 do 600 evrov bruto nagrade, odvisno od končane stopnje študije. Rok za prijavo je 30. september.

Več razpisov za področje izobraževanja in usposabljanja najdete na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=IZO.

Občine že objavljajo letošnje razpise, tu lahko poberete denar
EU lani z rekordnim presežkom v menjavi z ZDA 1
3 ure
EU je lani v trgovini z ZDA zabeležila rekordni presežek, kažejo včeraj objavljeni podatki. To verjetno ne bo všeč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je EU že zagrozil z zvišanjem
Več ▼

EU je lani v trgovini z ZDA zabeležila rekordni presežek, kažejo včeraj objavljeni podatki. To verjetno ne bo všeč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je EU že zagrozil z zvišanjem carin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lani je EU v menjavi z ZDA zabeležila 139,7 milijard evrov zunanjetrgovinskega presežka, kar je 20,1 milijarde več kot v letu prej, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Podatki prihajajo v času, ko naj bi po poročanju medijev ameriško ministrstvo za trgovino ugotovilo, da uvoz avtomobilov v ZDA ogroža ameriško nacionalno varnost. To bi bil prvi korak k uvedbi morebitnih carin na avtomobile.

Poročilo naj bi Trump prejel do nedelje. Ameriški predsednik bi imel nato 90 dni časa za odločitev o morebitnih ukrepih, pri čemer bi lahko pomembno vlogo igrali tudi podatki o visokem zunanjetrgovinskem presežku EU v menjavi z ZDA. (STA)

Jutarnji list: delovna zmaga proti Microsoftu, ta mora plačati za osem let plač 5
4 ure
Hrvaški Microsoft je pravnomočno izgubil delovni spor proti nekdanji uslužbenki, zaposleni v korporativnem komuniciranju družbe. Plačati ji mora za osem let plač in jo spet zaposliti.Nepravilno
Več ▼

Hrvaški Microsoft je pravnomočno izgubil delovni spor proti nekdanji uslužbenki, zaposleni v korporativnem komuniciranju družbe. Plačati ji mora za osem let plač in jo spet zaposliti.

Nepravilno so jo odpustili, ko je prišla s porodniškega dopusta, zaposlila jo je prejšnja uprava, med njeno porodniško je prišla nova, ki je sprejela odločitev o odpovedi. Microsoft delovnih sporov ne komentira.

Microsoft je skoraj hkrati odpustil tudi njenega soproga. Tudi ta spor je za Microsoft na prvi stopnji izgubljen, pravnomočno sodbo se še čaka, poroča Jutarnji list.

Amazon z naložbo v proizvajalca električnih avtomobilov Rivian 1
4 ure
Ameriški tehnološki velikan Amazon se je odločil za znatno naložbo v proizvajalca električnih avtomobilov Rivian. Skupaj s še nekaj soinvestitorji bodo v leta 2009 ustanovljeno ameriško
Več ▼

Ameriški tehnološki velikan Amazon se je odločil za znatno naložbo v proizvajalca električnih avtomobilov Rivian. Skupaj s še nekaj soinvestitorji bodo v leta 2009 ustanovljeno ameriško podjetje vložili 700 milijonov dolarjev.

Do naložbe prihaja potem, ko je podjetje novembra na avtomobilskem sejmu v Los Angelesu razkrilo svoji prihajajoči novi vozili na električni pogon, s katerima ciljajo na pustolovsko navdahnjene voznike: poltovornjak R1T in športni terenec R1S.

Njun doseg z enim polnjenjem naj bi znašal več kot 650 kilometrov. Prvim kupcem v ZDA naj bi ju začeli dobavljati v drugi polovici leta 2020, na mednarodni trg pa naj bi se podali leta 2021, so sporočili iz podjetja Rivian.

Rivian bo tudi po tej naložbi, v kateri so poleg Amazona sodelovali tudi obstoječi delničarji, ostal samostojno podjetje. Zaposluje sicer več kot 750 ljudi, pri čemer ima poleg proizvodnega obrata tudi več razvojnih centrov. (STA)

Pošta Slovenije dosegla dogovor s sindikatoma, ta o preklicu stavke v ponedeljek
5 ur
Poslovodstvo Pošte Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma včeraj doseglo načelen dogovor o odprtih vprašanjih, zaradi katerih sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev
Več ▼

Poslovodstvo Pošte Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma včeraj doseglo načelen dogovor o odprtih vprašanjih, zaradi katerih sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez za torek napovedala stavko. Kot so sporočili iz Pošte, stavke v primeru potrditve dogovora ne bo. Sindikata bosta o tem odločala v ponedeljek.

Vse od napovedi stavke prejšnji teden so med vodstvom družbe in obema reprezentativnima sindikatoma potekala intenzivna pogajanja, s katerimi so zaposleni v poštnem prometu terjali zlasti razbremenitev in izboljšanje delovnih pogojev.

Kot so predstavniki sindikatov v zadnjih tednih že večkrat poudarili, je glavna težava v pomanjkanju kadrov, zaradi česar prihaja do velike obremenjenosti poštarjev, ki praviloma delajo več kot osem ur dnevno. (STA)

Merkur lani z 231 milijoni prihodkov in 9,7 milijona evrov dobička 2
5 ur
Prihodki podjetja so se v zadnjih štirih letih dvignili z 205,2 milijona evrov na 231 milijonov evrov. Čisti dobiček pa se je povišal z 2,9 milijona evrov v letu 2015 na 7,7 milijona v letu 2017
Več ▼

Prihodki podjetja so se v zadnjih štirih letih dvignili z 205,2 milijona evrov na 231 milijonov evrov. Čisti dobiček pa se je povišal z 2,9 milijona evrov v letu 2015 na 7,7 milijona v letu 2017 in na 9,7 milijona evrov lani.

"Že peto leto zapovrstjo beležimo uspešne poslovne rezultate, prihodki rastejo, uspešni smo tudi po dobičkonosnosti in zniževanju zadolženosti podjetja," v sporočilu za javnosti, ki so ga včeraj poslali iz podjetja, razkriva generalni direktor Blaž Pesjak.

Po uspešni rasti pa gre podjetje, ki ga je pred dobrim letom prevzel ameriški investicijski sklad HPS Investment Partners, v prenovo plačnega sistema. (STA)

Šola, šala in štala 3
6 ur

V političnem zatišju nepopisne popularnosti vlade Marjana Šarca se je vnela velika debata. Pa ne tista, butalska, o sendviču in domnevnem poslanskem eksperimentu. Temveč ona, ki res nekaj šteje. V moderni državi, drugače kot imamo navado reči, niso obvezni in neizogibni samo davki. Taka je tudi šola. Vsaj tista osnovna. Z debato o davkih nismo in ne bomo prišli nikamor. Nosilci svobodne gospodarske pobude so bodisi preveč prestrašeni, pragmatični bodisi naivni, da jih poteši že en sam predjamski vladni nastop. In vse ostane enako. Nasprotno, pobude in peticije v zvezi s šolo niso nujno in vnaprej obsojene na tak rezultat. Pa vendar je v kleptokratski podalpski deželi ohranitev statusa quo tudi na področju šolstva najbolj verjetna. Zakaj? Ker imajo različne »reformistične« skupine zelo različne vizije reforme šolstva, še bolj pa zato, ker imajo različne, s šolo povezane skupine tudi zelo različne interese, ki se po vrhu vsega razlikujejo še po svoji moči. Slovenska šola, kot bi velelo ministrstvo, bo tako ostala taka, kot je: nadvse kakovostna, potrebna zgolj nekaj manjših lepotnih popravkov. Tako kot to velja za državo na splošno, tudi za šolstvo tak pogled ne bi mogel biti bolj oddaljen od resnice, sploh pa reformnih potreb.

Šola je šala

V slovenskem osnovnem šolstvu so nekateri res za hece. Rekli boste, kaj pa je to slabega? Dobra mera zdravega humorja je epistemološki balzam za nadobudne šolarje. Pa ne gre za to. Za hece so predvsem učitelji, kar je žalostno. Ne vem, ali vsi, toda tisti, ki so v središču sindikalnega boja, so že zdavnaj zgrešili pravi in zaželeni šolski kompas. Kot že vemo iz prigode učiteljskih stavk, je temeljno sporočilo, ki ga v družbo pošilja slovenski prosvetni razred, sindikalno. Želijo si izboljšanja svojega delovnega in materialnega položaja. S tem ni seveda nič narobe, dokler ta želja ne postane jedro učiteljskega poklica, izraženega skozi javne zahteve. Negativna družbena podoba in izkrivljeni socializacijski učinki, ki jih tak pristop generira v družbi, so več kot očitni. Toda, kot da to še ne bi bilo dovolj, je zastopništvo učiteljstva meje sindikalnega slabega okusa ta teden potisnilo še dlje. Reci in piši, pedagogi v osnovni šoli zase zahtevajo nič več in nič manj kot akademsko svobodo, primerljivo s tisto, ki jo imajo profesorji na univerzi.

Ko človek to sliši in bere, sprva ne more verjeti ne svojim ušesom ne svojim očem. Da je vse res, ga presune šele, ko zasledi, da je tudi minister naklonjen uvajanju osnovnošolske akademske svobode. Tedaj nastopi čas, da rečemo: pa kdo je tu nor? Prvič, in najbolj pomembno, bistvo akademske svobode ni v tem, kot si predstavlja osnovnošolsko sindikalno gibanje, da profesor sam prosto razpolaga s svojim delovnim časom. V bistvu taka »akademska svoboda«, ki to ni, vse manj obstaja celo na samih univerzah. Drugič, in enako pomembno, akademska svoboda pritiče tistim, ki so akademsko dejavni. To pa pomeni, najmanj, da ustvarjajo nova, izvirna znanstvena spoznanja, ki so pred objavo predmet anonimnih, strogih recenzentskih postopkov. Take objave, kontinuirano raziskovanje, mednarodno priznani raziskovalni dosežki so tisti, katerih obstoj je glavni pogoj za prvega in vse druge habilitacijske postopke, ki naredijo akademika: visokošolskega učitelja ali raziskovalca. Nič od tega ne obstaja v osnovni šoli. Večina tamkajšnjih učiteljev se celo kot hudič križa izogiba pedagoški avtonomiji, ki jim po naravi stvari pripada in jo tudi morajo izvajati. Tega, seveda, ne počnemo. Pač pa se držimo predpisanih učbenikov in učnih načrtov kot pijanec plota, ko gre za vsebino našega dela, potem pa hop domov na akademsko svobodo.

Šola je štala

Opisano je morda karikatura in gotovo ne velja za vse (osnovnošolske) učitelje, še vedno pa zadeva preštevilne. In ti, slabi, ne oni, dobri, žal, narekujejo tempo. Govoriti o slabih učiteljih v državi, kjer smo vsi enaki, je seveda greh. Pa bom grešil. Kot povsod tudi v osnovni šoli ločimo slabe in dobre učitelje. Dobri učitelji so tisti, ki svoje delo opravljajo z veseljem, ki ga štejejo kot del svojega življenjskega poslanstva. Takega prepoznaš od daleč, ker začutiš, da je učiteljstvo zlezlo pod njegovo kožo in ga živi z vsako svojo celico. Tak učitelj razume, in tudi na glas pove, da je bistvo osnovne šole učenca pripraviti na samostojno življenje. Bistvo osnovne šole je naučiti se učiti. Učiti se pa je sposobnost samostojnega produktivnega prilagajanja na izzive, ki nam jih prinaša življenje. To razumevanje pri dobrem učitelju neizogibno diktira holistični, celostni pristop k vsakemu učencu. Jedro šolskega uspeha ne more biti v tem, da na koncu leta izračunamo povprečje ocen, ki merijo, kako je otroku šlo na 20 preverjanjih in več v enem šolskem letu. Jedro šolskega uspeha je oceniti celoten napredek otroka, upoštevaje ne samo ocene, temveč vsa, mala in velika, prizadevanja, ki jih je otrok bil zmožen v šolskem letu. In učitelj je tisti, ki si mora prizadevati spodbuditi tisto najboljše v otroku.

To je dober učitelj. Slab učitelj pa je njegovo nasprotje. Za njega je pomembno, da se čim bolj vestno in hitro prebija skozi predpisani kurikul. Na otroka gleda kot na številko, ki mora do konca leta pridobiti predpisano število številčnih ocen. Zelo pogosto, zlasti v Sloveniji, so pri slabih učiteljih posebej slabo zapisani fantje. Karkoli že porečejo teoretiki spola, je že tako, da so fantje bolj nemirni, da težje sedijo in z večjo težavo ubogajo. Naša šola, pod taktirko tega, kar sem imenoval slabi učitelji, pa je naravnost narejena za pridne punčke. Tiste, ki mirno sedijo, kimajo, lepo rišejo in pišejo, nič ne klepetajo, ali vsaj ne mežikajo, in še manj fizično, s svojimi težko kontroliranimi gibi, motijo šolsko spokojnost. Parcialni, številčno in pridnostno usmerjen pristop slabega učitelja, seveda, tudi ne more sprejeti razlik med otroki. Nekdo, ki nima talenta, bolj slabo riše ali poje, pa je vendar dal vse od sebe, ne more dobiti najboljše ocene. Enako velja za telovadbo. Če imate preveč kilogramov in zato ne morete do vrha gasilskega droga, pa daste vse od sebe in trenirate še celo kopico drugih športov, ne morete dobiti petice – ja, šport, glasba in likovni so enakovredni drugim predmetom – ker je tako predpisano v kdo ve katerem ocenjevalnem pravilniku. Da s tem delate krivico otrokom, ki so pač različni in ki se, vsak po svoje v skladu s svojim talentom, trudijo, vas ne zanima. Še toliko manj pa se zavedate, da drugače kot pri holističnem pristopu s tem črkobralskim pedagoškim terorjem ubijate v otroku vse, kar je najboljšega, zlasti pa veselje do učenja.

Horuk na inšpekcijo

V tem trenutku v zgodbo stopijo starši. In prav je tako. Uspeh osnovne šole je v celoti odvisen od učiteljev in staršev. Za upravljanje osnovne šole gotovo ne velja tista, da le čevlje sodi naj kopitar. Torej, da je šola od učiteljev in ravnateljev, prav tako velja za otroke, dokler so v njej, starši pa naj se brigajo za domače, družinske zadeve. Tak pogled je nesprejemljiv in zmoten. Šola ni od države ter, prepogosto še, politično nastavljenih ravnateljev. Šola je od tistih in za tiste, ki jo obiskujejo. Starši zato morajo imeti svoj glas v njej in bi morali mnogo bolj aktivno soupravljati, kot so doslej. Avtonomni, strokovno podkovani, samozavestni in dobri učitelji s tem ne bi smeli imeti in nimajo težav. Seveda pa se morajo tudi starši zavedati svojih epistemoloških in institucionalnih omejitev. V institucionalizirani družbi, zato da lahko učinkovito in urejeno deluje, ljudje igramo, največkrat s pravom, predpisane vloge. Če se tega držimo, in to v dobri veri, ne bo konfliktov, če pa do njih že pride, bi jih primarno morali reševati z dialogom.

No, tega pa seveda ne znamo. In zato smo izumili mehanizem, ki nas od dialoga in konstruktivnega reševanja konfliktov v šoli odveže tako, da na pomoč pokličemo inšpekcijo. Inšpektor tako prihrumi v šolo in učitelja, pa ravnatelja ter šolsko psihologinjo maltretira s pravilniki. Včasih še kakšen legalistični tožilec napiše kakšno kazensko ovadbo. Rezultat je katastrofalen. Namesto življenjskega, pedagoško ustrezno rešenega konflikta v prid otroka se je učitelj, celo tisti dober, prisiljen zateči k črkobralstvu in k skrivanju za paragrafi. Šola se, posledično, birokratizira. Če v čem, gre pri inšpekcijskih intervencijah na predlog ogorčenih staršev, sploh kadar ne gre za kakšne hude kršitve, za popolno izvotljenje avtonomije šole ter šolskega, konstruktivnega, ustvarjalnega in spodbudnega prostora. Ko enkrat po šoli rovari represivni upravni aparat države, je po mojem trdnem prepričanju z naravo šole kot šole konec.

Šola ni šala

Prav je, da se ta kolumna sklene s starši. V zvezi s šolo lahko ločimo tri skupine staršev. Prvi v svoje otroke projicirajo svoje neizživete ambicije. In se učijo s svojimi otroki, še bolj pogosto pa namesto njih. Drugi ostajajo zvesti socializmu, ko je bilo na »easy«, in se jim zdi vsega v zvezi s šolo danes preveč. Tretji pa gojijo zdrav odnos. Načelno spoštovanje do učiteljev, ki, dokler se ne izkaže drugače, uživajo zasluženo epistemološko avtoriteto. To zahtevajo tudi od svojih otrok, od katerih se hkrati pričakuje, da se bodo v šoli potrudili. Potruditi se pomeni vložiti trud, nekaj, kar včasih tudi boli, če hočete: trpljenje. Šola ni šala. Znanje, če želite uživati njegove sadove in v življenju nekaj upravičeno, meritokratsko doseči, si pošteno zaslužiti in si na tem zgraditi samozavest, zahteva odrekanje in napor. Otroci morajo to spoznati in se naučiti s tem dejstvom kar najbolj učinkovito spopasti. Objokovanje obsega domačih nalog, pridiganje o preobremenjenosti otrok sta zato prepogosto odsev neizživetih in preživetih časov, v katerih se nahajajo starši takih otrok. Ta dominantni diskurz dela škodo. Če hočete dokaz, pridite pogledat na informativne dneve. Tam pri vpisu na univerzo svoje polnoletne »otroke« skrbni starši vodijo za rokice. S šolo, zares z družbo, ki poraja take anomalije, očitno je nekaj hudo narobe.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Matej Avbelj je izredni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije.

Šola, šala in štala
Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča.
7 ur
Na konferenci Agrobiznis smo govorili o posledicah podnebnih sprememb v kmetijstvu. Na Gorenjskem zadnja leta pogosto klesti toča, v Istri oljčno olje spreminja okus, vinske sorte se selijo na sever, kmetje pa morajo spremeniti delovni ritem.
Na članek...

Največji izziv v kmetijstvu so izjemni vremenski pojavi. Prinesle so jih podnebne spremembe. Na okrogli mizi sredine konference Agrobiznis so spremembe opisali gorenjski sadjar, štajerski vinar in istrski oljkar. Sodelovala sta tudi predstavnika ljubljanske Biotehniške fakultete in ministrstva za okolje.

Zakaj so padavinski procesi vse bolj intenzivni

Podnebne spremembe sicer prinašajo zelo malo negotovosti glede segrevanja ozračja, a veliko negotovosti glede prihodnje količine padavin, je začela pogovor Tjaša Pogačar z ljubljanske Biotehniške fakultete: »Ne napovedujemo bistvenih sprememb glede količine padavin, pač pa glede njihove razporeditve. Količina padavin bo v prihodnje pozimi večja, manjša pa bo spomladi in poleti, ko kmetijstvo padavine najbolj potrebuje.«

»Pri dvigu temperature za vsako stopinja je za sedem odstotkov več prostora za vlago v zraku. Zaradi vlage in višjih temperatur so lahko vsi padavinski procesi bolj intenzivni. Padavine, ki jih dobimo poleti, so pogosto v obliki neviht,« je nadaljevala Pogačarjeva.

»V primeru neviht lahko pade toča, poleg tega pa veliko vode odteče in ne koristi kmetijstvu. Vprašanj je veliko. Kako bomo tako vodo zadržali? Bomo imeli zadrževalnike vode? Bo takšna voda namenjena tudi namakanju? Bo namakalni sistem na voljo tudi za oroševanje v primeru težav s pozebo? Pri oroševanju potrebujejo vsi sistemi vodo naenkrat za razliko od namakanja, ki lahko traja dlje časa,« je naštevala Pogačarjeva.

Kako pa občutijo podnebne spremembe kmetje?

Oljko morajo pustiti na meji trpljenja

Davor Dubokovič je s 40 hektarji oljčnika največji slovenski oljkar. Je solastnik posestva Monte Rosso na Crvenem vrhu v hrvaški Istri, nekaj kilometrov za mejo.

Lanski februar je bil precej topel. Podobno je tudi letos. Če je toplo več dni, se lahko prebudi vegetacija. Lani je prvega marca padel sneg, kar lahko povzroči pozebo, je opisal nevarnost Dubokovič.

Težave lahko oljkarjem povzroči tudi visoka temperatura aprila, ko vegetacija cveti. Če takrat temperatura preseže 27 stopinj, ne pride do opraševanja.

Posebna zgodba so poletne suše, ko je treba zalivati, vendar pri oljki ne smejo narediti namakalnega sistema, ker bi se korenine obrnile navzgor. Zaradi močnega vetra, ki na tem območju doseže tudi 140 kilometrov na uro, pa morajo paziti, da so oljke dobro zakoreninjene: »Oljke ne smemo razvaditi. Pustiti jo moramo na meji trpljenja.«

Istra je poleg okolice Gardskega jezera najbolj severno območje oljke. »Zato smo izbirali sorte, ki so odporne na mraz, in ne sort, ki so odporne na vročino,« je razložil Dubokovič.

Imajo pa dve težavi: pozimi so temperature do minus deset stopinj, kar je skrajna meja, pri kateri oljka še preživi, poletja pa so dolga in vroča.

Nekoč je lepo teklo, zdaj je čedalje bolj zanimivo

Anže Legat je pred 15 leti prevzel kmetijo Pr'Jernejc v Hrašah pri Lescah. Ukvarja se s sadjarstvom, čeprav Gorenjska ni tipično sadjarsko območje.

V vasi ni bilo toče 30 let. Ko je Legat leta 2009 postavil prvo protitočno mrežo, so ga sosedje spraševali, ali »se mu zdi normalno« toliko vložiti v mrežo. »Še isto leto pa je toča stolkla vse, razen zaščitenega dela.« Toča se zdaj pojavlja vsaki dve leti.

Pojavljajo se tudi suša in predvsem škodljivci, ki v spremenjenem podnebju lažje preživijo. Lani je bilo januarja toplo, februarja je prišel mraz in Legatu je pozeblo 1.500 sadik.

»Ko se je stric začel ukvarjati s sadjarstvom, je lepo teklo, zdaj pa je vsako leto bolj zanimivo,« je povzel Legat.

Če imaš protitočno mrežo, aroma ni več prava

Tudi Mitja Herga, glavni direktor in enolog kleti Puklavec Family Wines, priznava, da so največji izziv izjemni vremenski pojavi. V letih 2016 in 2017 jih je udarila pozeba, večkrat so občutili točo.

Vremenu se prilagajajo: »Spreminjamo tehnologijo pridelave in nasade.« Postavili so protitočne mreže, ki sicer zaščitijo pridelek, vendar potem aroma, »ni to«. Opažajo, da so tudi sosedje začeli opuščati protitočne mreže.

Nasadom je treba zagotoviti popoln nadzor: drenaže, namakanje, protitočno zaščito, zato je začetna naložba »izjemno, izjemno« visoka.

Podnebne spremembe prinašajo kup težav

Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Simon Zajc je povedal, da se je v Sloveniji od šestdesetih let do danes povprečna temperatura dvignila za 1,7 stopinje. Rasna doba se zato začne prej, kar lahko pripomore k višjemu pridelku, po drugi strani pa lahko toča uniči pridelek.

Zaradi segrevanja in milih zim bo več škodljivcev v kmetijstvu in gozdarstvu. Pred odtekanjem vode pomaga dober gozd. Poplav pa je vse več: »Prizorišča poplav moramo obiskati že vsaka dva meseca.« V kmetijstvu bo zato treba skrbeti tudi za zaščito pred erozijo.

Po optimističnem scenariju bo do konca stoletja šest vročih dni več kot danes, po srednjem 11, po pesimističnem scenariju pa jih bo 27 več. »S podnebnimi spremembami prihaja cel kup težav,« je povzel Zajc.

Pet minut počitka na uro dvigne produktivnost

Vse več vročih dni prinaša čedalje več težav tudi delu v kmetijstvu. »Kmetje so izpostavljeni delu na vročini,« je nadaljevala Pogačarjeva.

Na biotehnični fakulteti so opravili anketo med več kot 200 kmeti. Manj kot pet odstotkov jih je navedlo, da jim temperatura ustreza. Simptomi, kot so glavoboli in utrujenost, so vsakdanji pri 80 odstotkih anketiranih. »To lahko vodi v veliko večje težave, delovne nesreče ali bolezenska stanja.«

»Ko temperature presežejo 30 ali 32 stopinj, morajo kmetje pri delu vzeti počitek. Tudi produktivnost je višja, če je delavec vsako uro pet minut v senci kot, če počiva, ko res ne more več.«

Testi pa so tudi pokazali, da prihajajo delavci dehidrirani že na delo, kar je »težko popraviti«.

Zakaj se spreminja okus oljčnega olja

Vremenske spremembe spreminjajo okus oljčnega olja, ugotavlja Dubokovič. »Oljka v skrajnem primeru odvrže plod ali pa se plod posuši, če ne dodaš vode, ko je potrebno.«

Lansko poletje je bilo dolgo in vroče. Kaj je povzročilo na oljčniku Monte Rosso? »Bili smo vajeni pobirati od 15. oktobra naprej. Lani pa bi morali začeti s pobiranjem po 20. septembru, a smo začeli v prvem tednu oktobra, kar je skoraj deset dni prej kot običajno.«

»Nekatere torklje (oljarne) sploh še niso bile odprte, zato razmišljamo, da se bomo prilagodili in postavili svojo,« je dodal Dubokovič in nadaljeval:

»Plod se je obarval zelo hitro, kemijsko so bili parametri odlični. Pri okusu pa se je zgodilo, da koncentracija arom, kakršne smo bili vajeni, ni bila dosežena stoodstotno. Treba pa je vedeti, da je Istra tretje leto proglašena za najboljšo regijo za pridelavo oljčnega olja na svetu in ni razloga, da ne bi bili stoodstotni.«

»Če bodo poletja vroča, bomo postali zelo podobni Španiji in Grčiji, kar pa ni v redu. Želimo biti unikatni. Prihaja tudi skupna zaščita Slovenije in Hrvaške. Podnebne spremembe ne gredo nam v prid, mi želimo prodajati najboljše oljčno olje na svetu,« je še ugotavljal Dubokovič.

Drugi se prilagajajo hitreje

Če se bo temperatura dvignila za 1,8 stopinje, se nekatere sorte ne bodo več počutile dobro, na primer renski rizling, pa je povedal Herga.

»V Sloveniji imamo tradicijo, vendar nas ne sme omejevati. Imamo priporočene in dovoljene vinske sorte. Bil sem v Južni Afriki in na Novi Zelandiji, kjer se hitreje prilagajajo, podobne pa so tudi naše izkušnje v Makedoniji. Podnebnim spremembam se bomo morali hitreje prilagajati. O njih se preveč pogovarjamo, a premalo naredimo. Imamo pa tudi omejitve, povezane z regionalnimi parki in papirologijo.«

Zakaj potrebujemo biodiverziteto

Na okoljsko ministrstvo letijo očitki glede Nature 2000 in ukrepov, ki jih tam izvajajo, je odgovoril Zajc in pojasnil: »Eden od ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam oziroma blaženje njihovih vplivov je ohranjanje biodiverzitete. Pri tem moramo vztrajati, vendar ne samo zaradi zahtev EU.«

Zakaj je treba vztrajati? »Biodiverziteta nas morda moti, a če jo izgubimo, jo bo veliko težje in dražje povrniti. Potrebujemo pa jo, če želimo doseči podnebne cilje. Razumem, da smo kje spotika, zato skušamo delovati 'po kmečki pameti'.«

Sorta trte, ki se je preselila na sever

Podnebne spremembe pa so dale dodatno zamisel na posestvu Monte rosso. Posadili so montepulciano d'Abruzzo, sorto vina, ki je dotlej rasla precej južneje.

Dubokovič pojasnjuje: »To je sorta iz italijanske pokrajine Abruzzo, ki je na zemljepisni širini približno 42,5 stopinje, podobno kot Dubrovnik, Istra pa je na okoli 45,5 stopinje. Ker želimo biti kompletno posestvo, smo posadili tudi trto, želimo pa biti tudi unikatni, podnebne spremembe pa so nam dale dodatno zamisel.«

Kakovost je zaradi podnebnih sprememb višja

Slovensko vinogradništvo ima za zdaj srečo: višje temperature prinašajo pozitivne učinke pri kakovosti, je nadaljeval Herga. Pridelek pa se bo spremenil: »Manj bo belih vin, več bo priložnosti za rdeča vina, vendar pa govorimo o nekaj desetletjih.«

Kako pomagati kmetom

»Kmetje bomo sami položili cevi in črpalke za namakanje, vendar je treba dokumentacijo opraviti čim hitreje, da lahko nadaljujemo z našim delom. Treba pa je pomagati. Šole in vrtci kupujejo poljska jabolka, ker so nekaj centov cenejša. Če bo tudi v prihodnje boljše tisto, kar pripeljejo iz tujine, bo v slovenskem kmetijstvu ostalo 20 ali 30 podjetij, vsa druga zemljišča pa bodo pozidali,« pa je ob koncu pogovora razmišljal Legat.

Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča.
Najbolj brani članki danes 2
17 ur
1. Čakalne dobe – lepe novice in lažne novice2. Recesija v Evropi? Niti ne ...3. Nemčija je za las ušla recesiji. Kdo je poskrbel za to in kako naprej4. Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil
Več ▼

1. Čakalne dobe – lepe novice in lažne novice

2. Recesija v Evropi? Niti ne ...

3. Nemčija je za las ušla recesiji. Kdo je poskrbel za to in kako naprej

4. Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele

5. Izpoved: Poceni bivanje v študentu, a ilegalno

6. Kako do štirih hektarjev stavbnih zemljišč v Ankaranu

7. Spreminjanje navad: kaj pa, če bi vam v službi plačali, da se ne pripeljete z avtom?

8. (foto) To je Batageljev hotel na Jezerskem za več kot 500 evrov na noč

9. Kdo je danes zavladal najboljšim Mercatorjevim trgovskim centrom

10. Kje v Sloveniji sežigajo odpadke in kje bi jih še lahko

'Elektrarne na blokih bodo poganjale kot gobe po dežju'
19 ur
Družba GEN-I je na stanovanjskem bloku na Jesenicah postavila prvo samooskrbno elektrarno na večstanovanjski stavbi. Taki projekti bodo poganjali kot gobe po dežju, je napovedal predsednik uprave GEN-I Robert Golob.
Na članek...

Prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi je postavljena na bloku s 23 stanovanji na Jesenicah. Elektrarna ima 36,7 kilovata moči, na leto pa bo proizvedla 37 tisoč kilovatnih ur električne energije. Na letni ravni bo znižala emisije ogljikovega dioksida za 17 ton, omogočila pa bo za dobrih 4.500 evrov letnih prihrankov pri rabi električne energije.

Elektrarna omogoča stanovalcem, da veliko večino proizvedene električne energije porabijo sami, le manjši del pa se vrne v omrežje. Lastniki 36.400 evrov vredne naložbe, ki se bo v celoti povrnila v sedmih letih, bodo z lastno proizvodnjo pokrivali večino energetske potrebe v stavbi.

Tehnično gledano sta elektrarni dve: ena z nazivno močjo 15,1 kilovata je namenjenih za potrebe skupnih prostorov in toplotne postaje, druga z nazivno močjo 21,6 kilovata pa za porabo v vsakem od 23 stanovanj.

Površina strehe sicer omogoča montažo približno 55 kilovatov, vendar zaradi zakonskih omejitev ne bi bilo smiselno postaviti takšne elektrarne je pojasnil direktor GEN-I Sonce Robert Jelenc.

Elektrarna je postavljena na obeh straneh strehe, severni in južni, ker pa je streha položna, deluje elektrarna na obeh straneh strehe približno enako.

Kakšna je osončenost elektrarne? Jesenice ležijo v dolini in sonce hitro zaide. »Hribi niso ovira. Izračunali smo, da je letno povprečje blizu tisoč kilovatov, slovensko povprečje pa je 1.050 kilovatov. Jeseniška lega za sončne elektrarne ni tako slaba, kot mnogi mislijo,« je povedal Jelenc.

Predstavniki stanovalcev in GEN-I so ob današnji otvoritvi povedali, da so za urejanje dokumentacije porabili veliko več časa kot za tehnična dela. Med drugim so morali pridobiti 35 soglasij vseh etažnih lastnikov in solastnikov.

Elektro distributer je moral izdati soglasje za vsakega lastnika posebej, je dodal Hinko Šolinc z ministrstva za infrastrukturo.

V medresorskem usklajevanju, je razloži Šolinc, pa je nova uredba, ki bo omogočila postavitev elektrarn na tri načine:

● tako kot doslej na enostanovanjskih stavbah, vendar pa bo postopek poenostavljen,

● na bloke, vendar bo bolj preprosto kot doslej pridobiti soglasje lastnikov in

● skupnostne elektrarne, ki bodo postavljene na eni stavbi, njeni uporabniki pa bodo lahko tudi prebivalci drugih stavb v okviru iste transformatorske postaje.

Sprememba uredbe o samooskrbi, ki bo poenostavila njihovo postavitev, bo začela veljati marca.

»Za uspeh projekta so pomembni predvsem stanovalci, ki so zaznali potrebo po čistejši energiji in pristopili k investiciji, kot tudi vsi, ki so pomagali pri izvedbi projekta,« je dodal Golob.

Postavitev elektrarne so financirali v GEN-I. Stanovalce elektrarna ni stala nič. GEN-I se bo poplačal prek računa za elektriko, njegova višina pa se za stanovalce ne bo spremenila. Povedano poenostavljeno: del zneska na položnici za elektriko bo slabih osem let namenjen GEN-I, potem pa se bo stanovalcem račun za elektriko znižal za ta znesek.

V GEN-I so doslej postavili 700 sončnih elektrarn na enostanovanjskih objektih. Z njimi so skupaj proizvedli več kot pet gigavatnih ur električne energije, kar je znižalo emisije ogljikovega dioksida za 2,5 milijona kilogramov.

»Z uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije je ministrstvo za infrastrukturo omogočilo širitev lastne proizvodnje in porabe električne energije, proizvedene iz sonca. Z uvedbo skupinske samooskrbe so tudi odjemalci v večstanovanjskih stavbah dobili priložnost, da se izognejo prihodnjim podražitvam elektrike in lažje pristopijo k zeleni transformaciji. Veseli smo, da so prav vsi stanovalci jeseniškega bloka pristopili k projektu,« je še povedal Golob.

'Elektrarne na blokih bodo poganjale kot gobe po dežju'
Dars za gradnjo cevi karavanškega predora v pogajanja s šestimi ponudniki 14
19 ur
Dars bo izvajalca del za gradnjo druge cevi predora Karavanke izbral s pogajanji, h katerim bo povabil šest ponudnikov, tudi turškega gradbinca Cengiz. Kot so v sporočilu za javnost na svoji
Več ▼

Dars bo izvajalca del za gradnjo druge cevi predora Karavanke izbral s pogajanji, h katerim bo povabil šest ponudnikov, tudi turškega gradbinca Cengiz. Kot so v sporočilu za javnost na svoji spletni strani zapisali na Darsu, je njihova strokovna komisija po temeljitem pregledu vseh ponudb ugotovila, da so vse nedopustne, zato bodo začeli nov postopek.

K oddaji ponudb bo Dars v postopku s pogajanji pozval šest ponudnikov, za katere je strokovna komisija ugotovila, da so dokazali usposobljenost in da zanje ne obstajajo razlogi za izključitev:

  • JV (joint venture / skupni nastop) Implenia Osterreich GMBH + Implenia Švica AG + CGP Novo mesto d.d.
  • JV Gorenjska gradbena družba d.d. + Metrostav A.S. Češka
  • JV Kolektor CPG d.o.o. + Yapi Merkezi Insaat ve Sanayi + Riko d.o.o.
  • JV Euro-Asfalt d.o.o. Sarajevo + CP Ptuj d.d.
  • J&P-AVAX S.A.
  • CENGIZ INSAAT SANAYI VE TICARET A.S.

Spomnimo, Dars je lani za izvajalca del izbral turško podjetje Cengiz, ki je z 89,3 milijona evrov podal za najmanj 15 milijonov evrov cenejšo ponudbo od ostalih osmih ponudnikov, a se je postopek zaradi pritožb neizbranih ponudnikov znašel na državni revizijski komisiji. Ta je konec novembra odločila, da izbrana Cengizova ponudba zaradi sprememb v času samega postopka nedopustna in je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila.

Predsednik ZDA zaradi domnevne krize na meji z Mehiko razglasil izredne razmere 16
19 ur
Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi po njegovih besedah katastrofalnih razmer na južni meji z Mehiko razglasil izredne razmere na meji. Napovedal je tudi podpis dogovora o proračunu, ki
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi po njegovih besedah katastrofalnih razmer na južni meji z Mehiko razglasil izredne razmere na meji. Napovedal je tudi podpis dogovora o proračunu, ki odpravlja nevarnost novega zaprtja vlade do konca septembra.

Trenutno še ni povsem jasno, kaj natančno razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko pomeni, razen tega, da bo Trump skušal zaobiti ustavni proces, po katerem o proračunski porabi odloča kongres.

"Šel bom nazaj v Belo hišo in podpisal papirje. Potem nas bodo tožili. Tožili nas bodo v 9. okrožju, čeprav ne bi smeli. Dobili bomo slabo sodbo, potem bomo spet dobili slabo sodbo. Nato bomo šli na vrhovno sodišče, kjer nas bodo upam pošteno obravnavali in bomo zmagali, kot smo zmagali glede prepovedi," je posledice svoje odločitve v izjavi pred Belo hišo pojasnil Trump.

Predsednik pričakuje vlaganje tožb proti njegovi razglasitvi izrednih razmer tam, kjer so sodišča bolj liberalna, na primer v Kaliforniji, kjer bo njegova pritožba na poraz na prvi stopnji oziroma sodna blokada ukaza šla pred prizivno sodišče v San Franciscu, kjer spet pričakuje poraz. Nato Trump pričakuje zmago na vrhovnem sodišču, kamor je imenoval dva konservativna sodnika. (STA)

Industrijska proizvodnja v ZDA januarja navzdol
19 ur
Industrijska proizvodnja ZDA je januarja v primerjavi z decembrom nazadovala za 0,6 odstotka, centralna banka Federal Reserve pa je ob tem podatke za december popravila z 0,3 na 0,1-odstotno rast. V
Več ▼

Industrijska proizvodnja ZDA je januarja v primerjavi z decembrom nazadovala za 0,6 odstotka, centralna banka Federal Reserve pa je ob tem podatke za december popravila z 0,3 na 0,1-odstotno rast. V primerjavi z decembrom 2017 je industrijska proizvodnja sicer narasla za 3,8 odstotka.

Federal Reserve poroča, da je proizvodnja v tovarnah decembra v primerjavi z novembrom padla za 0,9 odstotka, kar je v največji meri posledica padca proizvodnje avtomobilov. Brez tega bi proizvodnja v tovarnah nazadovala za 0,2 odstotka. (STA)

Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo s črnimi gradnjami 1
21 ur
Natančneje naj bi bilo določeno, kateri kupoprodajni in najemni posli bodo nični; verjetno bo dovoljeno trgovanje s črnimi gradnjami
Na članek...

Bo vendarle konec agonije zaradi nepredstavljivih zahtev notarjev pri nakupu in celo oddaji nepremičnin? Okoljsko ministrstvo namreč pripravlja spremembe sredi minulega leta uveljavljenega gradbenega zakona, zaradi katerega notarji zahtevajo vrsto dokazil o nepremičnini, preden posle zapečatijo. Pričakuje se, da bo v zakonu jasno zapisano, kakšna je odgovornost notarjev in kdaj so posli lahko nični. To pa naj bi bili v primeru že izdanih inšpekcijskih odločb o nepravilnostih na nepremičnini, kar bo moralo biti vidno v zemljiški knjigi. To bi moralo zadovoljiti notarje.

Spomnimo: notarji po uveljavitvi nove zakonodaje za pridobitev hipotekarnega posojila ali celo oddajanje (!) nepremičnine (kar je popolni absurd, saj gre za začasne posle, lastništvo se seveda ne prenaša) s sklenjenim notarskim zapisom zahtevajo tudi uporabna dovoljenja. Gradbeni zakon tega sploh ne zahteva! Jih pa zahtevajo notarji, za vsak primer, da nikakor ne bi bili odgovorni, če bi se pozneje izkazalo, da nepremičnina ni zgrajena skladno z vsemi dovoljenji. Uporabna dovoljenja pa je zaradi zmedenih evidenc in arhivov zelo težko dobiti, zato marsikateri posel stoji. Poleg tega do lani za enostanovanjske hiše uporabna dovoljenja sploh niso bila potrebna.

Kaj je notarje tako hudo zmedlo?

Kaj je torej v gradbenem zakonu tako zelo zmedlo in prestrašilo notarje? Zakon zahteva, da notarji pred sklenitvijo nepremičninskega posla preverijo, ali je izdano gradbeno dovoljenje. Notarji se tega otepajo kot hudič križa, trdijo, da je zakonodaja nejasna, da jih je strah, ali bodo posli nični, če objekt ne bo skladen z gradbenim dovoljenjem, sami pa odgovorni. Zato imajo dodatne zahteve – kot so uporabna dovoljenja in celo zaznamke v pogodbah, da je posel, ki ga pravkar sklepajo, lahko ničen, sami pa za to niso krivi.

Zakon si razlagajo prestrogo, trdijo poznavalci, tudi zakonodajalci. Ministrstvo za okolje in prostor je tako že pojasnjevalo, da – če povzamemo – notarji pretiravajo. Da zakonodaja zahteva le, da mora notar pred izvedbo dejanj (denimo pred overitvijo pogodb) preveriti, ali je izdano gradbeno dovoljenje in obstoj pravnega dejstva prepovedi zaradi nedovoljenega objekta ali neskladne uporabe objekta tako, da preveri, ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba zaradi nedovoljenega objekta ali neskladne uporabe objekta.

Drugi poskus sprememb gradbene zakonodaje

A očitno to ni dovolj, zahteve notarjev, pa tudi bank (več pišemo v nadaljevanju) so še vedno za marsikoga, ki želi skleniti nepremičninski posel, nemogoče. Zato na ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo spremembo zakonodaje, ki bi natančneje opredelila, kateri posli so sploh lahko nični. To bi moralo, kot smo že zapisali, zadovoljiti notarje, da ne bi več zapletali stvari z uporabnimi dovoljenji in se izgovarjali, da ni natančno opredeljeno, ali so sami odgovorni, če objekt ni skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Na ministrstvu pravijo, da so novembra začeli evalvacijo nove prostorske in gradbene zakonodaje: »Naš cilj je bil izboljšana zakonodaja, ki bi upoštevala najvišje strokovne standarde, ob tem pa bi bila življenjska in do uporabnikov prijazna. Izvedli smo spletno anketo, katere izsledki bodo upoštevani ob spremembi zakonodaje. Največ pripomb javnosti smo zaznali na področju preprečevanja nelegalnih gradenj. Predvidoma bodo predlagane spremembe v javni obravnavi do poletja 2019.« Predlogi še niso javni.

Predlog sprememb v državnem zboru je bil konec minulega leta že zavrnjen. Takrat je državni svet (tudi na pobudo notarske zbornice) predlagal, da se spremeni zahteva, da morajo notarji preverjati, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje. Državni svet je predlagal, da bi bili za to preverjanje pristojni izključno inšpektorji. Vlada je noveli nasprotovala, ker se ne strinja s parcialnim spreminjanjem zakona. Ministrstvo za okolje in prostor je sicer že takrat napovedalo, da bodo pripravili celosten predlog novele.

Kaj konkretno bodo predlagali? Tega ne povedo. Pričakuje pa se, pravi direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Bojan Udovič, da naj bi bilo jasno določeno, da je posel lahko ničen le, če je izrečen inšpekcijski ukrep.

Kaj pričakujejo notarji?

»Notarska zbornica Slovenije je v zvezi z gradbenim zakonom v letih 2017 in 2018 dala pobudo na ministrstvo za okolje in prostor, da državni zbor da avtentično razlago 93. člena, ter dala konkretne predloge za spremembo zakona, ki bi odpravile anomalije, na katere opozarjamo. Navedeno je bilo sicer upoštevano v predlogu zakona o spremembah gradbenega zakona ministrstva za okolje in prostor z dne 21. februarja 2018, kljub temu pa do sprememb ni prišlo,« pravi predsednica notarske zbornice Sonja Kralj. Predlagana sprememba se je nanašala na jasnost določbe, ki odreja posebne prepovedi. Iz besedila zakona namreč po mnenju notarjev ni jasno razvidno, ali prepovedi, kot je overitev pogodbe, obstajajo le, če so izrečene z inšpekcijsko odločbo, ali tudi sicer, če gre za nelegalen objekt, pa zanj še ni bil izrečen inšpekcijski ukrep.

Se bo lahko trgovalo s črnimi gradnjami?

In kakšne spremembe nepremičninarji še pričakujejo v novi gradbeni zakonodaji? Dovoljen naj bi bil zdaj prepovedan promet z nepremičninami (objekti in pripadajočimi zemljišči) z nedovoljenimi gradnjami in objekti, ki se ne uporabljajo v skladu s svojim namenom. Seveda ob popolnih razkritjih kupcu takšne nepremičnine. Ob tem Bojan Udovič dodaja, da bi se z nepremičninami, na katerih stojijo nelegalni objekti, spet lahko trgovalo, kljub inšpekcijskim ukrepom, a da mora biti o tem seveda kupec jasno obveščen. Kar bi tudi vplivalo na ceno. Zakaj namreč nekdo ne bi smel prodati zemljišča z objektom, zgrajenim na črno? Lahko bi (če bo sprejet ustrezen zakon), a bo moral kupec vedeti, da prevzema vse odgovornosti v zvezi s tem. Torej, denimo, tudi rušenje objekta. In prav v tej smeri naj bi na ministrstvu iskali rešitve za vnovičen poskus spremembe zakona.

Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo s črnimi gradnjami
Ali veste, da se lažje vpišete kot lastnik črne gradnje kot legalne hiše?
21 ur
Ko se pri težavi ponuja več rešitev, je pravilna tista, ki je najbolj enostavna
Na članek...

Tudi predpisi morajo biti enostavni, jasni, nedvoumni in razumljivi. Samo takšni služijo svojemu namenu: zaščiti strank pred nevarnostmi, enakopravnosti obeh partnerjev, ki vstopata v razmerje oziroma v posel, enaki obravnavi posameznih dejanj, postopkov, listin. Samo enostavni, jasni, nedvoumni in razumljivi predpisi pomenijo red namesto kaosa. Koristijo, namesto da delajo škodo. In predpisi lahko delajo škodo.

Pri gradbeni zakonodaji so predpisi jasni toliko, kot je jasno nebo pred nevihto. Posledice in kaos pri uporabi predpisov pa utegnejo biti takšni, kot so posledice toče. Tudi škoda.

Gradbeno zakonodajo smo pripeljali tako daleč, da dva inšpektorja več ne vesta, kaj je treba. Oziroma še slabše, oba vesta, kaj je treba. In v isti situaciji je pri enem potrebno novo uporabno dovoljenje, pri drugem pa ne. To ni red, to je kaos. To ni zaščita. To je delanje norca iz ljudi in podjetij, njihovega premoženja, njihovih investicijskih odločitev.

Slovenska gradbena zakonodaja in zaščita kupcev v njej imata v zgodovini kar nekaj zlobnih repov, škandalov in afer. Ljudje težko gledajo, zakaj veljakom ne rušijo črnih gradenj, sami pa se morajo zafrkavati zaradi enega napačno postavljenega zidu. Zgodbe iz Meblesovega gradbenega projekta in afere Zbiljski gaj – pravda je zastarala – so žalosten primer. Ampak na ekscesih se ne da urejati 90 odstotkov normalno delujočega trga. Ko se zgodi to, postane zakonodaja obremenjujoča, zapletena, nerazumljiva. Z zadnjimi spremembami smo hoteli poenostaviti postopke. Rezultat je slab.

Posebna zgodba pri veljavni – prenovljeni in domnevno enostavnejši – gradbeni zakonodaji so notarji. Čeprav gredo administrativno določene cene notarjev in njihovo omejeno število Slovencem zaradi visokih stroškov na živce, notarji niso brez smisla. Poenostavijo procese, kadar se da, preverjajo in sestavljajo celoto, skrbijo za varnost strank. Vse, kar se lahko zmenite pri notarju, bi se na sodišču veliko težje, dolgotrajneje in z več stroški. Da, nekateri notarji so »svinjsko bogati«. Ampak zato jih ni treba zažgati.

Notarji postanejo problem, ko delajo za svojo lastno varnost, ne pa za varnost strank in njihovega posla. Še huje, ko stvari zaradi skrbi za svojo lastno varnost ne naredijo oziroma jo naredijo tako, da povečajo nevarnost za stranke. Takrat postanejo notarji nepotreben strošek, ovira in škoda za posel. Pri početju ob spremenjeni gradbeni zakonodaji so hudo na tej meji. Dejanja, namenjena lastni zaščiti notarjev, ustvarjajo paradokse in situacije, ki so bolj neumne od neumnosti v zakonodaji. Še zakon ne zahteva tistega, kar zahtevajo notarji zaradi zaščite samih sebe.

Tole sodi v saj ni res, pa je. Ali veste, da se lahko brez težav v zemljiško knjigo vpišete kot nov lastnik črne gradnje? Ni objekta, v Gursu je vpisan samo travnik. Prenašate lastnino in ste novi lastnik travnika – z »bajto na črno«. Črna gradnja po sami logiki načeloma ni vpisana v Gurs, ker je pač črna. Pri travniku pa ne potrebujete uporabnega dovoljenja. Se boste pač ukvarjali z legalizacijo.

Brž ko je objekt vpisan – pa povejmo, da brž ko je objekt vpisan, je zelo verjetno legalna gradnja, ker sicer ne bil vpisan – vam bodo notarji, čeprav to ne piše v zakonu, pri prodaji in nakupu zapletli z uporabnim dovoljenjem. In iz sedemdesetih let so uporabna dovoljenja marsikje izgubljena. Evo, malo za šalo – črno gradnjo dobite takoj, z legalno pa so same nevšečnosti. To je rezultat in zaščita razumevanja in uporabe naše gradbene zakonodaje.

In ne le, da notarji zahtevajo uporabna dovoljenja pri prodaji oziroma nakupu, zahtevajo jih tudi pri najemu. Kaj, za vraga, ima uporabno dovoljenje z mojo in vašo zaščito pri najinem poslu oddaje in najema? Kaj ima uporabno dovoljenje s tem in kako uporabno dovoljenje zagotavlja edino pomembno stvar, da vam bom plačala najemnino?

Ni, da notarjev ob teh neumnostih delno ne gre razumeti. Njihov argument, da niso strokovnjaki za gradbeno zakonodajo in da se ne čutijo usposobljene za preverjanje nedovoljenih gradenj, je plitek. Saj so notarji in so plačani po tarifi, če jim je odveč, če niso usposobljeni, naj si izberejo drug poklic. Ne plačujem notarja zato, da notarja ni strah zase. Plačujem ga zato, da se meni ni treba bati.

A morda je v zapleteni in nejasni gradbeni zakonodaji notarjem res naloženo preveč. Notarji hočejo, da ima kdo drug odgovornost preverjanja izdaje gradbenih dovoljenj, denimo upravne enote. Ampak še enkrat, dragi notarji, kakšno zvezo ima uporabno dovoljenje z najemanjem?! Pri tako potenciranem strahu ob odgovornosti notarjev se mi tako posveti samo eno: notarji hočejo višje tarife. Seveda pravijo, da to ni res.

Ministrstvo za okolje zdaj spet napoveduje spremembe gradbene zakonodaje. Tudi zakonodaja, ki se nenehno spreminja, je zakonodaja, ki povzroča stroške, kaos in »neprav«. Kako bodo tokrat spremenili gradbeno zakonodajo, je za zdaj uganka. Samo upamo lahko, da sprememba ne bo še eno gašenje požara v eni hiši, hkrati pa bo zgorela cela nova vas. Kaj bo šele potem z uporabnostjo?

Ali veste, da se lažje vpišete kot lastnik črne gradnje kot legalne hiše?
Zelena luč Ukrajincem za prevzem Perutnine Ptuj 3
21 ur

Ukrajinska perutninska družba MHP bo lahko prevzela Perutnino Ptuj. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) ne nasprotuje koncentraciji MHP in Perutnine Ptuj ter meni, da je ta skladna s pravili konkurence, so sporočili iz Slovenske industrije jekla (SIJ). Pred tem so preostali pristojni organi za varstvo konkurence v Avstriji, Srbiji, Makedoniji in Romuniji že izdali soglasje.

Skupina SIJ in MHP bosta zdaj lahko izvedla postopke za dokončanje transakcije in s tem strateški lastniški vstop MHP v Perutnino Ptuj. SIJ in njegovi ruski lastniki so o prodaji slovenskih piščancev odločili že novembra lani, ko so podpisali prodajno pogodbo za 90,69 odstotka delnic ptujskega perutninarja.

Posel bo dokončno izpeljan na sestanku delničarjev Perutnine Ptuj v prihodnjih nekaj dneh, so sporočili iz MHP.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sicer proučuje možnost, da bi s stotimi milijoni evrov (so)financirala prevzem Perutnine Ptuj.

Ukrajinci odbili Francoze

Za Perutnino se je vnel boj med ukrajinsko družbo MHP in francoskim perutninarjem LDC. V SIJ so se odločili za Ukrajince, ki so za ptujsko podjetje ponudili več. A Francozi se – vsaj v jeseni – še niso predali, protestno pismo so poslali tudi premieru Marjanu Šarcu.

Kaj je MHP?

V skupini MHP je po podatkih iz letnega poročila za 2017 več kot 27.500 zaposlenih. MHP je imel leta 2017 1,142 milijarde evrov prihodkov oziroma 13 odstotkov več kot leta 2016, od tega jih je s perutnino ustvaril 81 odstotkov, druge prihodke je imel od rastlinskih olj in pšenice.

Večinski lastnik družbe je ukrajinski milijarder Jurij Kosiuk oziroma njegova družba WTI Trading Limited ima v MHP skoraj 60-odstotni delež. Zamrznjeni program na ukrajinskem trgu prodaja pod blagovno znamko Nasha Riaba, poleg tega ima še blagovne znamke Qualiko, Assilah, Sultanah, Bibilo in Al Hassanat.

Napovedujejo velika vlaganja

»Prihodnje leto bomo v Perutnino Ptuj vložili 60 milijonov evrov, lahko tudi več. Intenzivna vlaganja načrtujemo prvih pet let, in sicer v skupni vrednosti četrt milijarde evrov. Posodobili bomo proizvodnjo, saj je treba stroje zamenjati vsaki dve do tri leta, vlagali bomo v dobro embalažo in izdelke. Izboljšali bomo stroškovno učinkovitost Perutnine Ptuj, česar smo se naučili v Ukrajini, kjer ne dobivamo kmetijskih subvencij. Prvi cilj ostaja visoka kakovost perutninskega mesa in izdelkov, da bomo na trgu konkurenčni,« je novembra lani napovedal John Rich, neizvršni direktor MHP.

Zelena luč Ukrajincem za prevzem Perutnine Ptuj