Manager
V Bruslju danes o brexitu: ni čas za ideološke razprave, temveč za akcijo
29.06.2016 07:00
Voditelji 27 držav članic EU bodo v Bruslju danes nadaljevali razpravo o prihodnosti povezave po referendumski odločitvi britanskih volivcev, da podprejo izstop Velike Britanije iz EU. Neformalno
Več ▼

Voditelji 27 držav članic EU bodo v Bruslju danes nadaljevali razpravo o prihodnosti povezave po referendumski odločitvi britanskih volivcev, da podprejo izstop Velike Britanije iz EU. Neformalno srečanje bo potekalo brez britanskega premierja Davida Camerona.Voditelji EU so v torek prisluhnili Cameronu, ki jih je ob večerji seznanil s stanjem v Veliki Britaniji po referendumu in nakazal, kakšni naj bi bili prihodnji odnosi med Londonom in EU. Strani naj bi tudi po izstopu Britanije iz EU ohranili čim tesnejše odnose, je dejal.Pri tem so izrazili pričakovanje, da bo britanska vlada čimprej natančno pojasnila svoje namere glede izstopa iz EU. Sporočilo je jasno in se glasi, da je London tisti, ki mora sprožiti postopek za izstop iz unije. Brez formalnega obvestila o izstopu ne bo pogajanj o procesu ločitve, je bil jasen predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.Predsedniki držav in vlad sedemindvajseterice, med njimi tudi premier Miro Cerar, bodo razpravo drugi dan vrha posvetili razmisleku o prihodnji usmeritvi EU. Po mnenju nizozemskega premierja in trenutno predsedujočega EU Marka Rutteja sedaj ni čas za ideološke razprave, ampak za pogovore o praktičnem sodelovanju za boljšo Evropo in o problemih ljudi.Čeprav se dvodnevni vrh EU v Bruslju odvija pretežno v znamenju britanskega referenduma, pa so voditelji osemindvajseterice v torek obravnavali tudi vrsto drugih za unijo pomembnih vprašanj.Ena glavnih tem popoldanske razprave je bila migrantska kriza. Število prihodov novih migrantov iz Turčije v Grčijo je z začetkom izvajanja dogovora med EU in Turčijo ter po odločitvi o ponovni vzpostavitvi schengenskega režima drastično upadlo.Med gospodarskimi temami je bilo govora predvsem o evropskem notranjem trgu. Voditelji so se zavzeli za dokončanje notranjega trga do leta 2018, pri čemer so izpostavili pomen digitalnega enotnega trga.Boj proti davčnim goljufijam in utajam ter izogibanju plačilu davka in preprečevanje denarja ostajajo prednostna vprašanja tako v EU kot na mednarodni ravni.Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je voditelje seznanil s potekom trgovinskih pogajanj z nekaterimi trgovinskimi partnerkami EU. Unija je tik pred sklenitvijo gospodarskega in investicijskega sporazuma (Ceta) s Kanado, z ZDA pa potekajo pogajanja o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP). (STA)

Ali bo bitcoin zrasel še drugi mesec zapored? (OGLAS)
1 ura

Po rasti za več kot 11 odstotkov v februarju bitcoin ohranja rastoči trend, tako da je od 1. marca do danes zrasel za okrog štiri odstotke in se zdaj njegova vrednost giba nad 3.900 dolarji. Ali se bo ponovila vrtoglava rast, ki jo je bitcoin doživel konec leta 2017, bo pokazal čas.

Fortrade je za vse, ki bi se radi naučili trgovati z bitcoinom, ali za vse, ki preprosto želijo razširiti svoje znanje, pripravil brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina (tako imenovani CFD). Vodnik je prilagojen vsem ravnem znanja.

Brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina lahko prevzamete tukaj.

Kaj je bitcoin?

Bitcoin je vrsta digitalnega denarja (kriptovaluta). Od tradicionalnega denarja se razlikuje po tem, da ga ne regulira nobena institucija, kar pomeni, da vašega denarja ne nadzoruje nobena banka. Aprila 2010 je cena bitcoina znašala 0,003 dolarja, rekordno ceno pa je dosegel decembra 2017, ko je bil vreden več kot 17 tisoč dolarjev.

Medtem je veliko držav bitcoin razglasilo za legalno valuto, kar je pozitivno vplivalo na njegovo ceno. Bitcoin ni pod vplivom državnih vlad, ampak se spremlja prek javne spletne evidence, znane kot blockchain. Končno število bitcoinov se oblikuje v procesu, imenovanem rudarjenje (gre za reševanje kompleksnih matematičnih problemov). Ena od privlačnosti tega načina plačila je, da je plačevanje povsem anonimno.

Brezplačno e-knjigo Kako trgovati s ceno bitcoina lahko prevzamete tukaj.

Fortrade Ltd. z licenco številka 609970 ima avtorizacijo FCA (Financial Conduct Authority), regulatornega organa Velike Britanije.

CFD so kompleksni instrumenti, zelo tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. Kar 84 odstotkov drobnoprodajnih računov vlagateljev pri trgovanju s temi instrumenti izgubi denar. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD, in ali si lahko privoščite tako veliko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, priporočamo, da poiščite neodvisen nasvet. To besedilo ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede pravilnosti ali popolnosti teh podatkov ne dajemo nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Ali bo bitcoin zrasel še drugi mesec zapored?
Najmanjši volkswagnov križanec z veliko potenciala
2 uri
T-cross je veliko več, kot le privzdignjen ter za tisočaka in pol dražji VW polo. Mladostnega videza, z veliko možnostmi individualizacije in prilagojen aktivnemu življenjskemu slogu navduši vse generacije, na majorških cestah pa nas je prepričal tudi za volanom.
Na članek...

Običajne pogovore o prevoženih kilometrih, “višincih” in izbrani kadenci med pisano gručo nemških rekreativnih kolesarjev na majorškem prelazu Coll de Sa Bataia je zmotil njim skoraj domači “vsiljivec”.

Volkswagnov znak in t-rocovsko oblikovan nos nista puščala dvoma, odkod prihaja, a (skromna) velikost in atraktiven zadek sta jim bila tuja.

“T-cross!” je poznavalsko priletelo iz ozadja in se nadaljevalo z odo njegovi modni podobi, predvsem zadku. Žarometa namreč povezuje okrasni element, ki podkrepi mladosten značaj najmanjšega in najcenejšega volkswagnovega križanca. Ostali so se hitro pridružili, celo za ušesa trda nemščina je ob množičnem laskanju pridobila nekaj španskega temperamenta.

Pri Volkswagnu so očitno že vedeli, zakaj so mi na platformi pola, ibize in arone narejenega t-crossa v roke potisnili na španski Mallorci, v tem času že prepolni nemških turistov vseh generacij. Dober glas seže v deveto vas, če so vmes dopustniški utrinki pa še toliko bolje.

Že po nekaj kilometrih je bilo namreč jasno, da zna modno ukrojeni in bakreno obarvani VW t-cross hitro pritegniti pozornost in razvezati jezike.

Ne le dam v zrelih letih, ki cenijo kompaktne mere (dolžina 4,11 metra, lahkoten volan), višje vstopanje ter boljšo preglednost, ampak tudi njihovih spremljevalcev (veliko prostora nad glavami, tudi na zadnji klopi, aktivni tempomat ter serijsko štirje varnostno-asistenčni sistemi s samodejnim zaviranjem v sili vred).

S strani mladih družin in rekreativcev vseh vrst so deževale pohvale na račun njegove prostornosti, praktičnih rešitev in prilagodljivosti na 256 cm medosne razdalje. T-cross ima med drugim za 14 centimetrov pomično zadnjo sedežno klop, prtljažnik prostornine 385 do 455 litrov oziroma do največ 1.281 litrov ter ob podrti zadnji klopi tudi povsem ravno dno.

Za dodaten plus so ljubitelji vodnih športov označili sovoznikov sedež s poklopnim naslonjalom, saj ponuja možnost prevoza razne športne opreme oziroma do 240 cm dolgih predmetov.

Mladi pari niso skrivali navdušenja nad počutjem na prednjih in zadnjih sedežih, prav na generacijo Z pa so pri snovanju najbolj mislili Volkswagnovi oblikovalci.

Tako punce kot fantje so dvignili palec živahni in po njihovem okusu ukrojeni notranjosti, pohvalili pa so tudi po meri nastavljive digitalne merilnike, 8-palčni zaslon na dotik, povezljivost z Apple in Android mobilniki, ambientalno osvetlitev, zvočni sistem Beats, štiri USB priključke spredaj in zadaj, “cool” barve ter veliko možnosti individualizacije, ki jim jo ponuja najmanjši volkswagnov križanec t-cross.

Kar nekaj trde plastike v notranjosti ni povzročilo večjih negodovanj, saj je kvaliteta izdelave na pričakovano visokem nivoju, bo pa navdušenje gotovo manjše ob nakupu osnovno opremljenega modela za 16 tisočakov. Tak nima digitalnih merilnikov, barva je osnovna, žarometi halogenski, precej več glasbe za svoj denar pa ponudi v opremi Style za dobrih 20 tisočakov. Kot smo vajeni, je seznam dodatne pester, končna cena pa t-crossa zlahka potisne v območje t-roca.

V vsakem primeru kupec, ne glede na spol in starost, ne bo zgrešil pri izbiri motorja, nasmešek pa se mu bo širil tudi med vožnjo. Sam sem med ozkimi in zavitimi cestami na severozvhodu Mallorce naravnost užival, saj je t-cross vozniško nevtralen in agilen. V zavojih se vseeno malenkost bolj nagiba kot seatova arona, sicer pa je čvrst in ne premehak. Čez večje luknje zna zato grdo poskočiti, se pa kljub le prednjemu pogonu dobro znajde na makadamu. Nima zaman cross v svojem imenu, kar so ugotovili tudi zvedavi Nemci na eni izmed slabše dostopnih plaž blizu kraja Artà.

Če vam “budget” dopušča in stavite predvsem na udobje, potem priporočam nakup močnejšega in do 3.000 vrtljajev precej tihega 1.0-litrskega turbo trivaljnika s 85 kilovati (115 KM) v kombinaciji s 7-stopenjskim DSG menjalnikom.

Vožnja takšnega urbanega križanca je v mestih prava poezija, kombinacija se izkaže tudi med vzponi in prehitevanjem, lahko pa tudi umirjeno in varčno križarite zunaj urbanih središč. Ročni menjalnik potrebuje več telovadbe, se pa dobro ujame s šibkejšim bencince. Ta zmore moč 70 kilovatov (95 KM), ponudbo dopolnjuje enako zmogljiv 1,6-litrski turbodizel, pozneje pa bo ponudbo zaokrožil štirivaljni 1,5-litrski TSI z močjo 110 kilovatov (150 KM). T-cross tudi na ta način dokazuje, da je kljub njegovi majhnosti v njem veliko genov, ki jih potrebuje prodajna uspešnica.

Kako bodo postavili fotovoltaike za skupinsko samooskrbo v breginjskih vaseh
3 ure
V občini Kobarid so sklenili, da bodo dosegli energetsko samozadostnost. S platformo SunContract so podpisali pismo o nameri, po katerem bodo preučili, kako bi samozadostnost dosegli.
Na članek...

Občina Kobarid in platforma SunContract bosta, če bodo njuno namero potrdili tudi na kobariškem občinskem svetu, sodelovala pri postavitvi sončnih elektrarn na občinskih strehah, sodelovala pa bosta tudi pri obveščanju občanov o postavitvi in uporabi sončnih elektrarn.

Kako bodo namero izpeljali?

Začetna naložba bo predvidoma znašala okoli 1,5 milijona evrov. V prvi fazi bo namenjena namestitvi sončnih elektrarn na občinske objekte in postavitvi do 50 samooskrbnih sončnih elektrarn za občane v prihodnjih dveh letih, so povedali na predstavitvi načrta.

Najprej se bodo lotili priprave projektov, del jih bodo pripravili na občini, del pa v SunContractu. V študiji bodo preverili, na katerih stavbah bi postavili fotovoltaike, in kakšne naprave bi postavili.

Študijo bodo pripravili v enem ali dveh mesecih, na občinskem svetu bodo o njej predvidoma odločali še pred poletjem, z gradnjo pa bi v primeru pridobljenega soglasja lahko začeli jeseni, je ocenil direktor SunContracta Gregor Novak.

Kako pa bodo dogovori potekali? Občani se bodo dogovorili s platformo SunContract individualno, občina pa je lastnica stavb, ki bi jih lahko uporabili za mikro energetsko skupnost, je povedal kobariški podžupan Marko Miklavič. »Oskrbovali bi celo vas, vaščani bi dobili cenejšo elektriko.«

Projekt bi najprej izvedli v treh breginjskih naseljih: Stanovišče, Sedlo in Podbela. V naseljih ima občina objekte, ki jih je treba sanirati. Po potresu leta 1976 so v Breginjskem kotu postavili pet skupnih hlevov, ki so v lasti občine. Na dveh hlevih so elektrarne že devet let: »Stvar deluje, zdaj pa bi lahko vključili še tri preostale.«

Vsako naselje ima svojo transformatorsko postajo, v vsakem bi postavili elektrarno, ki bi napajala naselje. Na osnovi dosedanjih izkušenj ocenjujejo, da bi bila vsaka elektrarna med sto in 150-kilovatna.

Vsako naselje šteje med 30 in 40 hiš. Zanimanje občanov je kar veliko, prihranki so dokazani, pravi Miklavič. Poslovnega modela še niso izdelali, predvidoma pa prebivalci ne bi bili investitorji v elektrarne.

Če bodo vaščani želeli postati lastniki elektrarne in, če bo sprejeta sprememba uredbe o samooskrbi v predlagani obliki, bodo ustanovili zadrugo za skupinsko samooskrbo. Če takšnega dogovora ne bo, pa bo investirala v elektrarno SunContractova družba Sonce, je pojasnil Novak.

»Pomembno je, da se vaščani vključijo v samooskrbo v okviru transformatorske postaje.« Vključili se bodo v SunContractovo bilančno skupino.

Kaj pa načrtujejo v Kobaridu?

V občinskem središču bodo predvidoma postavili sončne elektrarne na individualne stavbe, skupinska samooskrba po Miklavičevi oceni v Kobaridu ne pride v poštev.

Morda bodo postavili elektrarne tudi na nekaterih občinskih objektih, na primer na vrtcu ali šoli. Na telovadnici je že postavljena. Takšne elektrarne bodo namenjene porabi občine.

Kako bodo postavili fotovoltaike za skupinsko samooskrbo v breginjskih vaseh
Foto: Borut Hočevar
Kako gospodarno upravljati z družinskimi nepremičninami (PRO)
3 ure
Številni Slovenci zato v zadnjem obdobju ugotavljajo, da so nepremičnine, v katerih živijo, prevelike in potratne.
Na članek...

Cene nepremičnin po drastičnem upadu med minulo gospodarsko krizo že nekaj let vztrajno naraščajo. Najbolj v Ljubljani, predvsem v središču mesta, kjer je nakup stanovanja za marsikoga že velik izziv. Nekateri lastniki starih stanovanj, ki stanovanj ne uporabljajo, jih denimo namenijo oddajanju turistom, ki se v vse večjem številu odločajo za bivanje v mestu s kratkoročnim najemom stanovanja. Enak trend je tudi v večjih turističnih krajih kot so Piran, Portorož, Kranjska Gora, Bled in deloma Bohinj.

Vendar je takšno oddajanje lahko dvorezen meč. Stanovanja so zasedena med poletno sezono in med prazniki, sicer pa so lahko precej prazna. "Številni se zato raje odločijo za varnejšo dolgoročnejšo oddajo stanovanj" nam je pojasnila direktorica agenciji Stan nepremičnine Stanka Solar. "V naši agenciji se prizadevamo poiskati primerne najemnike glede na vrsto, lokacijo in opremljenost nepremičnine", je še dodala Solarjeva.

V medletni primerjavi cen kvadratnega metra nepremičnin na evropskem trgu je bila po podatkih Eurostata v lanskem letu rast cene nepremičnin v Sloveniji s 15,1% največja. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je cena kvadratnega metra nepremičnin v naši državi rasla za po okoli sto evrov letno, v prvi polovici lanskega leta pa je na ravni države dosegla povprečno ceno 1750 evrov.

Pogosto neizkoriščene velike večgeneracijske hiše

V Sloveniji imamo neizkoriščenih veliko stanovanjskih površin, ki jih posedujejo predvsem ljudje starejše generacije. Ti so v času ugodne kreditne politike sedemdesetih in osemdesetih let gradili velike hiše, namenjene bivanju več generacij. Številni Slovenci zato v zadnjem obdobju ugotavljajo, da so nepremičnine, v katerih živijo, prevelike in potratne. To je razlog, da se vedno več ljudi odloča za prodajo nepremičnin, saj bi jih obnova in vzdrževanje predrago stala.

S takšnimi primeri se načrtno ukvarjajo v agenciji Stan nepremičnine, kjer strokovnjaki z izkušnjami z različnimi vrstami nepremičnin skupaj s strankami naredijo pregled njihovih vrst in stanja njihovih nepremičnin ter potreb lastnika. Pri tem preverijo, katere nepremičnine bodo potrebne obnove in ali bi se bilo smotrno preseliti v bolj varčno nepremičnino, ter katere nepremičnine bi bilo morda dobro prodati, če lastnik o tem razmišlja, nam je pojasnila Stanka Solar.

Glede na to, da smo Slovenci rekorderji po številu lastniških hiš v Evropi, največ jih je bilo zgrajenih v že omenjenih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar 168 tisoč, je lastništvo neustrezne nepremičnine težava, s katero se nepremičninski strokovnjaki srečujejo vsak dan.

Tako so danes lastniki skoraj polovice slabo izkoriščenih nepremičnin upokojenci. "Njihovi otroci se zaradi dela pogosto selijo v druge kraje oziroma večja mesta, pa tudi raje živijo samostojno v lastnih nepremičninah" pojasnuje Solarjeva. V teh velikih družinskih hišah po podatkih statističnega urada v povprečju živijo dve do štiri osebe, vsak stanovalec pa ima na voljo 20 do 60 kvadratnih metrov bivalne površine. Stanovanj, kjer ima vsak na voljo 60 kvadratnih metrov bivalne površine ali več, je skoraj 15 tisoč, v skoraj 16 tisoč hišah pa celo živi samo en stanovalec. Ravno zato so pri prodaji in nakupu nepremičnin v agenciji Stan nepremičnine fleksibilni, saj nudijo celovito svetovanje in varno izpeljavo postopka prodaje in nakupa nepremičnine. Običajno se mlajši ljudje odločajo na začetku za najem, potem za nakup, pri katerem velikokrat pomagajo starši, babice in dedki, ker hitro ugotovijo, da z zneskom plačila mesečne najemnine lahko plačajo mesečni obrok kredita banki.

Finančne posledice čustvene navezanosti na hišo

Starejše hiše prinašajo večje stroške vzdrževanja, lastnikom velikih hiš pa grozi tudi povečanje davka na nepremičnine. Večina upokojencev, ki imajo nizke pokojnine, težko plačujejo vzdrževalne stroške, medtem ko si obnove mnogi ne morejo privoščiti.

S tem namenom v Stan nepremičninah podpirajo nov projekt revije Moje finance 45+ in so edina agencija pri nas, ki na tovrsten način deluje na trgu. Ljudi želijo pravočasno osveščati o različnih možnostih, ki jih lastnikom prinaša njihovo premoženje. Veliko nepremičnin bi namreč lahko prinašalo dohodek, ki ga trenutno ne prinašajo. Včasih je bolj smotrno eno veliko nepremičnino prodati in kupiti dve majhni in eno ali obe oddajati. Sicer pa so starejši lastniki, ki so več desetletij živeli v hiši, ki so jo včasih zgradili z lastnimi rokami, nanjo zelo navezani. Težko se ločijo od lastne hiše, če so se jo že odločili prodati, pa vrednost večkrat precenijo, zato se hiša težko proda. Z nerealno visoko ceno se čas prodaje daljša, zanimanja je čedalje manj, ko pride do prodaje, pa je cena za prodajalca večkrat celo nižja, kot bi jo lahko iztržil, če bi hišo po tržni ceni prodal na začetku. Zato je, tako pravi Stanka Solar, pametno prodajo, seveda pa tudi nakup nepremičnine zaupati strokovnjakom. Prodaja s pomočjo strokovnjakov je dodatno smiselna tudi v primerih, ko se mudi ali če je prodajalcev več in je dobro, da obstaja tretja oseba, ki njihove interese in pričakovanja poenoti in jim predstavi realistično možnost prodaje. To se lahko zgodi npr. v primeru prodaje pri ločitvi, zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil ali pri dedovanju. Pri nakupu stanovanjske hiše je dobro, da strokovnjaki preverijo gradbeno in uporabno dovoljenje,. Za razliko od notarjev to preverijo lažje in bolj kakovostno, saj vidijo dejansko stanje v naravi.

Na voljo je več rešitev

Ob ugodni ceni je za mlade starejša družinska hiša lahko dobra nakupna odločitev, saj so te hiše navadno na dobrih lokacijah in primerne za družino. Vendar je treba biti zelo pazljiv pri oceni stanja hiše, oziroma pri oceni stroškov, ki bi jih bilo treba nameniti obnovi. Večkrat se namreč postavi vprašanje, ali staro hišo bolje prenoviti, ali jo porušiti in zgraditi novo. Stroški prenove lahko v nekaterih primerih tudi močno presegajo stroške novogradnje. Tudi v tem primeru je najbolje, da vam pri nakupu pomagajo in svetujejo strokovnjaki. Poleg tega, da preverijo celotno dokumentacijo, prej opazijo skrite pasti in morebitne dodatne stroške, ki bi se lahko pojavili med obnovo. V agenciji si dnevno prizadevajo, da starejšim ljudem predstavijo možnost selitve v bolj varčne hiše oziroma stanovanja, ki imajo dvigala in parkirna mesta ter v bližini zdravstveni dom, lekarno, trgovino, banko. S tem hkrati omogočijo nakup nepremičnine mladim družinam in parom, posameznikom, ki potrebujejo več prostora in jih ne moti, da so nepremičnine potrebne obnove, energetske sanacije, da nimajo dvigal, parkirnih mest.

Kako prenesti lastništvo z ene generacije na drugo

Direktorica agencije Stanka Solar svetuje, da je smiselno urediti lastniška razmerja, oziroma nepremičnino prepisati na naslednike še v času, ko je dolgoletni lastnik še pri zdravju. Po izkušnjah namreč v večini primerov po smrti lastnika pride do prepira dedičev, takšne nepremičnine z neurejeno lastnino, t.j. če se še ne ve, kdo je lastnik, pa ni mogoče prodati, medtem pa lahko propada in s tem izgublja vrednost.

Kako gospodarno upravljati z družinskimi nepremičninami
Foto: Jure Makovec
Naslovne zgodbe Financ
6 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
V začinjenih piščančjih zrezkih Perutnine Ptuj odkrili salmonelo 2
6 ur
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je iz prodaje odpoklicala mesni pripravek - začinjen piščančji zrezek Gurman piščančji zrezki z bučnimi semeni proizvajalca
Več ▼

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je iz prodaje odpoklicala mesni pripravek - začinjen piščančji zrezek Gurman piščančji zrezki z bučnimi semeni proizvajalca Perutnina Ptuj zaradi prisotnosti bakterije salmonela, piše STA.

Za Perutnino Ptuj se je lani vnel boj med ukrajinsko družbo MHP in francoskim perutninarjem LDC. V SIJ so se odločili za Ukrajince, ki so za ptujsko podjetje ponudili več. A Francozi se – vsaj v jeseni lani– še niso predali, protestno pismo so poslali tudi premieru Marjanu Šarcu.

John Rich, takratni neizvršni direktor MHP pa je lani novembra napovedoval, da bodo v Perutnino Ptuj v letošnjem letu vložili 60 milijonov evrov, lahko tudi več. »Intenzivna vlaganja načrtujemo prvih pet let, in sicer v skupni vrednosti četrt milijarde evrov. Posodobili bomo proizvodnjo, saj je treba stroje zamenjati vsaki dve do tri leta, vlagali bomo v dobro embalažo in izdelke. Izboljšali bomo stroškovno učinkovitost Perutnine Ptuj, česar smo se naučili v Ukrajini, kjer ne dobivamo kmetijskih subvencij. Prvi cilj ostaja visoka kakovost perutninskega mesa in izdelkov, da bomo na trgu konkurenčni.«

Bertoncelj: Davčna reforma ta teden na ESS, jeseni v parlament 9
7 ur

Spremembe obdavčitve, ki jih je februarja predstavil minister za finance Andrej Bertoncelj, bodo že v petek predstavljene na ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki ga sestavljajo vlada, delodajalci in sindikati. To je minister povedal na dnevu mojih financ. »Potem mora mesec dni teči javna debata, jeseni pa bi lahko davčno reformo že obravnaval parlament,« je dejal Bertoncelj.

Nova, ugodnejša dohodninska lestvica in višja splošna davčna olajšava ter tudi višja obdavčitev prihodkov od kapitala bi torej začele veljati januarja 2020. Kaj pa obdavčitev regresa? Davčna reforma predvideva, da se do višine povprečne bruto plače (približno 1.700 evrov) ne bi plačevalo nobenih dajatev, da bi torej bruto bil enak netu. »Spremembe bi radi izpeljali tako, da bi ugodnejša obdavčitev veljala že za leto 2019,« je povedal Bertoncelj. »Pričakujemo, da boste delodajalci to izkoristili in svoje zaposlene bolje nagradili,« pravi.

Glede obdavčitve kapitala napoveduje vztrajanje pri cedularni obdavčitvi in poudarja tudi, da bo ostalo 20-letno obdobje imetništva kapitala, po katerem davka ob prodaji ne bi bilo več treba plačati. Na kritike, da vlada z dvigom davkov na kapital ljudem sporoča, da se varčevati ne splača, odgovarja, da je obdavčitev kapitala podobna kot v primerljivih državah in navaja primer Avstrije, kjer da je obdavčitev 27-odstotna. Po sprejemu davčne reforme bo pri nas 30-odstotna. »Vse študije pravijo, da je delo preveč davčno obremenjeno, kapital pa premalo. To smo pri davčnih spremembah upoštevali,« pravi finančni minister.

Kaj pa nepremičninski davek? Tega letos še ne bo, smo pisali pred nedavnim. A je to vseeno nekaj, kar želi Bertoncelj v svojem mandatu rešiti. »Ugriznili bomo v to jabolko in to področje uredili,« napoveduje.

»Ne bi bil pesimist glede krize«

»Slovenija ima solidno gospodarsko rast, rastemo dvakrat tako hitro kot evrsko območje in tudi napovedi so solidne. Ne bi bil pesimist glede krize. Ko sem nastopil mandat, je bil v zraku prevelik optimizem, zdaj pa je v zraku preveč pesimizma,« opaža finančni minister. Kot je razkril Bertoncelj, je spomladanska ocena gospodarske rasti Slovenije za letos popravljena s 3,7 odstotka na 3,4 odstotka.

»Slovenija je v dobri finančni kondiciji. Imamo proračunski presežek. Povprečje evrskega območja beleži primanjkljaj. Smo prva ali druga najbolj uspešna država na evrskem območju po razdolževanju, bližamo se 65 odstotkom, naš cilj je v dveh letih doseči maastrichtski kriterij, dolg v višini do 60 odstotkov BDP. Smo solidni, je pa vedno tudi prostor za izboljšave,« še dodaja Bertoncelj.

Bertoncelj: Davčna reforma ta teden na ESS, jeseni v parlament
Foto: Jure Makovec
Najbolj brani članki danes
7 ur
1. Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali2. Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti3. Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira
Več ▼

1. Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali

2. Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti

3. Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira po slovenskih bankah?

4. Avtomobilski eksoti, ki so pridobili ali izgubili največ vrednosti

5. Najnovejša tehnologija za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje novih hiš

6. Večer: del Gorenja bo jutri obstal, ker nima delov za proizvodnjo. Gorenje: to ni nič novega

7. Ste vedeli, da je tudi podjetje lahko normiranec? Pojasnjujemo pluse in minuse normiranega d. o. o.

8. Banke: dogaja se, kot že dolgo ne

9. Korotansko naselje: zemljišče od otoka Man do podjetja Zemljariča in Ropa?

10. Marku posojilo za 300 kvadratnih metrov hiše odplačujejo študenti!

Kako izkoristiti potencial starejših zaposlenih 1
7 ur
Pokojninska reforma je lahko priložnost, da postanete do starejših prijaznejše podjetje
Na članek...

Delovna aktivnost starejših Slovencev se veča, vlada pa upa, da bo s pokojninsko reformo še bolj spodbudila Slovence k delu tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. A temu se bodo morala prilagoditi tudi podjetja. Vse več se jih zaveda pomembnosti upravljanja starejših na delovnem mestu.

V Sloveniji je bila lani po podatkih OECD zaposlenih že skoraj polovica starejših (od 55 do 64 let). To je precejšnje izboljšanje glede na recimo leto 2016, ko je delala zgolj tretjina Slovencev v tem starostnem razredu.

Bodo s pokojninsko reformo starejši delali dlje?

Ministrstvo za delo sicer načrtuje več ukrepov, da bi spodbudili delo starejših, med drugim skrajšanje obdobja prejemanja denarnih nadomestil (zdaj se pogosto dogaja, da starejši »čakajo« na upokojitev na zavodu za zaposlovanje, saj jim pripada dveletno denarno nadomestilo), še pomembnejši pa je ukrep uvedbe dvojnega statusa upokojencev. Torej, da bodo zaposleni, ko izpolnijo pogoje za upokojitev, a nadaljujejo delo, prva tri leta prejemali polovico pokojnine (in si tako še dodatno zvišujejo pokojnino), od četrtega leta pa bi lahko ob delu prejemali še polno pokojnino.

Ali se bo s temi ukrepi rešila kadrovska suša na trgu dela? Do leta 2060 naj bi se po napovedih Eurostata delež starejših od 64 let v Sloveniji povečal z zdaj skoraj petine prebivalstva na tretjino. Podjetja so pri napovedih zadržana, medtem ko kadrovniki ocenjujejo, da bi ta ukrep deloval, če se bomo celovito ukvarjali s starejšimi zaposlenimi in razbili stereotipe, ki zdaj glede starejših veljajo na trgu dela.

Starejši zaposleni pogosto pozabljena skupina v podjetjih

Slovenski delodajalci se premalo ukvarjajo z zaposlenimi, starejši pa so najbolj pozabljena ciljna skupina zaposlenih, meni Laura Smrekar iz kadrovske družbe Competo. Ugotavlja, da so zaposleni po 41. letu v slovenskih podjetjih pozabljeni kar se tiče vlaganja v njihov razvoj in usposabljanje, stagnirajo, motivacija jim pada. »Čeprav danes od delodajalcev pogosto slišimo, da so zaposleni naše največje bogastvo in dodana vrednost, je čas, da preidemo od besed k dejanjem,« pravi Smrekarjeva.

Kot posamezniki moramo začeti skrbeti zase, razvijati kompetence, se vseživljenjsko učiti in izobraževati, saj nam bo to tudi v prihodnje zagotavljalo zaposljivost, uspešnost in tudi občutek, da smo koristni. »Glede na trende in napovedi v prihodnjih desetih, dvajsetih letih, nas zelo verjetno čaka hitrejša menjava področij dela, poklicev, tudi samega načina dela. Pri tem nam bodo pomagale mehke veščine in interdisciplinarnost,« pravi Smrekarjeva. Opaža, da se veliko kandidatov v štiridesetih počuti, kot bi lovili zadnji vlak, a poudarja, da lahko tudi pri teh letih zamenjamo področje dela, napredujemo, se odločimo za šolanje, stopimo na samostojno podjetniško pot.

Z medijsko kampanjo nad stereotipe

Delodajalci se bodo morali znebiti predsodkov in stereotipov, ki jih imajo do starejših zaposlenih. Ministrica za delo Ksenija Klampfer je v intervjuju za Finance napovedala tudi medijsko kampanjo, s katero bi odpravili stereotipe in opozorili, da starejši delavec ne pomeni togega, zakrnelega delavca, ki je nesposoben, ampak da starejši delavec prinaša znanje, izkušnje, mentorstvo. »Gre za nerazumevanje in nepoznavanje dodane vrednosti posameznika znotraj delovnega okolja v različnih starostnih obdobjih. Starejši zaposleni imajo nekaj, česar mlajši nimajo – modrost, izkušnje, samozavest, široko socialno mrežo, so v najbolj produktivnem obdobju delovnega življenja in imajo čas – otroci so odrasli, lahko se na polno posvetijo karieri,« pravi Smrekarjeva.

Kako postati do starejših prijaznejše podjetje

Na podjetjih je torej, da prilagodijo delovna okolja in postanejo do starejših zaposlenih bolj prijazna. »Zmanjšati je treba delovne obremenitve za starejše zaposlene in jim omogočiti bolj prijazne in prožne možnosti dela,« pojasnjuje Smrekarjeva. Poudarja, da to ni zgolj enkratni projekt, ampak sprememba načina delovanja podjetja. »Prepoznati je treba vse potenciale starejših in jih naprej razvijati, povečati medgeneracijsko sodelovanje znotraj podjetij,« pravi.

Velik izziv vidi tudi na področju srednjega menedžmenta, kako pravilno usposobiti vodje, da bodo znali voditi tudi starejše sodelavce, kar je precej bolj zahtevno in kompleksno.

In kako so podjetja »prijazna« do starejših kandidatov? »Ko kandidata prepoznamo kot najbolj ustreznega, ga vedno priporočimo naprej. Če ima sogovornik morda pomisleke, tudi starostne, zelo jasno agrumentiramo, zakaj stojimo za našo odločitvijo,« pravi Smrekarjeva. Ugotavlja, da pri zaposlovanju še vedno ponekod prihaja do diskriminacije – tako starostne kot tudi spolne. »Nekateri delodajalci bi najraje zaposlili samo mlade talente ali morda samo predstavnike enega spola. Zmotno so prepričani, da so to dejavniki, ki bodo vplivali na (ne)učinkovitost novega člana ekipe in posledično učinkovitost podjetja,« še pravi sogovornica in poudarja, da kakršnakoli diskriminacija ne koristi nikomur.

Med ukrepi za starejše denimo rotacija delovnih mest

Pri upravljanju starejših v podjetjih sicer poteka precej aktivnosti. Razvojni sklad je predlanskim pripravil katalog več kot 60 ukrepov ([bit.ly]), ki lahko delodajalcem pomaga s praktičnimi rešitvami pri upravljanju starejših zaposlenih. Priročnik, ki so ga lanskega novembra posodobili, ponuja rešitve s področja promocije in varovanja zdravja, ergonomije in prilagoditve dela, razvoja kompetenc in usposabljanj, medgeneracijskega povezovanja in zavzetosti.

Med predlaganimi ukrepi je veliko takšnih, ki se lahko hitro vpeljejo v delovni proces katerekoli organizacije, ob tem pa ni potrebnega veliko denarja. Tako denimo predlagajo rotacijo delovnih mest in nalog, saj se s tem zaposlenemu omogočijo dodatna izobraževanja in razvoj kompetenc. Prav tako se zmanjša naveličanost, poveča se produktivnost, razvijajo različni pogledi na delovne naloge. Kot primer dobre prakse navajajo podjetje Domel iz Železnikov, kjer lahko zaposleni rotirajo na dve uri po različnih delovnih nalogah (glede na delovne zmožnosti). S tem izboljšujejo komunikacijo in odnose med zaposlenimi.

Kot primer dobre prakse opozarjajo denimo na preventivni program varnosti in promocije zdravja zaposlenih v Uniorju, kjer izvajajo dva preventivna programa: terapije gibal za najbolj zahtevna delovna mesta in pregled kostno-mišične gostote za ženske, starejše od 52 let. Ugotavljajo, da se je zdravstveni absentizem na področju kostno-mišičnih obolenj zmanjšal, čeprav je preventiva na tem področju vidna šele po desetih letih.

V Petrolu z mentorstvi do prenosa znanja s starejših na mlajše

Energetska družba Petrol je lani prejela priznanje starejšim prijazno podjetje za skrb za osebno rast in razvoj zaposlenih nad 45 let in ukrepe, ki jih izvajajo za starejše zaposlene. V Petrolu imajo za zaposlene vzpostavljen mentorski program, ki je dober način prenosa znanja, veščin, informacij in izkušenj starejših delavcev na mlajše. »Čeprav je mentor ali mentoriranec lahko kdorkoli, ne glede na starost ali delovno mesto, smo želeli s projektom spodbuditi sodelovanje med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi, prenos znanja in opolnomočenje starejših zaposlenih,« pojasnjujejo v Petrolu.

Vse večjo pozornost namenjajo tudi zdravemu življenju, aktivnim odmorom, športnim dogodkom in neformalnim oblikam druženja. »Sodelovali smo v projektu ASI in z različnimi načini izobraževanja podprli strokovno in osebno rast zaposlenih, starejših od 45 let. Redni letni pogovori med vodjo in sodelavcem pa nam dajejo informacije o željah po spremembah na razvojni poti,« pravijo v Petrolu. Poudarjajo, da je način vodenja zagotovo ključen pri motivaciji zaposlenih.

Njihov nasvet podjetjem: sistemi naj bodo transparenti za vse. »Letnica rojstva ne definira vedno, katere ukrepe je treba vpeljati. Razumeti je treba organizacijsko kulturo, vrednote podjetja, spoštovati različnost in najti prave ukrepe, ki bodo poglabljali zaupanje v polno sodelovanje med različnimi generacijami,« še pravijo v Petrolu.

Mercator: pomembno je ohranjanje kompetenc, motivacije in zdravja starejših

Pri trgovcu Mercator imajo več kot polovico zaposlenih starejših od 45 let, zato imajo strategijo upravljanja starejših zaposlenih. »Zavedamo se, da ima ta skupina zaposlenih bogate izkušnje, ki so jih pridobili v letih svojega dela in jih lahko zdaj izkoristijo v mentorskem procesu novim sodelavcem, ki prihajajo,« pravijo v Mercatorju.

Predstavili so dva ukrepa v sklopu te strategije. »Prvi je usmerjen v vse naše starejše sodelavce, ki opravljajo delo voznika oziroma večji del svojega časa preživijo za volanom službenega vozila. Ker je prometa čedalje več, z leti pa se manjšajo psihofizične spretnosti, smo starejšim voznikom omogočili intenzivni tečaj varne vožnje,« pojasnjujejo. Drugi ukrep pa je usmerjen v sodelavce, ki se bližajo upokojitvi. »V sklopu tega ukrepa želimo vzpostaviti prijazen sistem prehoda v tretje življenjsko obdobje, poskrbeti za prenos dragocenih znanj na sodelavce ter pravočasno oblikovanje nasledstev,« pravijo v Mercatorju.

In kaj svetujejo drugim? »Zaposleni po 50. letu redkeje menjajo službo. Torej se moramo delodajalci zavedati, da bomo večino starejših sodelavcev imeli do upokojitve,« pravijo. Kakšen bo njihov doprinos v zadnjem obdobju njihove kariere k uspešnosti podjetja, je precej odvisno od delodajalca in strategij za upravljanje starejših. »Strategije upravljanja starejših bi morale biti usmerjene na tri pomembna področja: ohranjanje njihovih kompetenc za delo, ohranjanje motivacije in skrb za njihovo zdravje,« še pravijo v Mercatorju.

Za zaposlitev starejšega do 11 tisoč evrov subvencije

Vse več starejših pa je tudi na zavodu za zaposlovanje. Trenutno jih je med brezposelnimi okoli 40 odstotkov, zavod pa podjetjem ponuja številne spodbude za zaposlovanje starejših v sklopu aktivne politike zaposlovanja. Tako denimo lahko podjetje za vsaj dveletno zaposlitev starejšega brezposelnega (nad 58 let) pridobi 11 tisoč evrov subvencije (Aktivni do upokojitve), za enoletno zaposlitev starejšega pa do sedem tisoč evrov subvencije (Zaposli.me). Prav prek programa Zaposli.me so lani zaposlili skoraj dva tisoč brezposelnih starejših (50 let in več), nekaj več so jih vključili v program javnih del, približno 1.500 starejših brezposelnih se je zaposlilo prek spodbud za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila, približno 600 starejših brezposelnih pa je bilo vključenih v usposabljanje na delovnem mestu oziroma delovni preizkus.

Kot pravijo na zavodu, uspešna aktivacija starejših brezposelnih zahteva celovit pristop, od oblikovanja različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja do vseživljenjskega učenja, zagotavljanja zdravih delovnih mest, do ozaveščanja o prenosu izkušenj med generacijami, kjer je zelo pomembna vloga samih delodajalcev, ki bodo »morali prepoznati prednosti zaposlovanja starejših delavcev«.

Lani se je po podatkih zavoda zaposlilo približno 11.800 brezposelnih, starejših od 50 let, največ v panogah gradbeništvo (1.843 brezposelnih), proizvodnja (1.404 brezposelnih) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.030 brezposelnih, kamor se uvrščajo med drugim tudi kadrovske agencije. Glede na poklice je bilo največ zaposlitev čistilcev, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, proizvodnih delavcev, tajnikov, prodajalcev in zidarjev.

Kako izkoristiti potencial starejših zaposlenih
Foto: Shutterstock
Siol: Kriminalisti pri Pahorju, Lahovniku in Križaniču v primeru Teš 6 niso odkrili kaznivih dejanj 8
7 ur
Predsedniku republike Borutu Pahorju in nekdanjima ministroma Mateju Lahovniku ter Francu Križaniču se zaradi njihove vloge pri projektu šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) ne bo treba
Več ▼

Predsedniku republike Borutu Pahorju in nekdanjima ministroma Mateju Lahovniku ter Francu Križaniču se zaradi njihove vloge pri projektu šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) ne bo treba zagovarjati pred organi odkrivanja in pregona, poroča spletni portal Siol.

Po slabem letu dni kriminalisti niso našli razlogov za sume, da so pri tem storili kaznivo dejanje opustitve dolžnega nadzorstva oziroma nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij.

Lani jih je policiji in tožilstvu naznanil državni zbor ob obravnavi končnega poročila preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu Teš 6. DZ je na podlagi končnega poročila ugotovil, da so nekdanja ministra za finance in za gospodarstvo, Križanič in Lahovnik, ter nekdanji premier Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo bodisi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oz. javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta. (STA)

Gospodarski zmagovalki minulega leta v EU sta »neliberalni« Poljska in Madžarska 6
8 ur
Čeprav smo lani tudi pri nas dosegli lepo gospodarsko rast, sta zmagovalki v EU objektivno jasni: to sta neevrski in »neliberalni« Poljska in Madžarska s 5,4- oziroma 4,9-odstotno realno rastjo BDP in znižanjem stopnje brezposelnosti na zgolj 3,7 oziroma 3,6 odstotka. Če ti državi res trpita visoko stopnjo »izolacije in nacionalnega samopoškodovanja«, kot trdijo nekateri, je ta kvečjemu politična, njuni gospodarstvi pa za zdaj povsem uspešno delujeta, zaposlujeta in tudi izvažata.
Na članek...

Poljska in Madžarska sta bili lani pogosto tarča kritik in svaril, pa ne le po politični, temveč tudi po finančno-gospodarski plati. Na portalu Politico.eu smo oktobra tako lahko brali:

»Izogibati se prevzemu evra in biti zadržan do priseljevanja sta sicer politično legitimni odločitvi, a naj si nihče ne dela utvar glede njunih posledic. Monetarna unija je daleč najpomembnejši projekt EU in kot taka bo v središču evropske integracije. (...) Madžarska in Poljska že zdaj trpita višjo stopnjo izolacije kot kadarkoli od svojega vstopa v EU leta 2004, prepad med njima in Brusljem pa se bo le še poglabljal, ko bo evro prevzemalo vse več novih članic. (...) Načrtna prekinjanja povezav z jedrom EU – od katerih je odpor do prevzema evra le eno – pomenijo ne le izgubljeno priložnost, temveč tudi dejanje nacionalnega samopoškodovanja velikanskih razsežnosti.«

Teza, da je neprevzem evra samopoškodovanje velikanskih razsežnosti, se je že takrat morda komu zazdela malce vprašljiva; ne nazadnje se je v zadnjih globalni krizi Poljski tudi po zaslugi lastne valute in začasnega upada njenega menjalnega razmerja proti evru, kar ji je okrepilo izvozno konkurenčnost, uspelo povsem izogniti recesiji (realno rast BDP je imela celo v letu 2009 – kot edina v EU ter poleg Albanije in Kosova tudi v celotni Evropi). V minulih dneh, ko je Eurostat objavljal še zadnje podatke o lanski rasti BDP v državah članicah EU (povzel sem jih v grafikonu: evrske z modrimi in neevrske z rdečimi stolpci), pa je vprašljivost te teze postajala vse očitnejša.

Kot vidimo, sta bili Poljska in Madžarska – kljub »samopoškodovalnemu« vztrajanju pri lastni valuti – po realni rasti BDP povsem pri vrhu EU; pred njima sta bili le še Irska, katere BDP nerealno napihujejo prenosi sredstev multinacionalk v irske podružnice z namenom davčne optimizacije, in Malta, katere BDP na papirju izdatno zvišuje izvajanje »storitev za tujce«, ki jim mnogi očitajo pranje denarja in utajevanje davkov.

Tudi sicer v grafikonu ni zaznati kakšne očitne koreliranosti med gospodarsko rastjo in članstvom v evrskem območju. Povprečna rast BDP je lani v evrskem območju znašala 3,0 odstotka, zunaj njega pa 2,8 odstotka, toda če iz evrskega območja izločimo Irsko, Malto in Luksemburg, ki si pomemben del BDP in s tem formalne gospodarske rasti »pričarajo« s »storitvami za tujce«, ki imajo z realnim gospodarstvom le malo skupnega, povprečna rast BDP v preostanku evrskega območja upade na slabih 2,6 odstotka.

Rast BDP seveda ni edini zveličavni kazalnik uspešnosti, zato se ozrimo še po preostalih. Če se še malo zadržimo pri gospodarstvu, sta tako Madžarska kot Poljska neto izvoznici (ustvarjata zunanjetrgovinski presežek), čeravno obe manj izrazito od Slovenije, za povrhu pa je Poljska to zares postala šele lani.

Zares pa obe državi zablestita pri kazalnikih zaposlenosti. Stopnja brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom, kot jo meri Eurostat (v evrskem območju je v povprečju 7,8-odstotna, pri nas pa 5,2-odstotna) je na Poljskem zdaj le še 3,7-odstotna (pred letom dni je bila 4,3-odstotna), na Madžarskem pa le še 3,6-odstotna (pred letom dni 3,9-odstotna). Po stopnji zaposlenosti med celotnim prebivalstvom starosti od 15 do 64 let, kot jo meri OECD (v evrskem območju je v povprečju 67,4-odstotna, pri nas pa 71,2-odstotna) sta nekaj boljši od evrskega povprečja in nekaj slabši od Slovenije (na Poljskem je ta stopnja 67,6-odstotna, na Madžarskem pa 69,2-odstotna), toda še zdaleč ne toliko slabši, da bi njuna odlična rezultata pri brezposelnosti lahko pripisali velikemu številu takih prebivalcev, ki dela nimajo, a ga tudi ne iščejo.

Mogoč je še pomislek, da se v obeh državah sicer dobi delo, a za mizerne plače; ker je minimalna bruto plača pri nas 887 evrov, na Poljskem 523 evrov, na Madžarskem pa le 464 evrov, je vsaj primerjalno s Slovenijo – tudi če odmislimo razlike v lokalnih cenah – ta pomislek utemeljen. A če poleg aktualnih vrednosti pogledamo še trende, ti v obeh državah kažejo na dokaj hitro izboljševanje razmer: v zadnjih štirih letih se je minimalna plača pri nas zvišala za 12, na Poljskem za 28, na Madžarskem pa za 39 odstotkov. Podobno pravijo tudi objektivnejši kazalniki revščine, ki niso pod tako neposrednim administrativnim vplivom kot minimalna plača: delež hudo materialno prikrajšanih prebivalcev se je v zadnjih štirih letih v obeh državah zmanjšal za več kot polovico (na Madžarskem s 24 na 10 odstotkov, na Poljskem pa z 12 na 5,9 odstotka), in čeprav sta še vedno precej slabši od Slovenije (3,7 odstotka), je trend izboljševanja razmer pri obeh očiten.

Če Poljska in Madžarska res trpita visoko stopnjo »izolacije in nacionalnega samopoškodovanja«, je ta torej kvečjemu politična, njuni gospodarstvi pa za zdaj povsem uspešno delujeta, zaposlujeta in tudi izvažata.

Okrogla miza: Kako se upokojiti pri 55 letih? 27
9 ur
Pogovor s strokovnjaki o tem, ali se vam splača vse dati v varne in nedonosne naložbe, imeti denar v sefu ali ga vložiti v nepremičnine?
Na članek...

Številni še ne varčujejo za pokojnino ali pa v ta namen namenijo premalo denarja. Je to napaka? Kaj storiti, če bi se želeli upokojiti pri 55 letih? Je to sploh realnost ali zgolj fantazija? Tudi na ta vprašanja so na dnevih mojih financ poskušali odgovoriti strokovnjaki.

Nekaj njihovih izjav smo povzeli spodaj. Že pred nedavnim pa smo v Financah izračunali tudi, koliko morate mesečno privarčevati, če si želite zagotoviti dodatno pokojnino.

Okrogla miza: Kako se upokojiti pri 55 letih?
Foto: Ales Beno
Rezultat sindikalnih pogajanj: povprečna bruto plača državnih uslužbencev prek dveh tisočakov 1
10 ur
V povprečju so plače državnih uslužbencev za 28 odstotkov višje kot v zasebnem sektorju
Na članek...

Kombinacija napredovanj ter sindikalnih pogajanj se odrazi v skoku državnih izdatkov za plače državnih uslužbencev. Januarja so državne blagajne za plače zaposlenih namenile 292 milijonov evrov, kar je 16 milijonov več kot v začetku lanskega leta.

Plače državnih uslužbencev so z letošnjim januarjem v povprečju za 6,3 odstotka višje od lanskih januarskih. Povprečna bruto plača v sektorju država tako znaša 2.038 evrov, s čimer prvič doslej presega višino dva tisoč evrov. Nov mejnik je padel tudi pri povprečni neto plači. Ta je znašala 1.305 evrov in tako prvič presegla mejo 1.300 evrov.

Če analiziramo celoten javni sektor (po definiciji vanj padejo še uslužbenci tako imenovanih družb »pod javnim nadzorom«, kot so DARS, Pošta Slovenije, Telekom Slovenije, …), je rast plač nekoliko nižja; znaša 4,9 odstotka. Višina je podobna (2.032 evrov bruto, 1.298 neto).

Kaj je razlog za rast?

Kot pove poznavalec javnih financ, ki v članku ne želi biti citiran, so razlogi za takšno januarsko medletno rast plač sektorja države trije:

  • nižja osnova lanskega januarja, saj so plače tedaj nekoliko upadle,
  • napredovanja v javnem sektorju se navadno izvedena decembra,
  • vsi zaposleni v javnem sektorju (z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev) so z novim letom pridobili najmanj en plačni razred. Nekateri med njimi dva, tri ali celo štiri plačne razrede.

Januarska plača državnih uslužbencev je za 2,7 odstotka višja od decembrskega povprečja, kar govori v prid razlagi. Na drugi strani pa je povprečna plača celotnega javnega sektorja (torej vključno z državnimi družbami), januarja bila za dva odstotka nižja. To gre pripisati decembrskim izplačilom 13. plač in nagrad v državnih družbah, kar je povišalo povprečno plačo zadnjega meseca lanskega leta.

Državne plače za 28 odstotkov nad povprečjem zasebnega sektorja

Z novoletnim zvišanjem plač v državnih ustanovah se razlika med plačami državnih uslužbencev in zasebnim sektorjem povišuje na 28 odstotkov, kar je za štiri odstotke nad petletnim povprečnim razponom med sektorjema oziroma odstotno točko nad desetletnim povprečnim razponom.

Ne rastejo le plače, ampak tudi število zaposlenih

V številnih mesecih lanskega leta je državna statistika zaznala rekordno maso plač za državne uslužbence. Ključni razlog za rast je v lanskem letu bilo poviševanje števila zaposlenih. Po podatkih Portala plač javnega sektorja se je lani število zaposlenih (po številu obračunanih ur) povečalo za približno 3.300, v treh letih pa kar za 11.800 oziroma 7,4 odstotka. Takšna rast je posledica odpravljanja varčevalnih ukrepov in vnovičnim zaposlovanjem v javnem sektorju. Skupaj z odpravo plačnih nesorazmerij, napredovanj in dvigov plač pa še izraziteje raste masa plač. Ta je decembra lani znašala rekordnih 335 milijonov evrov, kar je za 43 milijonov (oziroma 15 odstotkov) več kot decembra 2015.

Rezultat sindikalnih pogajanj: povprečna bruto plača državnih uslužbencev prek dveh tisočakov
Foto: Shutterstock
Kaj bodo višje plače pomenile za espejevski žep
10 ur
Prispevki espejev niso nerelevantni za pogovor o plačah; minimalni prispevki espejev so narmeč vezani na povprečne plače - če gredo plače gor, gredo tudi prispevki
Na članek...

Pred kratkim sem računala, za koliko so se espejem v zadnjih letih dvignili minimalni prispevki. Glede na lani so višji za 13 evrov na mesec, glede na štiri leta prej pa za lepih 55 evrov mesečno. Na leto to pomeni, da danes espe plača dobrih 600 evrov več za minimalne prispevke kot leta 2015.

Ta rast ni presenetljiva. In ni nerelevantna za pogovor o plačah. Minimalni prispevki espejev so namreč vezani na povprečne plače v Sloveniji, natančneje na 60 odstotkov povprečne plače. Če gredo plače gor, gredo tudi prispevki. In nasprotno. A zniževanja prispevkov ali plač v zadnjih letih ni bilo. In tudi to ni presenetljivo. Gospodarska rast pač (pričakovano) prinese tudi vsaj malo rasti plač.

Prvi podatki in napovedi za letos kažejo, da se bodo minimalni prispevki tudi prihodnje leto dvignili. In to seveda na račun višjih povprečnih plač. Za koliko, bo jasno, ko bodo jasne tudi povprečne plače za letos. V svoji jesenski napovedi je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) denimo napovedal, da naj bi se bruto plače letos nominalno zvišale za 4,9 odstotka (realno za 2,8 odstotka), prihodnje leto pa nominalno za pet odstotkov (realno za 2,6 odstotka).

Januarske plače državnih uslužbencev pa so, kot ugotavljamo, z letošnjim januarjem v povprečju za 6,3 odstotka višje od lanskih januarskih. To ne pomeni, da bo taka rast tudi v zasebnem sektorju. Razlika med obema sektorjema je precejšnja: z novoletnim zvišanjem plač v državnih ustanovah se razlika med plačami državnih uslužbencev in zasebnim sektorjem povečuje na 28 odstotkov.

Če ne bo večjih pretresov, bodo torej plače rasle tudi letos. Načeloma višje plače niso slaba novica. A si je ob tej rasti seveda treba postaviti tudi tisto že zlajnano vprašanje, kdaj bodo plače tudi bolj razbremenjene prispevkov in dajatev. Čeprav se o tem pogovarjamo že lep čas, konkretne razbremenitve še nismo dočakali. In dokler tega ne bo, bo marsikateri delodajalec raje večkrat premislil pred konkretnim dvigom plač. Zadnje napovedane davčne spremembe sicer prinašajo denimo razbremenitev regresa – za to bi lahko rekli, da je korak v pravo smer.

A koliko se bodo spremenile plače (sploh v zasebnem sektorju), je močno odvisno tudi od dogajanja, ki se ne tiče davkov. Predvsem od tega, ali se bodo razmere v gospodarstvu poslabšale, kot napoveduje že marsikdo. OECD je denimo za trojico glavnih slovenskih izvoznih partneric poslabšal napovedi. Obeti tako niso dobri. In vprašanje je, ali bo rast plač dosegla tako raven, kot jo je napovedal Umar.

Premier Šarec zavrnil vabilo, naj v evropskem parlamentu predstavi svojo vizijo prihodnosti EU 13
10 ur
Časnik Delo je danes v članku Šarčeva košarica evropskemu parlamentu poročal, da je slovenski premier Marjan Šarec zavrnil ponudbo evropskega parlamenta (EP), da bi prihodnji teden v
Več ▼

Časnik Delo je danes v članku Šarčeva košarica evropskemu parlamentu poročal, da je slovenski premier Marjan Šarec zavrnil ponudbo evropskega parlamenta (EP), da bi prihodnji teden v Strasbourgu, na drugem plenarnem zasedanju evroposlancev v tem mesecu, v nagovoru parlamentu predstavil svojo vizijo prihodnosti EU.

Evroposlanci iz Slovenije so v odzivih na Twitterju ocenili, da je to velika zamujena priložnost, premier Šarec pa se je na istem družabnem omrežju odzval v tvitu rekoč, da bi njegov govor v evropskem parlamentu v tem času bil lahko razumljen kot predvolilni.

Po poročanju STA so v njegovem kabinetu pojasnili, da je bil termin ponujen v neformalnih pogovorih. Prvotno je poziv prejel premier Miro Cerar, ki je pozneje odstopil, po predčasnih volitvah pa je njegov položaj prevzel Marjan Šarec. Po oblikovanju nove vlade, tokrat pod vodstvom Šarca, so iz Ljubljane v EP poslali vprašanje, ali bi parlament lahko nagovoril novi slovenski premier. Odgovor so dobili šele februarja, in sicer, da bi premier evropske poslance nagovoril marca ali aprila, so pojasnili v Šarčevem kabinetu,, navaja STA. Kot so zapisali v pojasnilu iz vladnega kabineta, se je predsednik vlade odločil, da evropski parlament nagovori na eni izmed prihodnjih priložnosti ob novem sklicu.

Preberite tudi:

Kanclerka Merklova v nagovoru evroposlancem poudarila pomen solidarnosti, pa tudi inovacij

Bo o viziji prihodnosti EU v evropskem parlamentu spregovoril tudi premier Šarec?

Izmenjava talentov med podjetji se začne aprila
11 ur
V približno treh mesecih bodo lahko kadri različnih podjetij našli praktično, delujočo in hitro rešitev
Na članek...

Več slovenskih podjetij bo prihodnji mesec začelo izposojo kadrov pri projektih. Z izmenjavo talentov bodo zaposleni med reševanjem izzivov pridobivali izkušnje, gradili odnose in tudi poglabljali medpodjetniško sodelovanje.

Projekt Talent X, ki bo zaposlenim omogočil krajšo izmenjavo v drugo podjetje, je del tako imenovanega Partnerstva za spremembe pod okriljem AmCham Slovenija, kjer sodelujejo zaposleni v javnem in zasebnem sektorju. Gre za pilotno izvedbo, v kateri sodelujejo podjetja Competo, Danfoss Trata, Agitavit, za sodelovanje pa se dogovarjajo tudi s Steklarno Hrastnik in še nekaterimi drugimi podjetji.

Do rešitve v treh mesecih

Ideja se je porodila na lanskem kadrovskem hekatonu o prihodnosti dela, kjer je ena od skupin razvila projekt medpodjetniških izmenjav (talentov, projektov in dobrih praks). Kot je pojasnila Ana Gabršček iz Competa, bo testna izvedba izmenjave potekala v štirih korakih:

1. vsako sodelujoče podjetje bo definiralo en ali dva izziva (projekta), ki jih želi reševati (denimo e-platforma za varstvo pri delu, spletna prodaja B2B, implementacija idej …);

2. identificirali se bodo strokovnjaki oziroma talenti v drugem podjetju, ki to znanje imajo;

3. skupaj bodo definirali projektni načrt, talent(i) prvega podjetja se bodo učili od drugega;

4. vsaka dvojica (skupina) bo imela svojega (proaktivnega) mentorja, ki bo pomagal pri doseganju ciljev.

Praktični del bi trajal od pet do deset delovnih dni, ki so smiselno razporejeni v časovni okvir dveh do treh mesecev, pojasnjuje Gabrščkova.

Sodelovali bodo lahko vsi kadri

V izmenjavi talentov bodo lahko sodelovali vsi kadri. »V prvi vrsti bi izbirali bolj podporne in ne ključna strateška področja za projekte, kot recimo vzpostavitev novega prodajnega kanala, priprava novega internega kanala komuniciranja, priprava marketinške aktivnosti, spremljanje vodenja projektov v določeni platformi,« našteva sogovornica. Namen je širiti kompetence in znanja, pa tudi zmanjšati tveganje prenosa strateško pomembnih informacij.

Primeren za vsa podjetja, ki iščejo in ponujajo znanje

Na podlagi pilotnega projekta bodo zbrali povratne informacije in ocenili uspešnost, nato pa nadgradili model in nadaljevali bolj sistematično vključevanje podjetij. »Projekt je primeren za vsa podjetja, ki čutijo, da njihovi zaposleni – ter tudi njihovi procesi, projekti … – potrebujejo nekaj svežine in novega znanja,« pojasnjuje Gabrščkova. K sodelovanju bodo v drugem krogu vabljena podjetja vseh velikosti in panog, pomembno pa je, da imajo definirane izzive oziroma področja, na katerih iščejo oziroma ponujajo znanje.

Ne gre za krajo kadra

Sodelujoča podjetja pred začetkom izmenjave podpišejo sporazum o sodelovanju. Pri izmenjavi talentov ne gre za krajo, ampak res za izmenjavo, saj to lahko za podjetje in njegove zaposlene pomeni veliko dodano vrednost, poudarja Gabrščkova.

Prav tako pri izmenjavi ni direktnih stroškov. Tudi dnevi, ko je zaposleni na izmenjavi, štejejo kot delovni dnevi – podjetje samo krije strošek dela svojega zaposlenega, ki gre na izmenjavo v partnersko podjetje, še pravi.

Izmenjava talentov med podjetji se začne aprila
Foto: Shutterstock
Korotansko naselje: zemljišče od otoka Man do podjetja Zemljariča in Ropa?
11 ur
Nepremičninski projekt trojke Rop, Zemljarič in Rekar dobiva prve obrise
Na članek...

Tone Rop, Janez Zemljarič in Marjan Rekar so se, kot kaže, odločili, da obudijo med zadnjo krizo pokopan nepremičninski projekt Korotansko naselje. Kaj to je, kako bi projekt financirali, kdo je lastnik zemljišča ob Litostrojski in zakaj se skriva na otoku Man?

V petek smo poročali o novoustanovljenem podjetju Carantanium. Njegovi lastniki so nekdanji premier Tone Rop (38-odstotni delež), nekdanji šef SDV Janez Zemljarič (31-odstotni delež) in družba Esquilino investicije (ta je v lasti Marka Kosmača), ki ima prav tako 31-odstotni delež. Podjetje vodi Marjan Rekar, nekdanji šef Slovenskih železnic. Rekar, Rop in Zemljarič svojih nepremičninskih načrtov v petek še niso želeli razkriti.

Kolegom iz oddaje 24ur zvečer pa je Janez Zemljarič potrdil, da nameravajo oživiti projekt Korotansko naselje. V zvezi s tem so se oglasili tudi pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, ki je za 24ur zvečer povedal, da projekt, ki sicer še nima gradbenega dovoljenja, podpira.

Zemljarič nam je v kratkem pogovoru potrdil, da se dogovarjajo o nakupu omenjenih zemljišč. Na naše vprašanje, kako bodo gradnjo financirali, pa odgovarja: »Računamo na banke.«

Kaj je Korotansko naselje in kaj ima z otokom Man?

Gre za večje zemljišče med Litostrojsko cesto in ljubljansko obvoznico, na katerem je gradnjo stanovanj leta 2008 zasnovalo londonsko podjetje Westbrook Estate. Govorilo se je o različnem številu stanovanj, mediji so takrat navajali številke med 260 in tisoč. V dopolnjenem osnutku OPPN, ki ga je možno najti na spletu, je predvidenih okoli 800 stanovanj. Kdo pravzaprav stoji za omenjenim londonskim podjetjem, nikoli ni bilo znano, se je pa precej špekuliralo, da bi utegnili biti resnični lastniki iz Slovenije.

Kako so Britanci sploh prišli do zemljišča? Westbrook, smo pred leti pisali v Financah, je zemljišče leta 2005 kupil od družbe Keek International (ta je bila v lasti Primoža Kocuvana), ta pa jo je pred tem odkupila od državne DSU. Britanci so imeli zemljišča v lasti prek slovenske družbe Gradnja nepremičnin.

Britanski Westbrook je družbo Gradnja nepremičnin leta 2010 prodal slovaški družbi Salgari, ta pa nato istega leta družbi Marwood Tech Limited, ki ima sedež na otoku Man, ki velja za davčno oazo. Kdo je lastnik Marwooda, ni znano, iz registrov otoka Man je razvidno, da družbo zastopata Margaret Winnell in Thomas Paul Winnell. Slednji se sicer po podatkih iz javno dostopnih baz pojavlja kot zastopnik več družb, predvsem iz Paname in Luksemburga.

V družbi Gradnja nepremičnin, njen direktor je Primož Kocuvan, nam za komentar ni uspelo priklicati nikogar, njihova javno objavljena telefonska številka je namreč napačna.

Kaj je otok Man?

To je manjši otok, ki leži med Irsko in Veliko Britanijo. Ni del Britanije, a hkrati spada pod »britansko krono« in velja za davčno oazo. Na otoku imajo sedež številne spletne igralnice, prav tako je po pisanju tujih medijev priljubljeno pribežališče tistih, ki se želijo izogniti davkom pri nakupu zasebnih letal in jaht. Zgovoren je podatek, da ima otok nekaj več kot 80 tisoč prebivalcev, na njem pa je registriranih približno tisoč zasebnih letal.

Guardian je leta 2017 otok opisal kot kraj, kjer se zbirajo bogataši, ki se želijo izogniti plačilu davkov in za seboj zakriti sledi. »To je otok, kjer vam je na stotine slamnatih moških in žensk za majhno plačilo pripravljenih posoditi ime in postati direktor vašega podjetja, s čimer se zakrije identiteta resničnega lastnika,« so zapisali pri Guardianu.

Korotansko naselje: zemljišče od otoka Man do podjetja Zemljariča in Ropa?
25 avstrijskih podjetij bi investiralo v tržaško pristanišče 4
12 ur
V Trstu proslavljajo 300 let od razglasitve svobodnega pristanišča in razvijajo nove načrte za sodelovanje
Na članek...

V Trstu so začeli proslavljati tristoto obletnici vzpostavitve svobodnega pristanišča: leta 1719 je namreč habusburški cesar Karel VI. razglasil Trst za svobodno pristanišče, dve leti pred tem pa je razglasil svobodno plovbo po Jadranskem morju.

Včeraj so se v Trstu med drugim srečali predsednik uprave avstrijskih državnih železnic Andreas Matthä in podpredsednik avstrijske gospodarske zbornice Jurgen Roth ter podpisali pismo o nameri o krepitvi naložbi v železniško infrastrukturo na Baltsko-jadranski osi, pišejo v tržaškem dnevniku Il Picollo. Jurgen Roth je poudaril, da je 25 avstrijskih podjetij zainteresiranih za naložbe v pristanišče v Trstu. Glavni cilj naložb v železniško infrastrukturo je izboljšati sodelovanje med Avstrijo in Italijo oziroma med Koroško in Furlanijo Julijsko Krajino. Jurgen Roth je bil tudi govorec na konferenci, ki so jo organizirali ob tristoletnici pristanišča. Avstrija in Italija sta v letu 2018 dosegli 20 milijard evrov trgovinske menjave, kar je 5,6 odstotka več kot leto prej.

V Trstu je 23 terminalistov, ki pospešeno investirajo

Tržaško pristanišče je organizirano nekoliko drugače kot koprsko – tam je več koncesionarjev, ki upravljajo različne terminale. Ker je terminalistov kar 23, je organizacija precej zapletena (več: www.porto.trieste.it/ita/il-porto/terminalisti). Pristanišče v Trstu zadnja leta raste hitreje kot pristanišče v Kopru, še posebej hitro pospešujejo pri dodajanju novih rednih tovornih vlakov proti zalednim trgom. V Trstu so pri zabojnikih v letu 2018 povečali pretovor za več kot 14 odstotkov, v Luki Koper pa je bila rast pri zabojnikih lani petodstotna. V številu pretovorjenih zabojnikov je sicer Luka Koper še vedno precej večja, lani so jih pretovorili 988 tisoč, v Trstu pa so presegli številko 600 tisoč. V letošnjem januarju je bila rast pretovora zabojnikov v Trstu več kot 21-odstotna.

Preberite tudi:

Šef tržaškega pristanišča: Investirali bomo pol milijarde evrov

Drago Matič pomahal iz Trsta

25 avstrijskih podjetij bi investiralo v tržaško pristanišče
Foto: Filippo Bortolon/Porto Trieste
Top službe - ponudba za 16 tisočakov v Bruslju; službe tudi za več direktorjev, zaposlujejo še Huawei, BSi, Fructal ...
12 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

INDUSTRIJA

Top službe - ponudba za 16 tisočakov v Bruslju; službe tudi za več direktorjev, zaposlujejo še Huawei, BSi, Fructal ...
S kalkulacijami v glavi do luknje v bilanci (OGLAS)
13 ur
Pred- in pokalkulacije so osnova za planiranje in obvladovanje poslovne uspešnosti, vendar ima malo podjetji tako učinkovite kalkulacijske rešitve, da bi jih redno uporabljala pri operativnem in strateškem odločanju.
Na članek...

V mnogih proizvodnih podjetjih, ne glede na velikost, za pripravo kalkulacij porabijo ogromno časa. To je osnovni razlog, zakaj jim ne služijo kot temeljno orodje za optimizacijo proizvodnje in poslovanja. Problem je v tem, da se podatki, ki so potrebni za pripravo kalkulacij, nahajajo v različnih nepovezanih informacijskih sistemih in namenskih aplikacijah in celo v papirnih dokumentih. Dogaja se celo, da podatkov enostavno ni, ker se jih ne beleži – in to največkrat prav v proizvodnji!

Podjetja se za pripravo kalkulacij običajno poslužujejo Excela, kar pomeni veliko porabo časa za pripravo in obdelavo podatkov ter njihovo predstavitev, pri čemer zaradi ročnega prepisovanja podatkov pogosto prihaja do napak. Takšne kalkulacije ne samo, da niso na voljo takrat, ko se jih potrebuje, ampak se jim tudi popolnoma ne zaupa. Nesposobnost pravočasne priprave kalkulacij velikokrat vodi k ocenjevanju čez prst.

»Kalkulacije predstavljajo kompas, ki nam kaže ali smo na pravi poti. Dejansko nam povedo, ali delamo prav, kakšna so odstopanja in kako moramo poravnati jadra, da zajamemo pravi veter in ostanemo na začrtani poti,« je povedal Tibor Zavrl, poslovni svetovalec v podjetju MIT informatika.

Res je, da podjetje od kalkulacij ne živi, ampak brez njih enostavno ne more izkoristiti svojih sredstev in časa, ki mu je na razpolago. To pomeni, da je daleč od visoke učinkovitosti in produktivnosti in da bo za doseganje želenih ciljev rabilo več časa, kot bi ga v potrebovalo v resnici. Zato tudi ne dosega takšne dobičkonosnosti in dodane vrednosti kot konkurenca, težje raste, se slabše odziva na zahteve trga in manj investira v razvoj. Podjetje, ki pri poslovanju ne uporablja kalkulacij, si dejansko samo koplje jamo.

Kje se začne in kaj pride najbolj v poštev

S kalkulacijami je smiselno podpreti vsa ključna področja poslovanja. Kakovostne ERP rešitve za proizvodna podjetja, kot je MIT Orkester, ponujajo finančne, tehnološke in komercialne kalkulacije.

Podjetja največkrat izdelajo finančno predkalkulacijo, ki se jo potrebuje recimo za poslovno planiranje ter za vrednotenje zalog ob koncu leta. Vendar sta za proizvodna podjetja morda celo bolj pomembni komercialna in tehnološka predkalkulacija. Prva zato, da se lahko kupcu ponudi ugodno, vendar rentabilno ceno, druga, ker omogoča optimalno izvedbo, torej doseganje načrtovane razlike v ceni.

»MIT Orkester vsebuje osnovne normative, kot so kosovnice in tehnoloških postopki, ki so potrebni za izračun zožene lastne cene. Temu se enostavno doda ostale stroške, recimo transporta, financiranja in režije, da se dobi lastno ceno in na koncu še delež dobička, da pridemo do prodajne cene,« je pojasnil Zavrl.

V MIT so svoj sistem ERP nadgradili z zmožnostjo cenovnih simulacij, kar omogoča hiter odziv glede na razmere na trgu končnih izdelkov, surovin, energije, dela in storitev. Tako lahko podjetje preigrava različne scenarije, prilagaja cenovno politiko, optimizira ponudbe in pripravlja poslovni načrt.

Če je komercialna predkalkulacija pomembna s prihodkovnega vidika, je tehnološka pomembna z vidika dobičkonosnosti. Ukvarja se namreč s porabo časa in materiala, kjer lahko podjetje ustvari največjo razliko v ceni. V sklopu tehnoloških predkalkulacij MIT Orkester tudi ponuja simulacije. Z njimi tehnologi preigravajo uporabo različnih materialov, strojev, vrstni red tehnoloških postopkov in celo angažirane delavce. S pomočjo simulacij odkrivajo najbolj ugodne rešitve z različnih vidikov, na primer cene, kakovosti in izdelavnega časa.

Sprotni podatki in zaključena zanka

Predkalkulacijo si lahko v navigacijskem smislu predstavljamo kot cilj in pot. Vendar je proizvodnja živa stvar, kjer se stanje nenehno spreminja. V vsakem trenutku se lahko kaj zalomi, na primer zaradi napake v materialu, okvare stroja, neposrečene kombinacije tehnoloških postopkov ali vpliva človeškega faktorja.

Zato je smiselno izvajati tudi sprotne kalkulacije, na osnovi katerih se ugotavlja, ali smo na pravi poti. Slednje temelji na avtomatskem zajemu podatkov prek sistema za monitoring proizvodnje. Sprotna kalkulacija pokaže trenutno stanje na posameznem delovnem nalogu, na primer koliko delovnega in strojnega časa ter materiala je bilo porabljenega za izgotovljeno količino in tudi kakšen je bil izmet – ali smo še v zelenem ali že tolčemo izgubo. Na osnovi pravočasnih informacij o morebitnih odstopanjih se vodstvo in tehnologi lažje odločajo o ukrepih, s katerimi bi zagotovili izvedbo naloga v predvidenem cenovnem in časovnem okviru.

O uspešnem prihodu na cilj ne bo odločalo samo zadovoljstvo kupca ob pravočasni dobavi, ampak predvsem pokalkulacija, ki pokaže dejansko porabo materiala in časa. V MIT Orkestru so postavke pred- in pokalkulacije usklajene, kar poleg takojšnjega ugotavljanja dejanske razlike v ceni omogoča takojšnje odkrivanje razlogov za odstopanje, bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer. Na osnovi teh podatkov se v komerciali odločajo o popravkih cen in asortimanu, tehnologi pa optimizirajo material, postopke in normative. Oboji s ciljem povečanja prihodkovnosti in donosnosti.

Vir: MIT informatika

S kalkulacijami v glavi do luknje v bilanci
Foto: Getty Images/iStockphoto