Manager
Intra lighting se širi ven iz Evrope
14.04.2016 19:21
Čeprav ocenjujejo, da se Evropa vrača v dobro formo, se Intra lighting širi čez meje stare celine. "Presenečenj, ki vplivajo na rezultate, je bilo kar nekaj v zadnjih petih letih," je na
Več ▼

Čeprav ocenjujejo, da se Evropa vrača v dobro formo, se Intra lighting širi čez meje stare celine. "Presenečenj, ki vplivajo na rezultate, je bilo kar nekaj v zadnjih petih letih," je na Goriškem forumu Financ povedal lastnik podjetja Marino Furlan.Največja težava pri širitvi ni pomanjkanje denarja, ampak pomanjkanje ustreznih človeških virov, ocenjuje Furlan. Kljub širjenju pazijo, da število zaposlenih ne preseže 250, od tega jih je dobrih sto zaposlenih v Sloveniji.

Najbolj brani članki danes
1 ura
1. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …2. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov3. Se bo jutri bencin podražil še petič zapored?4. Ali
Več ▼

1. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

2. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov

3. Se bo jutri bencin podražil še petič zapored?

4. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki

5. Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest

6. Znanilec optimizma na kriptotrgu: Bitcoin dosegel prvi zlati križ v treh letih

7. Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z visokim donosom

8. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

9. Velikonočno razpoloženje v društvu napetih zadnjic

10. Salonit Anhovo se širi v Trst. Finančni učinek? Okoli sedem milijonov dodatnih prihodkov

Naslovne zgodbe Financ
1 ura
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Javni dolg evrskih držav: lani so bile nekatere še kar pridne, druge niti najmanj 1
2 uri

Včeraj je Eurostat zbral še zadnje podatke o višini javnega dolga evrskih držav ob koncu leta 2018 in jih vse objavil (prvi grafikon). Ta dolg, merjen v odstotkih BDP, se je v primerjavi s koncem leta 2017 zvišal Cipru, Grčiji in Italiji, pri Franciji je ostal nespremenjen, preostalim 16 državam pa se je znižal (drugi grafikon).

Oba grafikona skupaj zadoščata za vsaj tri pomembne ugotovitve.

Prvič, čeprav so se evrske države povečini izvlekle iz recesije že sredi leta 2013 – tudi Slovenija, izjeme so le Ciper (konec leta 2014), Grčija (konec leta 2015) in delno Italija (od sredine prejšnjega leta v novi recesiji) –, tudi šest let pozneje večina svojega javnega dolga še vedno ni spravila pod 60 odstotkov BDP, kar je sicer eden od treh ključnih maastrichtskih kriterijev, ki jih mora država izpolnjevati, da lahko prevzame evro. Povedano drugače: kar 11 od 19 evrskih držav bi bilo, če bi to želele postati danes, zavrnjenih zaradi neizpolnjevanja tega pogoja; med kršiteljicami sta celo Nemčija in Avstrija, Belgija in Francija pa še mnogo izraziteje. Zakaj evropska komisija slednjima dvema državama to vsakič, ko drugim podobno »nediscipliniranim« bere levite, spregleda, pa nam ni treba preveč ugibati: v prvi je komisija »doma«, o drugi pa je njen predsednik Jean-Claude Juncker pred tremi leti že povedal, da ji tako popuščajo »zato, ker je to pač Francija«.

Drugič, tri države od štirih, ki so v prvem grafikonu na vrhu, torej najbolj zadolžene, so na vrhu tudi v drugem, torej so se lani še dodatno zadolžile – celo merjeno v odstotkih BDP, čeprav so imele lani vse ne le nominalno, ampak tudi realno gospodarsko rast (Ciper 3,9-odstotno, Grčija 1,9-odstotno, Italija pa 0,9-odstotno), kar zadolženost, merjeno v deležu BDP, seveda znižuje. Grčija in Italija sta tako, če odmislimo drobni tisk, h kateremu se bomo še vrnili, dosegli tudi nova rekorda svoje javne zadolženosti – spet, merjeno ne le v evrih, temveč tudi v odstotkih BDP.

In tretjič, kljub temu je za polovico evrskih držav mogoče trditi, da so razdolževanje vzele resno – pa ne le merjeno v odstotkih BDP, temveč tudi nominalno: lani so proračunski presežek ustvarili Luksemburg (2,4 odstotka BDP), Malta (2,0), Nemčija (1,7), Nizozemska (1,5), Grčija (1,1), Litva in Slovenija (vsaka 0,7), simboličnega pa še Avstrija (0,1) in Irska (0,05).

Nasprotno pa so primanjkljaj ustvarili Ciper (kar 4,8 odstotka BDP), Francija in Španija (vsaka 2,5), Italija (2,1), Latvija (1,0), Belgija, Slovaška in Finska (vsaka 0,7), Estonija (0,6) ter Portugalska (0,5). A tudi pri teh primerih »pomanjkanja discipline« je evropska komisija precej mižala – razen pri Italiji, s katero se je »spopadla« oktobra lani, pa še tam se je težko znebiti vtisa, da vzrok za strogost komisije ni bil le proračunski primanjkljaj Italije, temveč tudi (ali celo predvsem) »neevropskost« nazorov in izjav njene lani novoizvoljene vlade.

Vrnimo se zdaj še k zgoraj omenjenemu drobnemu tisku. Ta ima vsaj dva vidika.

Prvič, tudi če se omejimo na zadnji dve desetletji, odkar obstaja evro, sta bili Grčija in Italija že tudi (še) bolj zadolženi. Ob koncu prejšnjega leta je javni dolg Grčije znašal 181,1 odstotka njenega lanskega BDP, javni dolg Italije pa 132,2 odstotka njenega lanskega BDP (ki bosta še nekajkrat revidirana), kar sta najvišji vrednosti doslej, če merimo le ob koncih leta, če pogledamo četrtletne vrednosti, pa je Grčija dozdajšnji rekord dosegla ob koncu lanskega tretjega četrtletja (182,3 odstotka BDP), Italija pa sredi leta 2015 (135,1 odstotka BDP). Vsaj pri Italiji je to odsev sezonskega pristopa k zadolževanju, ki ga je v vsakem od zadnjih šestih koledarskih let okrepila v prvem polletju, v zadnjem četrtletju pa skoraj povsem ustavila; rezultat tega taktiziranja je nihanje javnega dolga z višjimi vrednostmi med letom in nižjo ob koncu leta, ko je najbolj »na radarju«. Da grafikonov ne bi bilo preveč in da nas ne bi zavajale spreminjajoče se ocene obsega BDP, le v evrskih zneskih in le na primerih minulih dveh let: javni dolg Italije je predlanskim po prvem četrtletju znašal 2.261 milijard evrov, po drugem 2.290, po tretjem 2.292 in po četrtem »le« 2.269 milijard evrov; lani pa po prvem četrtletju 2.303, po drugem 2.324, po tretjem 2.331, po četrtem pa »le« 2.322 milijard evrov. K podobni taktiki »lepšanja silvestrske izložbe« se dosledno zateka več kot polovica evrskih držav, tudi Slovenija, med bolj zadolženimi od nje pa še Portugalska, Ciper, Belgija in Francija, medtem ko Grčija, Španija in Avstrija tega ne počno – ali pa vsaj ne tako očitno.

In drugič, če pogled upremo še nekaj dlje v preteklost, ugotovimo, da rekordi evrskega obdobja niso vselej tudi absolutni rekordi. Grčija podatke o javnem dolgu, merjenem v deležu BDP, objavlja šele od vstopa v EU leta 1981, zato Italijo pa jih poznamo že od leta 1901; gibanje javnega dolga obeh sem prikazal v današnjem zadnjem, tretjem grafikonu.

Kot vidimo, je zdajšnji rekord zadolženosti Grčije zelo očitno tudi rekord celotnega obdobja njenega članstva v EU, bržkone pa tudi vseh časov, saj se je prej (še) težje zadolževala; Italija pa je bila v obdobju po prvi svetovni vojni še bolj zadolžena kot zdaj.

Toda prav velike podpore tezi o vzdržnosti italijanskega proračuna v tem ne gre iskati. Italija je imela do leta 2002 namreč svoje lire, ki jih je po potrebi lahko tiskala, kolikor jih je pač potrebovala, pri zadolževanju pa ji je pomembno pomagal domači bančni sektor (in temu domači varčevalci), kar ji je omogočalo, da se je iz visoke zadolženosti reševala z inflacijo. Da ne bo nesporazuma – ne s hiperinflacijo, ki bi ji hitro zapravila zaupanje domačih bank in njihovih varčevalcev, temveč z dolgoročno letno stopnjo inflacije med petimi in osmimi odstotki, čemur primerne so bile tudi obresti na njene obveznice in na depozite varčevalcev. Podobno se je iz še nekoliko višje zadolženosti že dvakrat izvlekla Velika Britanija, katere javni dolg je ob koncu napoleonskih vojn leta 1815 presegel 250 odstotkov, leta 1947 pa 238 odstotkov njenega takratnega BDP, pa se je v obeh primerih izmazala brez razglasitve plačilne nesposobnosti; v letih od 1947 do 1971 je javni dolg zmanjšala z 238 na 58 odstotkov BDP, pri čemer je letna stopnja inflacije le enkrat presegla deset odstotkov (z 12,0 odstotka leta 1951), v povprečju pa je znašala 4,3 odstotka.

A ker je Italija zdaj članica evrskega območja, tega »trika« ne more več ponoviti. Kako malo ima alternativ, pa namigujejo naslovi prispevkov, ki se v zadnjih dneh spet osredotočajo na težave te države: »Italija je nesreča, ki čaka, da se bo zgodila« so v četrtek naslovili prispevek o tem pri Bloombergu; »Italijanska trajna recesija bi lahko sprožila dva tisoč milijard evrov težko finančno krizo, ki bi ogrozila celotno evrsko območje« pa včeraj svojega pri Business Insiderju.

Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

24ur: Evropska komisija vložila tožbo proti Sloveniji zaradi preiskav na BS 4
2 uri
Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo zaradi hišnih preiskav na Banki Slovenije pred slabimi tremi leti, poroča 24ur. Z zasegom dokumentov naj bi Slovenija kršila Pogodbo o
Več ▼

Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo zaradi hišnih preiskav na Banki Slovenije pred slabimi tremi leti, poroča 24ur. Z zasegom dokumentov naj bi Slovenija kršila Pogodbo o delovanju EU, privilegije in imunitete, šlo pa naj bi tudi za nelojalno sodelovanje naših organov

Stranke vlagajo kandidature za evropske volitve 3
2 uri
Stranke, ki se bodo potegovale za stolčke v Evropskem parlamentu, so danes vlagale kandidatne liste na Državno volilno komisijo. V petek se namreč izteče rok za vložitev kandidatur. Danes so
Več ▼

Stranke, ki se bodo potegovale za stolčke v Evropskem parlamentu, so danes vlagale kandidatne liste na Državno volilno komisijo. V petek se namreč izteče rok za vložitev kandidatur. Danes so kandidature vložile LMŠ, SDS in SLS, NSi, SAB in Domovinska liga. Volitve bodo med 23. in 26. majem 2019 (v Sloveniji bodo potekale v nedeljo 26. maja). (STA)

Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020? 1
3 ure
Nacionalni reformni program, ki ga pregledujejo bruseljski birokrati, razkriva vladni načrt za boljši jutri
Na članek...

V četrtek, tik pred prvomajskim romanjem na morje, bodo poslanci potrjevali predlagano davčno razbremenitev regresa. Ta bo skoraj gotovo potrjena. A vladnih sprememb lahko pričakujemo precej več. V nacionalnem reformnem programu 2019–2020, ki ga je vlada že poslala evropski komisiji in s katerim se bodo poslanci na odboru za finance seznanili v sredo, je jasno vidno, da nepremičninski davek še zdaleč ni pozabljen. Prav tako ne višja obdavčitev kapitala.

Preverili smo, katere so predlagane spremembe. Ob tem pa seveda dodajmo – nacionalni reformni program je zgolj dokument, kar ne pomeni, da se bo vse omenjeno res uresničilo. Potrebne so spremembe zakonodaje.

Davki

Plus davčnih sprememb je: že v prihodnjih tednih bo neto regres skoraj gotovo višji. Danes velja, da je regres neobremenjen s prispevki do višine 70 odstotkov povprečne slovenske plače, dohodnina se plača. Po novem se ne prispevkov delojemalcev (22,1 odstotka iz bruto plače) ne delodajalcev (16,1 odstotka na bruto plačo) ne dohodnine ne bo plačalo do regresa, ki bo ustrezal povprečni slovenski plači. To je okoli 1.700 evrov bruto.

Za prihodnje leto vlada načrtuje še nekaj razbremenitev dela. Tako se zvišuje meja razbremenitve z dohodnino za nagrade za poslovno uspešnost oziroma božičnice s sto na 150 odstotkov povprečne plače, nekoliko višje naj bi bile dohodninske splošne olajšave in malenkost nižja dohodninska obremenitev.

Bo pa namesto tega bolj obdavčen kapital. Tako naj bi se rente iz kapitala (najemnine, obresti, kapitalski dobički) obdavčile večinoma po 30-odstotni stopnji (zdaj je 25-odstotna). Davek na dohodke pravnih oseb pa bi se postopoma zviševal z zdajšnjih 19 na 22 odstotkov, medtem ko bi bila najnižja možna obdavčitev z upoštevanjem vseh olajšav petodstotna (zdaj se lahko zgodi tudi, da podjetja, ki imajo sicer dobiček, ne plačajo nič davka).

V reformnem programu je omenjen tudi davek na nepremičnine. Po prvih načrtih zdajšnje vlade naj bi ga sicer sprejeli že letos, veljati naj bi začel prihodnje leto. A se je – podobno kot tudi v prejšnjih vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja – tudi tokrat zapletlo zaradi nepopolnih evidenc pri načrtovanem vnovičnem množičnem vrednotenju nepremičnin. Davek naj bi nadomestil zdajšnje dajatve, denimo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in bi bil prihodek občin, in ne državnega proračuna. Nekateri ob tem menijo, da bi občine s tem davkom pobrale toliko več, da bi lahko ostalo več dohodnine v državnem proračunu. Ta se namreč deli med občine in državo.

Program predvideva tudi okrepljeno odpravljanje sive ekonomije, kar naj bi davčna uprava dosegla z izvajanjem nadzora na terenu, tudi v usklajenih akcijah z drugimi inšpekcijami. Podrobneje bo obravnavano tudi poslovanje s tujino. "Za moderno poslovno okolje tudi na davčnem področju potrebujemo ukrepe v smeri informatizacije postopkov in enostavnosti izpolnjevanja obveznosti plačil javnih dajatev, kar se bo primeroma zagotavljalo z uvedbo mobilnih aplikacij za različne skupine zavezancev ter s prenovo davčnih in carinskih IT-sistemov," je še zapisano.

Pokojninski sistem

Pri pokojninskem sistemu vlada med drugim napoveduje zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanje predčasnega upokojevanja, kar vključuje tudi marca predstavljena pokojninska reforma. Spomnimo, ta predvideva dvig meje za starostno upokojitev s 65 na 67 let, dviguje se tudi odmerni odstotek. Več v članku Vse podrobnosti pokojninske reforme na enem mestu.

Za podaljševanje delovne aktivnosti starejših so poleg ukrepov na področju trga dela v pripravi spremembe zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja, s katerimi želijo nadgraditi zdajšnje možnosti kombiniranja statusa upokojencev in sočasne delovne aktivnosti. Vlada je imenovala delovno skupino za pregled veljavne ureditve zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov ter proučitev možnosti poenotenja zavarovalnih podlag in osnov za vsa socialna zavarovanja. V načrtu pa je tudi ustanovitev demografskega sklada.

Trg dela

Cilj je povečanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi. Tudi na tem področju so marca predstavili izhodišča za spremembe zakona o urejanju trga dela in tudi zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Spremembe smo zbrali v članku Kako bi ministrica Klampferjeva uredila trg dela.

Poleg nadaljevanja programov za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih z nižjo izobrazbo, dolgotrajno brezposelnih in starejših poteka analiza potreb po prenovi programov z vidika njihove ustreznosti glede na spremenjene razmere in potrebe na trgu dela, proučili bodo tudi možnosti financiranja mojstrskih in poslovodskih izpitov. Na vladi so zapisali še, da si bo "v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi in projektom celovitega davčnega prestrukturiranja treba prizadevati za davčno razbremenitev dela in posledično višje neto prejemke delovno aktivnih posameznikov".

Centralizacija javnega naročanja

Lani je bil vzpostavljen sistem javnega naročanja (eJN), ki je po poročanju ministrstva prinesel večjo transparentnost oziroma javno odpiranje ponudb na očeh javnosti. Sistem pa je imel še pred nedavnim nekaj tehničnih pomanjkljivosti, ki pa so jih do danes na ministrstvu že izboljšali. Na to smo opozarjali tudi na Financah in ministrstvu dali pobudo za večjo transparentnost, saj so informacije o ponudnikih in cenah pri javnem naročanju v javnem interesu.

Doslej je bilo namreč tako, da so bile ponudbe, torej imena ponudnikov in ponujene cene na razpisih za blago, storitve ali gradnje, javnosti dostopne na portalu samo eno uro po e-odpiranju. Kdor je torej to časovno okno zamudil, ni mogel več videti ne ponudnikov ne cen. Danes pa si lahko z izboljšavami ogledate ponudbe tudi za več mesecev nazaj.

Spomnimo tudi na tehnične težave javnega naročanja v primeru razpisa za vzpostavitev novega združenega laboratorija v UKC LJ. Podjetje Interexport se je kot eden od ponudnikov prijavilo na razpis za vzpostavitev novega združenega laboratorija v UKC LJ. Ponudbo so oddali pravočasno, ta pa ni bila celostno objavljena pravočasno, zaradi tehničnih težav.

Ministrstvo za javno upravo še načrtuje izboljšave, v tem letu naj bi izboljšal in vzpostavil dodatne povezave in izmenjave podatkov med posameznimi in zunanjimi deli sistema.

Zdravstvo

Zdravstvo je področje, ki kliče po reformah, a se mu te – vsaj korenite – vztrajno izmikajo. V programu si kot glavni cilj vlada postavlja sprejetje in izvajanje zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe. To so napovedovali že predhodniki zdajšnjega ministra za zdravje Aleša Šabedra, a pri tem niso bili uspešni. Tako zardi reševanja aktualnih težav kot tudi zaradi kompleksnosti problemov.

Vlada v reformnem programu poudarja pomen učinkovitejšega upravljanja in sanacije javnih bolnišnic. Te so, kot ugotavljamo v sosednjem prispevku, sicer kopljejo iz izgub, še vedno pa se spopadajo z zamudami pri plačilih. Načrtujejo znižanje stroškov poslovanja z izboljšanjem izkoriščenosti virov (oprema, prostori, zaposleni, informacijski sistemi), na drugi strani pa povečanje prihodkov tudi s poudarkom na izvajanju tržne dejavnosti.

Eden od ciljev je tudi vpeljava strategije skupnega javnega naročanja medicinskih materialov. Namen je zagotavljanje enake kakovosti ter stroškovne učinkovitosti.

Dogovor o višini povprečnine

V lanskem novembru so predstavniki vlade in združenj občin podpisali Dogovor o višini povprečnine za letos, ki znaša 573,5 evra na občana. Lanska povprečnina je bila 551 evrov. A v občinskih združenjih so opozarjali, da je tudi to še vedno daleč od stroškov, ki jih imajo občine. Po navedbah predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja je izračun pokazal, da bi morali za pokrivanje stroškov, ki jih imajo občine z izvajanjem zakonsko določenih nalog, povprečnino določiti pri vsaj 608 evrih na prebivalca.

Vlada bo skupaj s predstavniki v šestih mesecih proučila spremembe področne zakonodaje na področju znižanja stroškov občin. Prevetritev nalog in pristojnosti občin bo šla v smeri presoje, ali gre za nedvoumno občinske pristojnosti, ali obvezne ali izbirne naloge, ter ali je njihovo izvajanje mogoče racionalizirati s spremembami predpisov ali načinov njihovega izvajanja.

EU-sredstva

Do konca minulega leta je bilo od dobrih treh milijard evrov, kolikor ima Slovenija v trenutnem finančnem obdobju na voljo iz evropskih strukturnih skladov, dodeljenih 2,3 milijarde evrov, evropski komisiji pa smo posredovali za slabih 500 milijonov evrov zahtevkov za povračila iz proračuna EU. Kot ugotavlja vlada, je večina ukrepov trenutno v fazi izvajanja, z nekoliko počasnejšo dinamiko od pričakovane. Večji zaostanki so pri izvedbi ukrepov protipoplavne varnosti ter pokritja belih lis s širokopasovnim dostopom do interneta in pri infrastrukturnih projektih, predvsem na področju železniške in cestne infrastrukture.

Letos bodo preverili uspešnost izvajanja ukrepov, potem pa bodo sredstva z neuspešnih osi prerazporedili na uspešne. Med glavnimi ukrepi in naložbami so tudi: nadaljevanje projektov RRI, izvedba javnega razpisa za širokopasovne povezave, spodbude razvojnim naložbam v mala in srednja podjetja, financiranje ekonomsko-poslovne infrastrukture v občinah, energetska prenova stavb v javni lasti ter ukrepi trajnostne mobilnosti, izvedba železniških projektov 2TDK, Maribor Šentilj in vozlišče Pragersko ter aktivna politika zaposlovanja.

Upravljanje državnega premoženja

V reformnem programu je to področje med manj razdelanimi. Zapišejo, da nameravajo privatizacijo izvesti v skladu z veljavnimi načrti. Torej do konca leta prodati 10 odstotkov NLB (država bi tako imela v lasti za eno delnico manj kot 25 odstotkov) ter celotno Abanko do junija. Še naprej zasledujejo osemodstotno donosnost kapitalskih naložb v letu 2020 (lani je povprečni ROE znašal 6,5 odstotka). Pri ciljih upravljanja niso bolj konkretni od: »Cilj Republike Slovenije je nadaljevanje krepitve strokovnosti, preglednosti, gospodarnosti in učinkovitosti sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti, povečevanje njihove donosnosti in nadaljevanje zastavljenih privatizacijskih postopkov. To se bo zagotovilo z implementacijo vladnega programa za krepitev integritete in transparentnosti, posodobitvijo kodeksa korporativnega upravljanja družb v državni lasti, uveljavljanjem mednarodnih smernic dobre prakse in po izkazani potrebi s spremembami ali dopolnitvami normativnih podlag sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti.«

Infrastruktura in investicije

Vlada v reformnem programu naložbam v železnice in cestno omrežje pripiše visoke multiplikativne učinke na gospodarsko rast. Med prioritetnimi železniškimi projekti so investicije na omrežju TEN-T, med drugim izgradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper, nadgradnja proge Zidani Most–Celje in Maribor–Šentilj, nadgradnja vozlišča Pragersko, obnova železniškega predora Karavanke. Poleg zmogljive javne železniške infrastrukture kot pomemben ukrep predstavljajo tudi nakup 25 novih vlakovnih kompozicij. Lani končan javni razpis bo omogočil prve dobave sredi leta 2019, naslednja dobava pa je predvidena v začetku leta 2020.

Vlaganja v promet in prometno infrastrukturo do leta 2023 naj bi bila vsako leto na ravni lanskih. Največ za investicijsko vzdrževanje, ureditve, preplastitve in obnove cest, sanacije križišč, rekonstrukcije in modernizacije cest, geotehnične projekte, novogradnje cest in gradnjo obvoznic.

Zagotavljale se bodo spodbude in subvencije za polnilno infrastrukturo in povečanja števila vozil na električni pogon. Za polnilnice in vozila na vodik se bo pripravil demonstracijski projekt.

Za javna letališča za mednarodni zračni promet so v pripravi prostorski akti, ki bodo omogočili razvoj in širitev letališke dejavnosti na letališčih Jožeta Pučnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor in Portorož. V teku je projekt nakupa nepremičnin za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, s ciljem, da postanejo vsa zemljišča na območju koprskega tovornega pristanišča last države.

Z namenom vzpostavitve sistema prioritetnih investicijskih potreb v državi je ustanovljena nova enota za investicije. Ta bo v sodelovanju s predstavniki evropske komisije poskušala povezati strategijo Slovenije z reformnimi programi (pri tem se v dokumentu sprašujejo katerimi) z dolgoročnim načrtom investicij. Vsaka investicija, ki bo vključena v ta načrt, bo preverjena z vidika uresničevanja dolgoročno postavljenih ciljev države. Tako se bo preverilo, ali so potrebe in s tem povezani izzivi utemeljeni in predstavljeni ustrezno, ter vpliv projekta na dolg in proračun.

Kapitalski trgi in viri za financiranje podjetij

Nizkim obrestnim meram in presežni likvidnosti v poslovnih bankah navkljub se bodo letos nadaljevali ukrepi za izboljšanje financiranja malih in srednjih podjetij (MSP). Za letos je predvideno vplačilo druge tranše v sklad skladov (v višini 63 milijonov evrov), kar nameravajo doseči z:

  • izvedbo mikroposojil za MSP prek Slovenskega podjetniškega sklada in Primorske hranilnice,
  • izvedbo posojil za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) prek Sberbank in neposrednega izvajanja posojil za RRI prek SID banke,
  • z razvojem portfeljskih garancij za RRI in MSP ter
  • izvajanjem (kvazi)lastniškega financiranja z začetkom izvajanja posojil za energetsko učinkovitost in urbani razvoj.

Poleg omenjenega je letos predvideno zagotavljanje sredstev za spodbujanje RRI prek ministrstva za gospodarstvo in Spirit. »Trenutno se proučuje deset zelo aktualnih potencialnih domačih in tujih investicij,« zapišejo v programu in dodajo, da je vlada potrdila strategijo Mednarodni izzivi 2019–2020, ki opredeljuje cilje in ukrepe za internacionalizacijo gospodarstva in privabljanje tujih naložb.

V reformnem programu opozarjajo na pomen oživljanja slovenskega kapitalskega trga. Med drugim pozivajo k večji pozornosti alternativnim oblikam lastniškega financiranja, hkrati pa tudi razvoju zagonskega trga za mala in srednja podjetja. Spodbude dopolnilnega in dodatnega pokojninskega zavarovanja opredelijo kot ključni sestavni del razvoja finančnih trgov.

Plačo tistemu, ki dela

V vladi bodo delali tudi pri učinkovitosti javnega sektorja. Skupaj s socialnimi partnerji bodo proučili zakon o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe, z namenom, da bi poenostavili postopek nagrajevanja delovne uspešnosti. Pripravili bodo tudi merila, da bodo lahko nagrado dobili tisti zaposleni, ki dosegajo nadpovprečne rezultate.

Vlada pa bo delala tudi pri digitalizaciji javnega sektorja. Za ta namen bodo razvijali dva oblačna sistema. Državni računalniški oblak, ki pomeni računalniško infrastrukturo za državno upravo, in Razvojni inovativni oblak, ki bo namenjen zagonskim podjetjem, inovatorjem, raziskovalcem … Ti bodo lahko v povezavi z državnim jezerom podatkov uresničevali svoje zamisli predvsem v povezavi z odprtimi podatki, pametnimi mesti, pametnim merjenjem in internetom stvari.

»S tem bomo v državi pospešili razvoj novih, inovativnih, integriranih, polno funkcionalnih, uporabniško prijaznih e-storitev, informacijsko-telekomunikacijskih rešitev in storitvenih platform, ki bodo izkoristile in povezale prihodnji internet, računalništvo v oblaku, odprte javne in raziskovalne podatke, masovne podatke, mobilne tehnologije in internet stvari,« so zapisali v programu.

Stop birokraciji!

V vladi si želijo stabilnega poslovnega okolja, h kateremu bo pripomogel tudi projekt Stop birokraciji, prek katerega zbirajo pobude za zmanjšanje pisarniškega dela podjetji. V vladi so se v načrtu pohvalili, da so v letu 2017 iz gospodarstva zbrali 43 ukrepov in da trenutno uresničitev ukrepov znaša 65 odstotkov.

Letos bodo pripravili in na spletu objavili osrednje spletno mesto državne uprave, na katero bodo prenesene predstavitvene vsebine iz 200 obstoječih spletišč državne uprave. Tako naj bi uporabniki prek enega mesta prišli do celostnih informacij o državni upravi in njenih storitev.

Sodišča gredo na splet

Za krepitev učinkovitosti sodstva bo država reorganizirala mrežo sodišč. Uvedli bodo enovitega prvostopenjskega sodnika in vzpostavili enotno sodno okrožje na prvi stopnji. S tem bi omogočili povečanje strokovnosti dela sodstva in poenotenje sodne prakse ter povečali odgovornosti sodstva.

Ena od prioritet bo tudi uvedba elektronskega poslovanja pravosodja, da bi lahko pravosodje postalo učinkovitejše in s tem bi zmanjševali sodne zaostanke. Z novo zakonodajo je omogočeno e-poslovanje in e-vročanje tudi v kazenskih zadevah. Tudi potrdilo o nekaznovanosti boste lahko pridobili po elektronski poti.

Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?
Kako globoko gredo Šarčeve reforme 1
3 ure
Reformni program vlade je videti širok, ne pa tudi globok. Ali če si sposodim Šarčevo izrazje, oranja njive so se lotili z žlicami, potrebovali pa bi traktor.
Na članek...

Slovenska vlada, kljub temu, da je manjšinska, je kar konkretno zastavila svoj reformni program. Če vlado Marjana Šarca postavimo ob bok predhodnim vladam, pravzaprav ni videti tako slabo.

Če gremo dobrih deset let nazaj, ko se je začela gospodarska kriza, takrat je vlado vodil aktualni predsednik Borut Pahor, se vlada niti ni mogla ukvarjati veliko z vizijo in strategijo Slovenije, ker je bila vsa energija usmerjena v boj proti krizi in v krpanje proračunske luknje. Vlada Boruta Pahorja je to počela hudo štorasto, izgubila je zaupanje in ljudi in razpadla.

Nato je po zmagi Zorana Jankovića na parlamentarnih volitvah oblast prevzel Janez Janša, ki, enako kot Pahor, ni imel mirnega morja. A takrat je bolj ali manj uspešno začel zmanjševati proračunski primanjkljaj z nujnim, a precej osovraženim zakonom za uravnoteženje javnih financ.

Po njem je krmilo prevzela Alenka Bratušek, ki je imela en sam cilj – preprečiti, da bi se Slovenija pridružila tako imenovanim PIIGS, državam, ki so v zameno za poceni posojila del suverenosti predale zloglasni trojki. Alenko Bratušek je bilo takrat včasih po televiziji (sploh na CNN) težko gledati, imela je tudi precej radikalno idejo o krizni davčni batini, a na koncu se je izkazalo, da je res potrebovala le čas, denar pa je našla sama. Glavni cilj njenega mandata – rešiti državo pred trojko – je s sanacijo bank dosegla.

Za njo je prišel Miro Cerar, prvi, ki bi po letu 2009 zares lahko naredil omembe vredne spremembe. Imel je široko politično podporo, vse manjšo proračunsko luknjo, veliko gospodarsko rast – vendar je prvi dve leti zgolj temeljito razmišljal. Pod črto ni veliko pokazal, izvedel je majceno davčno reformo, skoraj onemogočil privatizacijo banke NLB, na njegovem zdravstvenem ministrstvu pa so reformo pisali toliko časa, da mu je prej potekel mandat.

No, nato pride Marjan Šarec in že v prvem letu svojega mandata predstavi davčno reformo, pokojninsko reformo, reformo trga dela in še nekatere spremembe. In ne le predstavi, deloma tudi udejanji. Če bo parlament ta teden potrdil spremembe obdavčitve regresa, bodo zaposleni Slovenci letos na dopust odšli z nekoliko debelejšo denarnico. In to je dobro.

A če pogledamo v drobovje teh reform, žal, niso prav korenite. Reformni program Marjana Šarca ni videti bogat zato, ker bi bil res bogat, ampak zato, ker je bila deset let takšna suša. Sprememb, ki bi zares spreminjale ali izboljševale Slovenijo, ni bilo. Majhna davčna prerazporeditev, superbirokratsko oviranje podjetij s poročanjem o embalaži, davčne blagajne, ograjena južna meja, ukinitev 2. januarja, pa vrnitev 2. januarja... To je nekako doseg slovenske politike. Ni čudno, da toliko veselja prinese odločitev vlade, da si bo vzela malo manj od vašega regresa.

Žal je tudi reformni program Šarčeve vlade videti dobro le v primerjavi z delom prejšnjih vlad. Sicer pa v njem ni prav nič razburljivega. Reforma, ki sicer pušča nekoliko več dohodnine zaposlenim, je davčno nevtralna – kar samo pomeni, da bo pač več vzela podjetjem. Da bi se davčna obremenitev zares zmanjšala, bi bilo treba zmanjšati tudi porabo denarja, zbranega z davki. Pokojninska reforma je prav tako zgolj površinska in ne rešuje težave vzdržnosti sistema. Pokojninski sistem, ki ga moramo sofinancirati, pač ni vzdržen in ne bo vzdržen niti po reformi. Brez korenite spremembe tudi ne bo vzdržen, saj ta sistem tekmuje z demografijo, proti kateri nima prav nobenih možnosti. Tudi reforma trga dela je bolj tako tako, ukvarja se večinoma s pravicami zaposlenih in brezposelnih, ne naslavlja pa potreb tako zaposlenih kot podjetij po večji prožnosti, ne rešuje niti težave prezapletene ureditve dela od doma.

Da, reformni program vlade je videti širok, ne pa tudi globok. Ali če si sposodim Šarčevo izrazje, oranja njive so se lotili z žlicami, potrebovali pa bi traktor.

Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW … 2
22.04.2019 10:52
Izklicne cene se začnejo pri 2.500 evrih in segajo do 40 tisočakov.
Na članek...

Maja se boste lahko na dražbah potegovali za več avtomobilov in lahko gospodarsko vozilo. Naprodaj bosta dva starodobnika, ameriški ford mustang iz leta 1969 ter bavarski kupe BMW 635CSi. Znova je na voljo brezstrešna različica maseratija. Za 11.500 evrov bo lahko vaš audi Q5. Najceneje pa je naprodaj citroën C4, ki ga prodaja finančna uprava.

Citroën picasso za tri tisočake

V osebnem stečaju bo na voljo enoprostorec citroën C4 picasso. Gre za model z 1,6-litrskim dizelskim motorjem in 80 kilovati (109 konjskimi močmi) ter samodejnim menjalnikom. Vozilo je bilo izdelano in prvič registrirano leta 2008, v Sloveniji pa leta 2010. Podatka o prevoženih kilometrih nam ni uspelo pridobiti. Avto ima sedem sedežev, ni v uporabi in je slabo vzdrževan. Izklicna cena je določena pri tri tisoč evrih. Cene primerljivih avtomobilov na portalu avto.net se gibljejo med 2.600 in 4.700 evri. Stečajni upravitelj Robert Biček zavezujoče ponudbe zbira do 15. maja.

Zbirateljski maserati cenejši za dobro desetino

V stečajnem postopku družbe Sentina, ki je upravljala eno največjih verig optik v Sloveniji, bo še četrtič na dražbi naprodaj dvosed s platneno streho maserati spyder. Vrednost vozila je ocenjena na 87 tisoč evrov. Na prvi dražbi je bil naprodaj za 70 tisočakov, po treh neuspelih dražbah je bila izklicna cena znižana na 39.900 evrov, kolikor boste morali odšteti, če se boste z njim želeli odpeljati z dražbe.

Gre za model, ki so ga izdelovali med letoma 2001 in 2007. Primerek, ki se je znašel na dražbi, je bil izdelan leta 2005 in sodi v omejeno serijo cambiocarsa z elektrohidravličnim ročnim menjalnikom, ki omogoča prestavljanje z uhlji za volanom. Poganja ga osemvaljni 4,2-litrski motor, ki je bil razvit skupaj s ferrarijem in premore 287 kilovatov (385 konjskih moči). Prevoženih ima slabih 62 tisoč kilometrov. Dražba bo 24. maja.

Določite ceno toyoti auris

Stečajni upravitelj Grega Erman zbira nezavezujoče ponudbe za avtomobil toyota auris iz leta 2012. Gre za prvo generacijo z 1,4-litrskim dizelskim motorjem, ki razvije 66 kilovatov ozirom 90 konjskih koči. Avto je bil izdelan leta 2012 in takrat tudi v Sloveniji prvič registriran. Je rdeče barve, cena pa ni določena. Vozilo je v dobrem stanju in ima prevoženih približno 144 tisoč kilometrov, sporoča upravitelj. Cene rabljenih se na spletu vrtijo okoli sedem tisoč evrov. Rok za oddajo nezavezujoče ponudbe je 15. maj.

Škoda octavia cenejša za petino

V stečajni masi družbe Granit se boste lahko potegovali za osebno vozilo škoda octavia v limuzinski različici. Poganja jo zmogljivejši dvolitrski dizelski motor s 103 kilovati (140 konji) moči. Vozilo je bilo prvič registrirano leta 2008 in je do danes prevozilo 220 tisoč kilometrov. Po slikah sodeč, je avto vzdrževan. Pri predhodni prodaji je bil naprodaj za 6.400 evrov, tokrat je cena nižja za petino in znaša 5.100 evrov. Stečajna upraviteljica Katja Lušina zavezujoče ponudbe zbira do 10. maja.

Starodobni ford mustang za 15 tisočakov

V izvršilnem postopku fizične osebe bo na prvi dražbi naprodaj starodobni ford mustang. Izdelan je bil leta 1969 ter takrat tudi prvič registriran. V Sloveniji je bil registriran leta 2014. Kot se za ameriškega mišičnjaka spodobi, ga pogaja 4,9-litrski osemvaljnik s 164 kilovati moč (220 konjskih moči). Avto je rjave barve in je opremljen še s tristopenjskim samodejnim menjalnikom. Izklicna cena je na prvi dražbi enaka ocenjeni vrednosti – 15 tisoč evrov. Dražba bo 15. maja, rok za plačilo varščine je petek, 10. maja.

Starodobni BMW kupe za 25 tisoč evrov

Na prvi dražbi bo naprodaj še eno starodobno vozilo, in sicer prva generacija bavarskega kupeja BMW 635CSi. Izdelovali so jih med letoma 1976 in 1989. Vozilo je iz leta 1980. Pod motornim pokrovom je trilitrski šestvaljni motor s 160 kilovati (215 konjskimi) moči. Vozilo bo naprodaj za 25 tisoč evrov. Na dražbi se skupaj z avtomobilom prodajata še dva usnjena troseda in LCD-televizor. Cena za komplet je 25.500 evrov. Dražba bo 13. maja v Ljubljani.

Gospodarsko vozilo renault trafic furgon za 5.400 evrov

V stečajnem postopku družbe IB-procadd bo na sedmi dražbi naprodaj lahko gospodarsko vozilo renault trafic furgon. Poganja ga dvolitrski dizelski motor s 84 kilovati. Vozilo je bilo prvič registrirano leta 2006, ima razbito zadnje desno in sprednje desno steklo in je odjavljeno iz prometa. Na prvi dražbi je bilo naprodaj za 7.500 evrov, tokrat pa cena znaša 5.400 evrov. Upravitelj Benjamin Pačnik zavezujoče ponudbe zbira do 27. aprila.

Citroën C2 za tri tisočake

Finančna uprava na drugi dražbi prodaja citroën C2. Vozilo ima 1,4-litrski bencinski motor s 54 kilovati ter ročni petstopnjski menjalnik. Izklicna cena znaša tri tisoč evrov. Ogled avta bo 6., dražba pa 8. maja.

Audi Q5 za 11.500 evrov

V stečaju družbe Slonuts bo na voljo audi Q5. Gre za prvo generacijo. Avto je opremljen s štirikolesnim pogonom, samodejnim menjalnikom ter ima usnjeno notranjost. Poganja ga dvolitrski dizelski motor s 125 kilovati (170 konjskih moči). Vozilo je bilo prvič registrirano leta 2010, od takrat pa je prevozilo 164 tisoč kilometrov. Je v voznem stanju, vendar je bilo oktobra 2018 odjavljeno iz prometa. Vrednost avta je bila ocenjena na je 14.500 evrov, maja pa bo naprodaj za 11.500 evrov. Primerljiva rabljena vozila se na spletu prodajajo v razponu med 12 in 16 tisoč evri. Upraviteljica Anita Kodba zavezujoče ponudbe zbira do 18. maja.

Citroën C4 za 2.500 evrov

Furs bo 13. maja na prvi dražbi poskušal prodati osebno vozilo citroën C4. Vozilo je bilo izdelano leta 2006 in ga poganja 1,6-litrski bencinski motor z 80 kilovati (109 konjskimi močmi). Cena je določena pri 2.500 evrih, kupec pa bo moral poravnati še DDV. Cene rabljenih se na spletu se gibljejo med dvema in štirimi tisočaki.

Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …
Kako se družinska podjetja financirajo in kako skrbijo za nasledstvo?
3 ure

Kje dobijo denar mala in srednja podjetja, ponavadi družinska? Podporno okolje je danes zelo raznoliko. Financirajo se lahko prek razpisov za razne subvencije, bančnih posojil, v podjetja privabljajo tudi druge lastnike.

Na dogodku Upravljanje družinskih podjetij in nove oblike financiranja njihove rasti na Gospodarski zbornici Slovenije so govorili o financiranju družinskih podjetji in prenosu podjetja na nove lastnike.

»Veliko podjetnikov se ukvarja z nasledstvom. Stari so 60 let in so pripravljeni predati nasledstvo ali poiskati strateškega vlagatelja,« je povedal direktor sklada Alfi 2 Tone Pekolj. In prav trud, ki ga lastnik vloži v podjetje, tudi pri iskanju financiranja za rast, tega zelo naveže na družbo. Tako jo težko spusti iz rok in prenese na mlajše generacije.

Med malimi in srednjimi podjetji je pri nas več kot 80 odstotkov družinskih, a si le devet odstotkov potomcev želi prevzeti vodenje podjetja. Dejansko pa jih vodenje prevzame precej večji delež. Le dobra tretjina družinskih podjetij preživi prehod na novo generacijo, še pravi statistika.

Ena izmed težav, zaradi katere propade toliko družinskih podjetij, je v tem, da se z vprašanjem nasledstva, vprašanjem, kako si bodo razdelili lastništvo in kdo bo vodil podjetje, ko ga več ne bodo starši, začnejo ukvarjati prepozno. Takrat, ko se prva generacija že pripravlja na upokojitev in ko že zmanjkuje časa za poglobljene pogovore.

Kako je v praksi?

Podjetje Lumar je v družinski lasti od leta 2004, rasli so predvsem z lastnimi sredstvi, pravi Marko Lukič, direktor podjetja Lumar IG, proizvajalca montažnih objektov. Po njegovem mnenju slovenska družinska podjetja za financiranje načeloma ubirajo kar konvencionalne ustaljene poti.

Glede prihodnosti Lukič pravi, da bi lahko za nekatere svoje projekte uporabili tudi bančnega financiranja, je pa to samo ena od oblik financiranja za družinska podjetja. »Precej zanimivi so nam tudi skladi. Vse je odvisno od potrebnega obsega financiranja,« razlaga sogovornik. V podjetju so denimo na razpisu podjetniškega sklada pridobili 200 tisoč evrov subvencije, z njo so lahko deloma posodobili proizvodno linijo in za 30 odstotkov povečali zmogljivost proizvodnje. Skupna naložba je sicer znašala 750 tisoč evrov. Predlanskim so uspešno kandidirali tudi na razpisu MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 2.0. Skupna vrednost tega projekta je znašala 377.411 evrov, sofinanciranja je bilo za 132.094 evrov.

V družinskem podjetju Lumar, kjer za zdaj delata dva družinska člana, pravijo, da še niso tako daleč, da bi razmišljali o predaji vodenja nasledstvu. Seveda pa se o tem že pogovarjajo. »Otroka kažeta veliko zanimanja za delo doma, v tej smeri se tudi izobražujeta na področjih ekonomije in lesarstva,« pojasnjuje Lukič in dodaja: »Nikoli pa se ne ve, kako bo.«

V Lotrič Meroslovju se o nasledstvu veliko pogovarjajo

Podjetje iz Selc, ki se ukvarja z merilno tehniko, Lotrič Meroslovje ima začetke v letu 1991, ko je ustanovitelj Marko Lotrič skupaj z ženo zbral nekaj denarja in začel svojo dejavnost. »Pozneje, ko sem potreboval več kapitala, mi je na pomoč priskočilo podjetje iz Kočevja, ki mi je v zameno za material in naše storitve posodilo denar,« svoje začetke opisuje Marko Lotrič, večinski lastnik in direktor družbe.

Kako pa danes financirajo širitev? »Ko gremo na tuje trge, poskušamo nastopati skupaj z lokalnim partnerjem in v teh primerih nastopamo kot sofinancerji,« razlaga Lotrič. Veliko pa je odvisno od same naložbe, zanje namenijo tako svoj denar iz dobičkov, prav tako pa najemajo posojila. »Razvojne projekte poskušamo financirati prek razpisov, pri katerih smo delno uspešni,« še pravi Lotrič.

Lotrič Meroslovje je tudi eno od podjetij, kjer so pogovore o nasledstvu začeli že zgodaj. Leta 2016 se ugotovili, da se o nasledstvu vsi skupaj poglobljeno sploh še niso pogovarjali, je lani na Gorenjskem forumu povedala Maja Lotrič" title="Maja Lotrič">Maja Lotrič, eden izmed treh otrok: »Razlika je, ali se o tem pogovarjamo malo po malo drug z drugim ali pa se vsi skupaj usedemo za mizo in pogovorimo.« Vprašanj niso rešili čez noč, pogovori so trajali več kot leto dni.

Preden so začeli razmišljati o prihodnosti, so se pogovorili o preteklosti, tudi o tistem delu zgodovine podjetja, ki je otroci še niso poznali. Naslednji korak so bili pogovori o ciljih, vrednotah, etiki podjetja. »Vsi smo se zavezali, da bomo ostali v podjetju in spoštovali njegove vrednote,« pojasnjuje Lotričeva. Kot zanimivost: med drugim so določili tudi to, da bodo vsi ohranjali ustrezno razmerje med delom in prostim časom.

V podjetju so zdaj štirje lastniki. Vsak od otrok ima v lastništvu 12,5 odstotka podjetja, preostalo pa ima ustanovitelj in zdajšnji direktor. Še vedno se srečajo na sestankih dvakrat na leto, saj morajo biti nove generacije obveščene o vsem v podjetju, nam razlaga Marko Lotrič. Prav tako mora, če želi denar kam vložiti, pridobiti dovoljenje prav vseh lastnikov, torej svojih otrok. »Še vedno se učimo. A zagotovo je najpomembnejša komunikacija med vsemi,« dodaja Lotrič.

Več o pogovorih o nasledstvu v Lotrič Meroslovju si lahko preberete v članku: Pogovor o družinskem nasledstvu je kot skupinska terapija

Kako se družinska podjetja financirajo in kako skrbijo za nasledstvo?
Foto: Shutterstock
Sanacija bolnišnic – še nas bo bolela glava in trpel žep 1
4 ure
Vprašanje je, ali so solidni lanski rezultati nekaterih bolnišnic dolgoročno vzdržni, vsaj dve bolnišnici pa sta tako pod vodo, da bi ju bilo treba zapreti, česar politika seveda ne bo naredila
Na članek...

Čeprav je lani 12 od 15 bolnišnic v sanaciji izpolnilo finančne cilje, kot se pohvalijo na ministrstvu za zdravje, žal ne moremo ploskati. Še vedno jih deset posluje z izgubo, malo bolje jim gre večinoma zaradi trenutne konjunkture in zato večjih prihodkov. Težava ostajajo neobvladani materialni in drugi stroški ter vnovično kopičenje izgub in zapadlih računov. Dve bolnišnici (Kranj in Nova Gorica) sta tako pod vodo, da bi ju bilo treba zapreti ali priključiti k obstoječim. Česar politika seveda ne bo naredila.

Poročilo o sanaciji bolnišnic in tudi o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v letu 2018 so rešetali tudi v državnem zboru na odboru za zdravstvo in komisiji za nadzor javnih financ. Nekateri podatki so v spodnji tabeli. Medtem pa o novi zakonodaji, ki bi spremenila upravljanje in mrežo zdravstvenih zavodov ter tudi financiranje, še vedno ni ne duha ne sluha. Ministrstvo za zdravje se trenutno pod vodstvom Aleša Šabederja bolj kot z reformo in predolgo čakajočimi pacienti na storitve ukvarja z nezadovoljnimi zaposlenimi – družinskimi zdravniki, pediatri in medicinskimi sestrami.

Državna pomoč brez haska?

Najprej za osvežitev spomina: konec leta 2017 je 15 bolnišnic (od 26) pristalo v štiriletni sanaciji, državni proračun pa jim je pomagal s 135 milijoni evrov. Po interventnem zakonu so bolnišnice morale to pomoč porabiti le za poplačilo zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Državna pomoč je torej takrat rešila njihove zaostrene likvidnostne težave in hkrati okrepila že tako krasne dobičke dobaviteljev, nič pa ni prispevala k sanaciji problematičnega poslovanja. Sanacijske uprave oziroma večinoma kar isti direktorji, ki so bolnišnice vodili že prej, so morali pripraviti ukrepe za znižanje stroškov, povečanje prihodkov in optimizacijo procesov, izvajanje pa je bilo doslej različno uspešno. Sanacija se sicer nadaljuje.

Solidni dosežki: OI, Jesenice, Novo mesto, Izola, Brežice

Naj najprej poudarimo nekatere dobre dosežke: s presežkom (dobičkom) so lani poslovali Onkološki inštitut ter bolnišnice Jesenice, Novo mesto, Izola in Brežice. Načrtovane finančne učinke prvega leta sanacije v skupni višini 24 milijonov evrov je doseglo 12 od 15 bolnišnic. Brez neporavnanih tekočih zapadlih obveznosti je konec prejšnjega leta poslovalo šest bolnišnic: UKC Maribor, Onkološki inštitut, bolnišnice Izola, Novo mesto, Trbovlje in tudi Jesenice (pri zadnji jih je le še nekaj iz prejšnjih let).

Šele v prihodnjih letih bomo videli, ali je katera od bolnišnic dejansko sanirana tako, da bodo ti dosežki tudi dolgoročno vzdržni. O UKC Maribor kaže omeniti, da račune plačuje v roku, a ima še vedno 2,8 milijona evrov izgube, kar je sicer zmernih 1,3 odstotka prihodkov. Brežiška bolnišnica je izplavala iz izgube in zmanjšuje neporavnane obveznosti, a te še vedno dosegajo 4,3 odstotka prihodkov.

Največji bolniki: Kranj, Nova Gorica, UKCL

Najslabše so lani poslovali: porodnišnica Kranj, bolnišnica Nova Gorica in UKC Ljubljana, v določenih težavah pa so še vedno tudi bolnišnice Topolšica, Murska Sobota, Ptuj in tudi Celje. Bo ministrstvo za zdravje ukrepalo?

  • UKC Ljubljana je imel lani za polovico večjo izgubo od načrtovane (22,4 milijona evrov, načrt 15,1 milijona), izguba znaša visokih 4,3 odstotka prihodkov. Namesto načrtovanih 10,3 milijona evrov finančnih učinkov jih je dosegel za 8,1 milijona. Kumulativna izguba znaša 76 milijonov evrov. Lani je UKCL skoraj podvojil (z 19 na 34 milijonov) neporavnane zapadle obveznosti, ki dosegajo 6,5 odstotka prihodkov. Več o divjanju stroškov v UKCL pišemo v spodnjem okviru.
  • Stanje je najbrž najhujše v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj, kjer se ubadajo tudi z odstopom direktorice in iskanjem novega vodstva. Izguba je lani presegla milijon evrov, kar je petkrat več od načrtovane in pomeni nevzdržnih 18 odstotkov prihodkov, še dobrega pol milijona evrov znašajo neporavnane zapadle obveznosti. Bilančna izguba za polovico presega vrednost premoženja. BGP Kranj je lani uresničila le desetino načrtovanih finančnih učinkov sanacije. Ta je več kot očitno popolnoma neuspešna. Sami trdijo, da zato, ker število porodov upada, ker so priznane cene neustrezne in ker nimajo drugih dejavnosti, ki bi popravile rezultat. Ta porodnišnica je seveda zrela za stečaj, kar pa je v Sloveniji nepredstavljivo. Spomnimo, načrti za reorganizacijo oziroma priključitev BGP Kranj k bolnišnici Jesenice ostajajo samo kot ideja, ki je nihče ne uresniči.
  • Novogoriška bolnišnica je finančne cilje lani izpolnila le 33-odstotno, imela je 5,7 milijona evrov izgube ali zelo visokih 12 odstotkov prihodkov. Spomnimo, ena od članic sveta zavoda, sicer revizorka, dvomi tudi o teh podatkih, po njenem je izguba skoraj štirikrat večja od prikazane! Kumulativna izguba znaša 14 milijonov evrov. Bolnišnica ima tudi za osem milijonov evrov zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, kar je 17 odstotkov prihodkov. Ali bo spet potrebna državna pomoč?
  • Bolnišnica Topolšica, ki je že v letu 2017 prejela pomoč proračuna, da je sploh lahko izplačala plače, je sicer lani zmanjšala izgubo, spet pa kopiči neplačane zapadle račune, teh je bilo lani za milijon evrov ali 9,2 odstotka prihodkov. Tudi z načrti za pripojitev Topolšice bolnišnici Celje doslej ni bilo nič.
  • Med večjimi bolnišnicami omenimo še celjsko, ki je sicer izpolnila finančne cilje prvega leta sanacije, a ima vseeno 3,5 milijona evrov izgube, kar je 3,3 odstotka prihodkov. Viri so nas opozorili, da si je celjska bolnišnica privoščila tudi računovodski trik. Popisala je zaloge zdravil in zdravstvenega materiala, povečanje zalog pa seveda izboljša poslovni izid; ta naj bi bil brez tega po trditvah virov za okoli 1,5 milijona evrov slabši (torej izguba za toliko večja). V SB Celje so zatrdili, da so sledili navodilom sanacijskega odbora in računovodskim standardom ter da je popis zalog »drugače od prejšnjih let, ko je bilo to narejeno zgolj delno, prinesel realno sliko na tem področju, ki se izraža v finančnem izkazu«.

Sanacija bolnišnic – še nas bo bolela glava in trpel žep
Foto: Shutterstock
Najugodnejšo ponudbo za širitev terminala na Brniku podalo podjetje GIC Gradnje
4 ure
Fraport Slovenija je v petek zaključil pogajanja z vsemi šestimi ponudniki za dograditev potniškega terminala na ljubljanskem letališču. Najnižja dosežena cena je bila 17,273 milijona evrov,
Več ▼

Fraport Slovenija je v petek zaključil pogajanja z vsemi šestimi ponudniki za dograditev potniškega terminala na ljubljanskem letališču. Najnižja dosežena cena je bila 17,273 milijona evrov, podal pa jo je ponudnik GIC Gradnje. Odločitev o izboru naj bi Fraport objavil predvidoma v dveh tednih. (STA)

Top službe - Danfoss išče direktorja področja; službe tudi v Googlu, Maersku, DB, Helli, DUTB in še 15 podjetjih
5 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

I(K)T

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

FARMACIJA

Gortanu mandat podaljšali za še dve leti
5 ur
V koprskem logistu Intereuropa so dosedanjemu predsedniku uprave Ernestu Gortanu mandat podaljšali še za dve leti, javljajo na Seonetu. Zdajšnji mandat bi se mu sicer iztekel v začetku junija.
Več ▼

V koprskem logistu Intereuropa so dosedanjemu predsedniku uprave Ernestu Gortanu mandat podaljšali še za dve leti, javljajo na Seonetu. Zdajšnji mandat bi se mu sicer iztekel v začetku junija. Nadzorni svet družbe, ki bo v kratkem tudi uradno prodana Pošti Slovenije, vodi nekdanji bančnik Vojko Čok. Več o prodaji Intereurope lahko preberete v članku Prodaja Intereurope: raje državni Pošti kot Britancu, ki bi dal 20 milijonov več.

Gortanu mandat podaljšali za še dve leti
Foto: Aleš Beno
Banke in plačilni promet med prazniki 1
5 ur
Če ste morda pozabili: banke in hranilnice v Sloveniji na praznične dneve 27. aprila 2019, 1. in 2. maja 2019 ne poslujejo in tudi ne izvršujejo nalogov za plačilo. Uporabniki bančnih storitev
Več ▼

Če ste morda pozabili: banke in hranilnice v Sloveniji na praznične dneve 27. aprila 2019, 1. in 2. maja 2019 ne poslujejo in tudi ne izvršujejo nalogov za plačilo. Uporabniki bančnih storitev sicer lahko posredujejo plačilne naloge v elektronske banke, vendar bodo ti izvršeni skladno z datumom valute oziroma prvi naslednji delovni dan. Vsa čezmejno prejeta sredstva na račune med prazniki bodo odobrena na računih komitentov prvi naslednji delovni dan z datumom valute odobritve računa banke, dodajajo na Združenju bank Slovenije.

Bencin jutri dražji za 2,5 centa, dizel pa za 1,8 centa 1
5 ur
Ob zadnjih podražitvah nafte se zdi, da bodo regulirane cene pogonskih goriv maja še višje
Na članek...

Ob rasti cen nafte na svetovnih trgih se pričakovano povečuje tudi višina regulirane cene pogonskih goriv na slovenskih prodajalnah ob regionalnih cestah. Liter 95-oktanskega bencina se bo opolnoči podražil za 2,5 centa, na 1,349 evra za liter, kar je največ po lanskem oktobru. Liter dizla bo dražji za 1,8 centa in tako najdražji letos. Podobne podražitve je napovedoval naš model, po zadnjih podražitvah nafte pa se zdi velika verjetnost, da bodo regulirane cene goriv čez dva tedna še višje.

V primerjavi s koncem prejšnjega leta bo tako polnjenje 50-litrskega bencinskega rezervoarja jutri dražje za osem evrov in pol, dizelskega vozila z enako prostornino za gorivo pa za nekaj več kot štiri evre.

Prepoved iranske nafte podražila črno zlato

Na finančnih trgih ta teden spremljamo nov naftni vzpon. Vrednost 159-litrskega soda nafte brent se je danes povzpela na 74,90 dolarja, kar je 39 odstotkov več kot ob koncu prejšnjega leta. Razlog za zadnjo rast gre pripisati predvsem zaostritvi ameriških sankcij do Irana. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da Kitajski, Indiji, Japonski in še petim državam ne bo več dopuščal uvoza iranske nafte, kot je to veljalo doslej. ZDA sicer Savdsko Arabijo nagovarjajo k povečanju količin načrpane nafte. Takšen razplet se nekaterim analitikom zdi možen, saj bi Savdijcem zaostritev sankcij zoper Iran z vidika krepitve položaja v regiji ustrezala, ZDA pa želijo z alternativno ponudbo nafte preprečiti pritisk na višje cene nafte, kar amerškemu gospodarstvu bolj škodi kot koristi. Zadnja rast cene sporoča dvom trga, da bo preostalim večjim proizvajalkam nafte uspelo nadomestiti manko iranskega črnega zlata.

Bencin jutri dražji za 2,5 centa, dizel pa za 1,8 centa
Foto: Shutterstock
Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki 2
6 ur
Cene se začnejo pri 72 tisoč evrih. »Računam, da bo prodano vse,« pravi direktor Electe Damijan Janković.
Na članek...

Okrajno sodišče na Vrhniki je razpisalo dražbo za 35 nedokončanih stanovanjskih hiš v naselju Gabrče nad Vrhniko. Gre za ključno premoženje podjetja Electa inženiring, ki je v lasti Damijana in Jureta Jankovića, sinov župana Zorana Jankovića.

Sodišče bo hiše prodajalo posamično. Dražbe je porazdelilo na več dni - od 27. maja do 18. junija. Vsak dražbeni dan bodo naprodaj tri stanovanjske hiše. Podrobnosti o dražbi dobite na našem dražbenem portalu, kjer smo pregledno narisali, katere parcele oziroma hiše bodo naprodaj na posamezen dražbeni dan.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Janković: Cene so nizke, računam, da bo prodano vse

Izvršbo Electe je sprožila prva ločitvena upnica Deželna banka Slovenije (DBS), in sicer zaradi izterjave 7,8 milijona evrov dolga. Glede na cenitev so vse stanovanjske hiše skupaj vredne 4,8 milijona evrov (cenilec je hiše ocenil na vrednosti od 102 do 156 tisoč evrov).

Izklicne cene na prvi dražbi so določene med 72 in 109.500 evri oziroma pri 70 odstotkih ocenjene vrednosti. »S cenami še nisem seznanjen, ampak če se prodajajo po 70 odstotkov ocenjene vrednosti, je to zelo nizka cena. Računam, da bo na dražbi prodano vse,« nam je povedal prvi človek Electe Damijan Janković. Kot je ocenil, bi bilo za dokončanje gradnje potrebnih še okoli 80 tisočakov.

Gradila je Hilda Tovšak

Zgodovina soseske sega v leto 2008, ko je Electa kot investitor gradnjo hiš zaupala velenjskemu Vegradu, ki ga je vodila Hilda Tovšak. Danes že propadli gradbinec je bil za gradnjo izbran le nekaj mesecev pred tem, ko je ljubljanska občina od Vegrada odkupila 119 stanovanj v Celovških dvorih. Na Financah smo se takrat spraševali, ali je bil Vegrad za Electo ugodnejši prav zato, ker je ljubljanska občina takrat že močno zadolženega gradbinca reševala z nakupom stanovanj.

»Gre za klasično gradbeno pogodbo, na razpisu v maju in juniju smo Vegrad izbrali kot najugodnejšega od štirih ponudnikov. Ta posel nima zveze s tistim v Celovških dvorih,« je takrat dejal Damijan Janković.

V kakšnem stanju so hiše danes

Electa je v Gabrčah zgradila 21 dvojčkov in tri samostojne stanovanjske enote. Deset so jih prodali že pred leti, preostale so nedokončane in samevajo že od leta 2012. Gradnja hiš je obstala v tretji gradbeni fazi. To pomeni, da so bila končana konstrukcijska dela etaž in podstrešja, zgrajene so bile strešna konstrukcija in končana krovska dela.

Hiše imajo kletno etažo, nadstropje in mansardo. Kletne stene so zidane z betonskimi kvadri, preostale pa z opeko. V hišah, ki ležijo višje na hribu, je v kleti tudi garažno mesto, nižje ležeče hiše pa imajo nadkriti parkirni mesti pred hišo. Površine hiš so med 156,6 in 229,9 kvadratnega metra.

Cenilec: Potrebno je hitro dokončanje gradnje

Poti in pločniki po naselju so urejeni, dovozne poti do garaž in parkirna mesta pa bodo morali končati kupci. »V naselju je urejena vsa potrebna infrastruktura, tako da se kupec lahko takoj priključi na kanalizacijsko, električno in vodovodno omrežje,« pravi Damijan Janković.

Vse hiše imajo strehe in so zaščitene pred vremenskimi vplivi, na določenih delih pa so izpostavljene in nezaščitene. »Potrebno je hitro dokončanje gradnje, sicer se bo stanje izredno hitro poslabševalo,« je v cenitvi, ki je bila izdelana lani, zapisal sodni cenilec Boštjan Boh.

Kaj pa lokacija?

Naselje Gabrče je od središča Ljubljane oddaljeno 24 kilometrov oziroma približno pol ure vožnje. Damijan Janković pravi, da je lokacija odlična, ker je dvignjena nad Vrhniko. »Ko je v dolini megla, je soseska že na soncu,« pravi Damijan Janković.

Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki
TEŠ 6 do konca praznikov ne bo deloval
6 ur

V torek, 23. aprila, bo po 77 dneh neprekinjenega delovanja načrtovano ustavljen blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Med načrtovano zaustavitvijo, ki bo predvidoma končana 6 maja, bodo opravili pregled opreme, čiščenje dimno-zračnega trakta grelnika LUVO in druge garancijske posege.

Peti blok Termoelektrarne Šoštanj bo v času ustavitve šestega bloka zagotavljal električno energijo za potrebe slovenskih odjemalcev in tudi toplotno energijo za potrebe odjemalcev v Šaleški dolini.

Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je v letu 2018, ko dva meseca ni obratoval zaradi rednega remonta, proizvedel 3.753 gigavatnih ur električne energije. V celotni slovenski proizvodnji električne energije je bil delež šestega bloka 33,5-odstoten, so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj.

TEŠ 6 do konca praznikov ne bo deloval
Foto: Jure Makovec
Gašper Repina: Podjetja se tudi v letu 2019 premalo zavedajo, kako pomembna je spletna stran 3
7 ur
Spletno mesto samo po sebi ne povečuje prodaje, je pa orodje, ki to omogoča.
Na članek...

Gašper Repina je vodja marketinga pri spletni agenciji Optiweb. Njegove glavne naloge zajemajo vodenje in motiviranje marketinške ekipe, načrtovanje digitalnih marketinških strategij in grajenje pristnih vezi z naročniki. Na Slovenski marketinški konferenci bo govoril o tem, kaj narediti, ko prenova spletne strani prinese slabšo prodajo.

Zakaj se sploh odločiti za prenovo, kaj je odločilno?

Prve sekunde na spletni strani povedo več kot sto besed – so kot očesni stik in stisk rok. Kaj se zgodi? Spletno stran prav hitro zapustiš ali pa si želiš izvedeti več. Ti je všeč, kako te nagovarja? Uporablja tvoj ton glasu? Te logično vodi od ene do druge informacije, pri tem pa pušča možnost dialoga?

Podjetja se tudi leta 2019 premalo zavedajo, kako izredno pomembna je njihova spletna stran. Tako lahko izluščimo nekaj vprašanj, ki bi si jih morala redno postavljati:

  • Je obiskovalcu že v prvih sekundah obiska jasno, kdo smo in s čim se ukvarjamo?
  • Ali ustrezno nagovarjamo obiskovalca, ki ga želimo na svoji spletni strani? Mu ponujamo dovolj aktualnih informacij, ki ga zanimajo, in v jeziku, ki mu je blizu? Ga logično vodimo po spletni strani? Mu dopuščamo možnost dialoga in ponujamo, da ostanemo v stikih tudi v prihodnje?
  • Jasno poudarjamo naše konkurenčne prednosti, razlikovalne lastnosti in najpomembnejše dejavnosti?
  • Spremljamo analitiko spletne strani, ki nam pomaga ugotoviti, na kateri točki obiskovalec zapusti spletno mesto in katere vsebine ga najbolj zanimajo?
  • Izkoriščamo potenciale spleta za optimizacijo naših internih procesov in podporo pri doseganju naših poslovnih ciljev?
  • Je naša spletna stran starejša od treh let?

Kako ravnati, če prenova ne da želenih rezultatov, ne poveča prodaje? Koliko časa sploh čakati na rezultate?

Spletno mesto samo po sebi ne povečuje prodaje. Je le orodje, ki to omogoča. Po uspešni prenovi je odločilen marketing – vse od SEO-optimizacije spletnega mesta, oglaševanja, testov A/B, spremljanja analitike in prilagajanja vsebin do rednega dodajanja novih vsebin, pošiljanja novic, aktivnosti na družbenih omrežjih … Skratka, aktivni in usklajeni moramo biti na vseh digitalnih kanalih. Hkrati pa tudi vztrajni in potrpežljivi, saj rezultati ne pridejo vedno čez noč.

Če rezultatov ni, se moramo ustaviti in analizirati, kaj se je zgodilo, kaj je prineslo učinek, in iskati možnosti, kako uspeti. Za različne storitve in izdelke so različni tudi pristopi in oglaševalski kanali.

Je treba prenovi dodati še kaj ekstra, kakšen sladkorček, več promocije, da ima večji učinek?

Vsebine, vsebine, vsebine. Čeprav to področje pri marsikaterem podjetju peša, ker priprava vsebin zahteva svoj čas, vedno nove relevantne vsebine danes niso več predmet izbire, ampak standard. Najlažje si jih je predstavljati kot lepilo med vsemi digitalnimi kanali, ki se dopolnjujejo in skupaj gradijo uspešno zgodbo.

Ali so lahko lokalne trgovine, tudi spletne, konkurenčne svetovnim velikanom?

Vsekakor. Njihova prva in marsikdaj celo najpomembnejša konkurenčna prednost se skriva prav v tem, da so lokalne. Kadar spletna trgovina zna dobro poudariti svojo »lokalno« zgodbo in hkrati izkoristiti prednosti poznavanja domačega trga, na primer poznavanje kulturnih specifik, lahko to pomeni velik plus. Še več, pospeševanje spletne prodaje se v tem primeru lahko čudovito prepleta s pospeševanjem prodaje v fizičnih poslovalnicah in nasprotno.

Katera zlata pravila mora podjetje upoštevati, če razmišlja o prenovi spletne trgovine?

Da si najprej odgovori, kaj želi s prenovo doseči. Povečati prodajo, morda le prepoznavnost? Potem je nujno že razmisliti o prvih korakih po prenovi. Saj kot sem že omenil, samo ta ni dovolj. Pomembno se je vprašati tudi, kakšna naložba v spletno trgovino je za podjetje še sprejemljiva glede na možnost financiranja in pomembnost posamezne želene funkcionalnosti glede na pričakovane rezultate.

Kako pomemben je izbor pravega trenutka za prenovo?

Izbor pravega trenutka za prenovo spletne trgovine je odločilen. Priporočljivo je, da upoštevamo več dejavnikov, med drugim gospodarski položaj, razmere in trende v panogi, poslovni cikel in splošni položaj podjetja (količina finančnih in kadrovskih virov), starost in ustreznost trenutne spletne trgovine glede na poslovne cilje podjetja. Prav tako je priporočljivo o spletni trgovini začeti razmišljati vnaprej, se posvetovati z različnimi izdelovalci spletnih trgovin in si s tem pridobiti jasnejšo sliko o lastnih potrebah in možnih rešitvah, hkrati pa že vzpostaviti določene odnose, ki ti bodo prišli prav, ko bo podjetje na prenovo povsem pripravljeno.

Vsak ponudnik spletnih trgovin – ne glede na to, kako kakovosten je – preprosto ne more biti optimalen za vsako podjetje, zato je pomembno vzeti si dovolj časa, da poiščeš »svojega optimalnega«.

Gašper Repina: Podjetja se tudi v letu 2019 premalo zavedajo, kako pomembna je spletna stran
Foto: Osebni arhiv
Twitter v prvem četrtletju z več uporabniki in rastjo prihodkov 1
7 ur
Družbeno omrežje Twitter je imelo med januarjem in marcem 330 milijonov mesečnih aktivnih uporabnikov, kar je devet milijonov več kot v zadnjem četrtletju lani, so sporočili iz ameriške
Več ▼

Družbeno omrežje Twitter je imelo med januarjem in marcem 330 milijonov mesečnih aktivnih uporabnikov, kar je devet milijonov več kot v zadnjem četrtletju lani, so sporočili iz ameriške družbe. Analitiki so pričakovali, da bo število uporabnikov upadlo, poroča Reuters. V prihodnje sicer Twitter ne bo več razkrival števila mesečnih aktivnih uporabnikov, pač pa le število dnevnih aktivnih uporabnikov, ki so na dnevni ravni izpostavljeni oglasnim sporočilom. Teh je bilo v prvem letošnjem četrtletju 134 milijonov, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej.

Twitter je sicer v prvem četrtletju prihodke na letni ravni povečal za 18 odstotkov na 787 milijonov dolarjev, čisti dobiček pa se je z 61 milijonov povečal na 191 milijonov dolarjev.

Kitajska: Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu 9
8 ur
Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu in ustvarile dodatno napetost na trgu nafte, so danes sporočili iz Pekinga. Ameriški predsednik Donald Trump je v
Več ▼

Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu in ustvarile dodatno napetost na trgu nafte, so danes sporočili iz Pekinga. Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek namreč sporočil, da ne bo več dopuščal izjem pri sankcioniranju uvoza nafte iz Irana osmim državam, med katerimi je tudi Kitajska.

"Kitajska ostro nasprotuje ameriški implementaciji enostranskih sankcij," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedel predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. (STA)