Manager
Nov direktor Termoelektrarne Šoštanj je Arman Koritnik
25.11.2015 15:47
HSE je za novega direktorja Termoelektrarne Šoštanj s 1. decembromimenovala Armana Koritnika.(STA)Preberite še o novem razvojnem načrtu HSEKošorok: Imamo razvojni načrt, a čaka nasodrekanje in
Več ▼

HSE je za novega direktorja Termoelektrarne Šoštanj s 1. decembromimenovala Armana Koritnika.(STA)Preberite še o novem razvojnem načrtu HSEKošorok: Imamo razvojni načrt, a čaka nasodrekanje in o finačni poziciji skupineHSE se znova spogleduje z izdajo obveznic

Kako se lotiti obnove fasadnih površin? (OGLAS)
7 ur
Ker se škodljivim vplivom atmosfere in okolice ne moremo izogniti, se prej ko slej začnejo pojavljati vidna znamenja poškodb in propadanja premaza
Na članek...

Na fasadah se zaradi škodljivih vplivov atmosfere in okolice prej ko slej začnejo pojavljati znamenja poškodb in propadanja premaza. Obnova je nujna, če želimo ustaviti propadanje premaza in pozneje tudi osnovnih gradnikov zgradbe. Premaz, ki ga za to uporabimo, mora biti cenovno dostopen, primeren za vse vrste starih ometov, toplotnoizolacijskih sistemov in barv, hkrati pa mora zagotavljati kakovostno in dolgotrajno zaščito fasadnih površin.

Zunanji vplivi skrajšujejo življenjsko dobo fasadnih površin

Premazi za fasadne površine imajo dvojno vlogo. Na eni strani morajo omogočati kakovostno funkcionalno zaščito, na drugi pa je izjemno pomemben njihov vpliv na videz objekta.

Fasadne površine so obdelane z različnimi zaščitno-dekorativnimi premazi. To so lahko mineralni zaključni ometi, disperzijski zaključni ometi ali pa tankoslojne fasadne barve. Poškodbe, ki se s časom začnejo pojavljati na vseh teh premazih (razpoke, luščenje, kredanje, bledenje...), so predvsem posledica škodljivih atmosferskih vplivov (UV-sevanje, vlaga, veter, neurja …) ter onesnaženosti zraka na urbanih in industrijskih območjih s trdnimi delci umazanije, ogljikovim dioksidom, žveplovim dioksidom in dušikovimi oksidi.

Poškodbe premaza lahko nastanejo tudi zaradi konstrukcijskih napak, nepravilne vgradnje premaza, izbora neprimernega premaza in zaradi svetlobno neobstojnih odtenkov. Na fasadi se zaradi vlage, slabo osončene površine in drugih dejavnikov lahko pojavijo tudi plesni in alge.

S pravočasno obnovo preprečimo nadaljnje propadanje

Ker se škodljivim vplivom atmosfere in okolice ne moremo izogniti, se prej ko slej začnejo pojavljati vidna znamenja poškodb in propadanja premaza. Obnova je neizogibna, saj zanemarjanje te težave na koncu pripelje do stopnjevanja propadanja, najprej samega premaza, pozneje pa tudi osnovnih gradnikov zgradbe.

Kako se lotiti obnove fasadnih površin?
Vrednost trga pametnih pisarn naj bi se podvojila v petih letih (PRO)
7 ur
Sočasno naj bi novi trg lastnikom podjetij prinašal večjo delovno učinkovitost, vlagateljem pa več kot desetodstotne letne donosnosti.
Na članek...

Leta 2017 je bil svetovni trg pametnih pisarn ocenjen na 32,62 milijarde dolarjev, do leta 2023 pa naj bi dosegel vrednost 61,4 milijarde dolarjev. Gre za napoved analitičnega podjetja Market Study Report, ki je v nedavni poglobljeni analizi globalnega trga pametnih pisarn predstavilo potencial novega tržnega segmenta, ki vključuje ocene dobičkonosnosti in predvidenih obsegov proizvodnje na ključnih regionalnih trgih do leta 2026.

Boj tehnoloških velikanov za nov segment trga

Poročilo ocenjuje, da naj bi naložbe v ta novi tržni segment v obdobju med letoma 2018 in 2023 prinašale več kot desetodstotne letne (CAGR) donosnosti. Za zdaj je na regionalni ravni Evropa še vedno največje območje nakupov novih tehnologij pametnih pisarn, a kmalu naj bi jo prehitela Kitajska, ki raste z najvišjo stopnjo letne rasti, višje od 23 odstotkov. Smart Office Market Report kot vodilne proizvajalce pametnih pisarn našteva podjetja: Koninklijke Philips NV, Honeywell International Inc., ABB doo, Schneider Electric SE, Siemens AG, Johnson Controls International PLC, Cisco Systems, Crestron Electronics Inc, Lutron Electronics Co Inc.

Centraliziran nadzor in učinkovito upravljanje virov

Pametna pisarna sicer pomeni integracijo več tehnologij, ki omogočajo centraliziran nadzor in učinkovito upravljanje tako kadrovskih kot energetskih virov. Tradicionalni pisarniški prostori imajo ročno upravljane sisteme za razsvetljavo, varnost in nadzor dostopa. S spreminjajočimi se delovnimi okolji je vse bolj potrebna tudi prilagodljiva pisarniška infrastruktura.

Pametni pisarniški sistemi tako uporabljajo senzorje, avtomatizirane in varčne sisteme in napredna komunikacijska omrežja, ki omogočajo centraliziran nadzor in brezžični prenos podatkov za spremljanje in analizo podatkov. Takšen sistem izboljšuje učinkovitost pisarn kot prostorov in omogoča višjo delovno učinkovitost zaposlenih. Avtomatizirani sistemi razsvetljave in napredni sistemi HVAC za uravnavanje prostorskih pogojev pomagajo podjetjem pri boljšem upravljanju energije.

Pametne tehnologije v pisarnah narekuje trend globalizacije poslovanja

Napredni komunikacijski sistemi v pametnih pisarnah omogočajo brezhibno komunikacijo s funkcijami video-avdio konference ne glede na geografsko oddaljenost sodelujočih. Nove poslovne priložnosti v državah v razvoju namreč spodbujajo izpopolnjevanje novih komunikacijskih infrastruktur, kar kaže tudi rast povpraševanja po tehnoloških možnostih pametnih pisarn.

Visoka stopnja zaupanja v pametne pisarne tako temelji na prepoznavanju koristi uporabe novih tehnologij za podjetja. Medtem ko vodstva podjetij vidijo predvsem možnost boljše operativne učinkovitosti, pa večina zaposlenih v novih tehnologijah pametnih pisarn vidi možnost lažjega izvajanja delovnih nalog.

Kako pametna pa lahko postane vaša pisarna še danes?

Telekom Slovenije ponuja koncept pametne pisarne znotraj platforme za pametno življenje NEO. Napredna orodja za učinkovito pisarno vam pomagajo pri doseganju odličnih poslovnih rezultatov z uporabo programskega paketa Office 365, s postavitvijo spletne strani na ključ, z registracijo spletne domene in s spletno blagajno.

Platforma NEO povečuje tudi varčnost pisarne z uporabo pametnih vtičnic in pametnih žarnic, ki vam omogočajo upravljanje kjerkoli in kadarkoli. Prav tako lahko z uporabo zunanjih in notranjih kamer ter različnih senzorjev poskrbite za varnost pisarniških prostorov.

Vrednost trga pametnih pisarn naj bi se podvojila v petih letih
Foto: g-stockstudio
Slovenija išče elektriko čedalje bolj proti vzhodu Evrope 1
8 ur
Ključen energetski izziv je pridobivanje energije iz nefosilnih virov in ob tem izboljšati življenjski standard, je povedal na konferenci Dnevi energetikov generalni direktor Gen energije Martin Novšak.
Na članek...

Proizvodnja električne energije je v Slovenji za od 15 do 17 odstotkov manjša od porabe, kar je veliko za urejeno državo, je začel Martin Novšak nastop na Dnevih energetikov in razložil: »Država mora biti povprečno brez uvoza. To seveda ne pomeni, da ni velikih nihanj med dnevi ali med meseci. Taka nihanja zahtevajo izmenjavo energije na širšem trgu.«

Tudi zaradi uvozne odvisnosti je v Sloveniji razmeroma veliko družb za trgovanje z elektriko, je mimogrede pojasnil Novšak.

Slovenija odvisna od uvoza zlasti v letih, ko je hidrologija slaba, ko poteka remont jedrske elektrarne ali, ko je močna gospodarska rast. Gospodinjstva pomenijo četrtino porabe električne energije, četrtino porabi javni sektor, polovico pa gospodarstvo.

Posebne razmere so bile januarja 2017, ko so bile nekaj tednov zelo nizke temperature in je bila zaradi toplotnih črpalk konica porabe v soboto ob petih popoldne. Toplotne črpalke so takrat uporabljale skoraj samo električno energijo in niso skoraj nič črpale iz okolice. Zato je takrat obratovala tudi Termoelektrarna Brestanica na olje in predvsem na plin.

Podobni primeri so bili tudi letos januarja, ko so delovale rezervne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Novšak: »Čeprav smo trgovsko prisotni v 22 državah, ob nekaterih urah ni bilo mogoče dobiti električne energije, zato so delovale vse zmogljivosti.«

Pri uvozu morajo električno energijo iskati čedalje bolj proti vzhodu: »Danes jo dobivamo tudi iz Ukrajine, ki sicer ni sinhronizirana z evropskim sistemom, vendar se nekatere ukrajinske elektrarne lahko povežejo z evropskim sistemom.« Električno energijo pridobivajo prek Ukrajine tudi iz Moldavije. Elektriko pa zagotavljajo tudi iz Bolgarije, Romunije in evropskega dela Turčije.

Ob nekaterih urah je treba uvoziti tudi okoli 50 odstotkov elektrike. Še huje je na Hrvaškem, kjer uvažajo povprečno okoli 40 odstotkov električne energije, ob nekaterih urah tudi 70 odstotkov.

»Razmere pri zagotavljanju električne energije so zahtevnejše, kot jih večina občuti,« ugotavlja generalni direktor Gen energije.

Z dodajanjem električne energije iz jedrske proizvodnje bi zmanjšali uvozno odvisnost, z večjim novim blokom pa bi nekaj časa lahko električno energijo izvažali. »Brez večjih enot pa bi bila Slovenija v prihodnje izpostavljena prevelikim tveganjem.«

V Evropi samo v nekaterih žepnih državah niso zagotovili proizvodnje električne energije. »Slovenija je dovolj velika, da si mora zagotoviti zanesljivo dobavo. Lahko jo zagotovi tudi z investiranjem v objekte sosednjih držav, vendar z dolgoročnimi pogodbami ali z verificiranimi državnimi pogodbami.« Takšno pogodbo imamo s Hrvaško.

Večji kot je delež jedrske energije v državi, nižje so cene električne energije in nižji je ogljični odtis pri proizvodnji elektrike, se je Novšak skliceval na podatke evropskih držav. Cena električne energije močno zraste, ko znižujemo izpuste ogljikovega dioksida, če pri tem ne upoštevamo jedrske energije, je še dodal.

Novšak je dodal tudi »statistično« lastnost jedrske energije: »Jedrska energija je domač vir, saj uvozimo samo od šest do sedem odstotkov stroškov električne energije. Zaradi tako majhnega deleža uvoznih stroškov so v vsaki državi vključili jedrsko energijo med domače vire.«

Jedrska energija pomeni tudi bistveno nižje transportne stroške: »Z enim letalom ali z dvema tovornjakoma pripeljemo gorivo za leto in pol.« To je zelo pomembno tudi v izrednih razmerah: »V času vojne za Slovenijo smo dobili gorivo z letalskih transportom brez težav.«

Uran je v svetu najbolj razširjen energent. V OECD ocenjujejo, da je znanih zalog za približno tisoč let, je zagotovil šef Gen energije.

Sodobne jedrske elektrarne so prožne in lahko hitro spreminjajo moč. Novšak je opisal dva primera. V nemških jedrskih elektrarnah prilagajajo proizvodnjo vetrni energiji. V Franciji pa od 58 jedrskih elektrarn spreminjajo moč v od 12 do 15 elektrarnah, nekatere pa za konec tedna ustavijo in jih vnovič zaženejo v ponedeljek. Nova generacija jedrskih elektrarn bo spreminjala moč še hitreje.

»Največja težava jedrske energije je, da je konkurenčna,« je zatrdil Novšak in pojasnil: »Jedrska energija deluje pol stoletja in je resna konkurenca fosilnim gorivom. Jedrske odpadke in iztrošeno gorivo poudarjajo kot problem, odkar je jedrska energija postala konkurenčna.«

Naložbe v jedrske elektrarne so visoke, a dolgoročno zagotavljajo nizko ceno električne energije, jedrske elektrarne pa v svetu intenzivno gradijo. Novšak je naštel vrsto primerov.

V teh dneh so začeli s testiranjem v prvi od dveh jedrskih enot v Belorusiji. Gradili so jo pet let. V Turčiji gradijo štiri enote, v Združenih arabskih emiratih zaganjajo štiri.

Na Kitajskem so lani zagnali šest enot, imajo jih že 36. Na Kitajskem imajo dve družbi, v vsaki je prek sto tisoč zaposlenih, ki intenzivno delajo na jedrskem programu. »To je njihova glavna usmeritev, čeprav slišimo, da je glavna usmeritev sončna energija. Ker pa pomeni jedrska energija samo štiri odstotke proizvodnje električne energije, večinoma uporabljajo premog.«

V Veliki Britaniji gradijo dve veliki jedrski elektrarni in pri tem sodelujejo tudi Kitajci z viri sredstev in z opremo. V Južni Koreji je v končni fazi izgradnje dvakrat po 1.400 megavatov. V ZDA gradijo dve enoti.

»Slovenija je v svetu priznana jedrska država. Drugi blok prinaša višji družbeni standard, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, znižuje izpuste ogljikovega dioksida, tudi v verigi dodane vrednosti v industriji, kar je pomembno za mednarodno konkurenčnost. Vse tehnologije zahtevajo zanesljivo oskrbo z električno energijo, v nekaterih slovenskih podjetjih pa imajo težave s frekvenco, predvsem pa z napetostjo,« je končal Martin Novšak svoj nastop na letošnji konferenci Dnevi energetikov.

Slovenija išče elektriko čedalje bolj proti vzhodu Evrope
Foto: Jernej Lasic
Republiški stanovanjski sklad ima denar in projekte, a mora zapreti fronto z gradbinci 4
10 ur
Ena redkih institucij v Sloveniji, katere poslovanja ne ovira pomanjkanje denarja, je Stanovanjski sklad Republike Slovenije; Razvojna banka Sveta Evrope mu je odobrila dodatnih 50 milijonov evrov posojila, vendar jih ne more črpati, ker še ni začel nobenega izmed štirih večjih projektov, za katera je posojilo namenjeno
Na članek...

Ta teden bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavil javni razpis za gradnjo skoraj 500 najemnih stanovanj v Ljubljani. Gre za že tretji razpis za ta projekt, vzporedno pa sklad pripravlja še en projekt v Ljubljani in dva v Mariboru.

Na prvem razpisu so za izkop gradbene jame izbrali gradbeno podjetje Rafael, ki je dela ustavilo, sklad pa je od pogodbe odstopil. Drugi razpis je bil namenjen nadaljnji gradnji, vendar ga je obravnavala revizijska komisija. Direktor sklada Črtomir Remec je sporočil, da so vse pritožbe na revizijski komisiji zavrnili.

Novi razpis bo integralen, saj bodo izbirali izvajalca za dokončanje gradbene jame in gradnje objektov. Vendar ni mogoče spregledati, da pri tej investiciji stanovanjski sklad in gradbena podjetja stojijo na povsem nasprotnih bregovih. Gradbeniki govorijo o zelo slabo pripravljenih razpisih, ki gradbena podjetja postavljajo v suženjski položaj. Druge izjave so bolj mile in poudarjajo, da je stanovanjski sklad zelo zahteven naročnik in da za pripravljen projekt ponuja prenizke cene.

Gradbinci naj ne špekulirajo

Pri tem sta pomembna vsaj dva dejavnika. Stanovanjski sklad se mora zavedati, da je slovensko gradbeništvo danes zelo vroče, gradbinci imajo precej več dela, kot so ga imeli, ko je sklad iskal izvajalca za dokončanje prvega dela soseske Brdo, zato so današnje cene višje od takratnih. Gradbincem ni treba več delati za vsakršno ceno.

Črtomir Remec je poudaril, da je sklad naredil analize cen gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del. Kot izhodišče so postavili cene iz časa, ko so gradili 102 najemni stanovanji, ki so ju končali predlanskim. Sklicevali so se na podatke Gospodarske zbornice Slovenije in izračunali, da so se cene od takrat zvišale za osem odstotkov. Pri projektih, kjer sklad kreditira občinske investicije, so se cene dvignile za deset odstotkov, kar je po Remčevih besedah sprejemljivo.

Drugi dejavnik so za institucionalni najem preveč bogato zasnovani projekti. Sem sodijo podzemne garaže in drugi elementi, ki dražijo gradnjo. Investitor bi moral slediti sprejemljivi mesečni najemnini, ki naj bi za kvadratni meter stanovanja na Brdu znašala okoli sedem evrov.

Remec je pojasnil, da so od projektantov zahtevali, naj za Brdo spremenijo projekt, s čimer so dosegli za nekaj manj kot 20 odstotkov nižje predvidene stroške gradnje. Šlo je za določene estetske fasadne elemente in poenostavitve. Zato od gradbenih podjetij, ki se bodo prijavila na njihov novi javni razpis, pričakujejo, da bodo svoje ponudbe prilagodila novim razpisnim pogojem in ne bodo le prekopirala ponudb, ki so bile prirejene prejšnjim pogojem.

»Upam, da v Sloveniji kakšno gradbeno podjetje resno razmišlja o gradnji in da vsi ne špekulirajo, kako bodo zavlekli začetek gradnje na čas, ko bo dela manj,« je gradbince izzval direktor republiškega stanovanjskega sklada.

Sklad od vlade zahteva zemljišča DUTB

Na koncu dodajmo še tretji dejavnik za gradnjo stanovanj s sprejemljivimi najemninami. Ta je pomemben za projekte, ki jih sklad še ni začel razvijati. Gre za zemljišča. Ta so na zanimivih lokacijah zelo draga, kar občutijo tudi razvijalci, ki bi gradili za trg, pa se ne odločajo za nakup, saj s prodajno ceno ne bi pokrili investicije ali pa je izračunana stopnja donosnosti prenizka, da bi pokrila vsa znana in skrita tveganja pri tovrstnih investicijah.

Stanovanjski skladi, ki zasledujejo sprejemljive najemnine oziroma njihove investicije v gradnjo najemnih stanovanj, so za ceno zemljišč še bolj občutljivi. Črtomir Remec je dejal, da so na vlado že poslali zahtevo, da jim DUTB odstopi zemljišča v večjih slovenskih mestih, ki so zanimiva za tovrstno gradnjo. Od DUTB zahtevajo brezplačna zemljišča, sklad pa to argumentira s tem, da je država z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu opredelila reševanje stanovanjske problematike prav prek najemnega fonda. »V resoluciji je to jasno zapisano, država pa naj se odloči, kako bo to reševala,« je dejal Remec.

Za nova stanovanja 50 milijonov evrov posojil

Prejšnji teden je sicer Stanovanjski sklad Republike Slovenije sporočil, da je od Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) pridobil za 50 milijonov evrov posojil, ki jih bo namenil za gradnjo 800 javnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru. Skupna vrednost vseh projektov je približno sto milijonov evrov. O tem, za katere projekte bodo porabili ta denar smo pisali v članku Poglejte, katere projekte bo republiški stanovanjski sklad izvajal z evropskim posojilom.

Republiški stanovanjski sklad ima denar in projekte, a mora zapreti fronto z gradbinci
(Nepremičnina tedna) Poslovni objekt v Radomljah (OGLAS)
10 ur

V Radomljah je naprodaj premišljeno projektiran objekt, zgrajen iz kakovostnih materialov in opremljen s kakovostno opremo.

Površina leta 2017 zgrajenega objekta je 882,77 kvadratnega metra. Uporablja se lahko kot večnamenski prostor – na primer za delavnico, skladišče, proizvodni prostor, pisarne … Obsega pritličje, kjer je višina stropa do šest metrov, in nadstropje.

Objekt je tehnično varovan s senzorji in kamerami, v njem je industrijska elektrika, uvrščen pa je v energijski razred D.

Cena: 1,25 milijona evrov

Prodaja: MKA nepremičnine

(Nepremičnina tedna) Poslovni objekt v Radomljah
Najbolj brani članki danes
11 ur
1. Se bo v torek bencin podražil še petič zapored?2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …3. Trženje in GDPR: če želite privolitev generacije Z, se zanjo bolj
Več ▼

1. Se bo v torek bencin podražil še petič zapored?

2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

3. Trženje in GDPR: če želite privolitev generacije Z, se zanjo bolj potrudite

4. Spletna dražba in raketna znanost

5. TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah

6. (Naj skladi 2019) Kam z denarjem? Izberite pravega konja!

7. (video) Andrej Vlahov bi z lesenimi supi opremil slovenska jezera

8. Kako dobro se živi v Kočevju?

9. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

10. Ob dnevu Zemlje: slovenski odpadki spet gorijo, interventni zakon pa ne deluje

Naslovne zgodbe Financ
12 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Petrol odprl sezono skupščin 1
12 ur
Skrajšan trgovalni teden na ljubljanski borzi se je končal z rahlim upadom indeksa SBI TOP, začele pa so se skupščine in s tem lov na višje dividende
Na članek...

Na domači borzi se je skrajšani trgovalni teden sklenil z znižanjem indeksa SBI TOP, saj je glede na teden prej upadel za 0,2 odstotka, na 879,35 točke. Prometa je bilo skupno za okoli štiri milijone evrov, polovico so ga posredniki sklenili z delnicami NLB, precej manj s Krko in Triglavom. A bolj kot promet vlagatelje zanimajo skupščine, sezono je odprl Petrol.

Delničarji so potrdili predlog uprave in nadzornikov, da se od 49,8 milijona evrov lanskega bilančnega dobička za dividende nameni 37,6 milijona evrov ali 18 evrov bruto na delnico, kar je dva evra več kot lani in največ doslej. Vrednost delnice na borzi je vseeno upadla za 0,6 odstotka. Tudi pri Krki se delničarjem nasmihajo višje dividende kot lani, v minulem tednu se je delnica pocenila za 0,7 odstotka, v Zavarovalnici Triglav pa naj bi bila izplačana dividenda enaka lanski.

Vrednost Triglava je v minulem tednu zrasla, in sicer za 0,3 odstotka, med blue chipi pa so največ v minulem tednu pridobile delnice Luke Koper. Njihova vrednost se je okrepila za 1,9 odstotka, delnice Cinkarne Celje so se povzpele za odstotek, delnice Telekoma Slovenije pa za 0,9 odstotka. V družbi se je zgodila zamenjava na vrhu, saj se je nadzorni svet seznanil z odločitvijo predsednika uprave Rudolfa Skobeta o predčasnem prenehanju mandata. Do imenovanja novega predsednika uprave bo družbo vodil podpredsednik uprave Tomaž Seljak. Za 0,8 odstotka se je podražila Intereuropa, za 0,3 odstotka NLB. Indeks so med drugim navzdol tiščale delnice Uniorja z 1,9-odstotnim upadom tečaja, pozavarovalnice Sava z 1,7-odstotnim znižanjem in KD Group z 0,6 odstotka nižjim tečajem.

Petrol odprl sezono skupščin
Foto: Jure Makovec
Obetavni gospodarski kazalniki opogumili vlagatelje 1
12 ur
Zaradi praznikov skrajšan trgovalni teden se je na svetovnih borzah končal z rastjo ključnih indeksov, spodbudili pa so jo predvsem najnovejši gospodarski kazalniki
Na članek...

Teden na svetovnih borzah se ni začel po željah tistih, ki si želijo rasti tečajev, zato pa je bil konec toliko boljši. Potek dogodkov so delno krojili poslovni rezultati, kljub rasti pa analitiki pogrešajo večjo aktivnost vlagateljev, med katerimi je v dneh objav poslovnih rezultatov podjetij zaznati nekaj negotovosti.

Predvsem ameriški indeksi so zaradi objav dobrega poslovanja nekaterih velikih pomembnejših podjetij trgovanje v začetku tedna sklenili malo pod rekordnimi vrednostmi, sredi tedna pa se je trgovalo negativno, saj so prevladali upadi delnic farmacevtskih in zdravstvenih podjetjih ter podjetja IBM. V četrtek, ko se je pred velikim petkom sklenil trgovalni teden, je na borzah spet prevladalo pozitivno razpoloženje. V ZDA so namreč objavili, da se je marca trgovina na drobno v letu in pol mesečno najbolj okrepila, pa tudi, da je bilo v zadnjem tednu vloženih najmanj zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost po septembru 1969. Industrijski indeks Dow Jones je v minulem tednu sicer pridobil 0,6 odstotka, indeks Nasdaq 0,2 odstotka, indeks S & P 500 pa je upadel za 0,1 odstotka.

Velika Britanija niza rekorde na trgu dela Na Otoku so februarja kljub negotovosti, ki spremlja brexit, zaznali najvišjo stopnjo aktivnega prebivalstva v zgodovini. Število zaposlenih v Veliki Britaniji se je v drugem mesecu tega leta povečalo za 179 tisoč, na 32,72 milijona, je sporočil britanski statistični urad. Poznavalci v prihodnjih mesecih sicer pričakujejo, da bo rast števila novih delovnih mest upadla, pritiski na zvišanje plač pa oslabeli. Na evropskih borzah je bilo v minulem tednu sicer živahno, nemški indeks DAX je zrasel za 1,8 odstotka, britanski FTSE pa za 0,3 odstotka.

Japonci v pričakovanju desetdnevnih praznikov Na glavnih azijskih borzah prazničnega predaha ni bilo. Tako smo bili v petek na Japonskem priča rasti tečajev, indeks Nikkei je v zadnjem tednu pridobil 1,5 odstotka, v ponedeljek pa rahlemu zdrsu. Na trgu so izstopale predvsem Nintendove delnice, saj je podjetje sporočilo, da bo njihova priljubljena igralna konzola switch kmalu dostopna tudi na Kitajskem, kar je vrednost delnice okrepilo za 15 odstotkov. Vlagatelji v Tokiu se sicer pripravljajo na desetdnevno zaprtje borze, ki bo posledica zaznamovanja zamenjave cesarjev na Japonskem. Borza bo zaprta od 27. aprila do 6. maja.

Obetavni gospodarski kazalniki opogumili vlagatelje
Foto: Shutterstock
Citigroup z nižjimi stroški do večjega dobička
12 ur
Ameriške banke z rastjo dobička presenečajo analitike, med njimi je tudi Citigroup, ki je v prvih treh mesecih leta zaslužila 4,2 milijarde evrov
Na članek...

Citigroup je v prvih treh mesecih leta poslovala odlično, saj je dobiček glede na lani povečala za dva odstotka. Banka je s tem presegla pričakovanja, rast pa je predvsem posledica dobrih rezultatov divizije za investicijsko bančništvo in nižjih stroškov poslovanja. Čisti dobiček ameriškega bančnega velikana je med januarjem in marcem dosegel 1,87 dolarja na delnico, potem ko je bil v prvih treh mesecih lani pri 1,68 dolarja na delnico.

Analitiki so medtem pričakovali, da bo znašal 1,8 dolarja na delnico. Prihodki tretje največje ameriške banke po premoženju so se v obravnavanem obdobju sicer skrčili za dva odstotka, na 18,58 milijarde dolarjev, vendar je bil zdrs pričakovan. Banka je v prvem trimesečju tudi dobro obvladovala stroške, saj so se ti iz poslovanja znižali za tri odstotke, na 9,4 milijarde dolarjev.

Prihodki iz investicijskega bančništva so v letni primerjavi poskočili za 20 odstotkov, na dobre 1,2 milijarde evrov, vrednost delnice pa se je v minulem tednu zvišala za 3,3 odstotka. Odlično je posloval tudi ameriški bančni velikan Bank of America, saj je v prvem četrtletju dosegel 6,1 milijarde evrov čistega dobička, kar je 5,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. Tudi tukaj je rast posledica nižjih stroškov poslovanja in večjega obsega posojil.

Citigroup z nižjimi stroški do večjega dobička
(video) Aplikacija TravelAR: Izraelec, ki je v Kočevju postavil virtualni kočevski grad
19.04.2019 10:57
Predstavljamo vam zanimivo podjetniško zgodbo s Kočevskega, s Financami namreč 24. aprila prihajamo v Kočevje, kjer pripravljamo že tretji letošnji regijski forum
Na članek...

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Že to poletje si boste lahko v središču Kočevja ogledali grad, čeprav je bil ta povsem porušen že med drugo svetovno vojno. Podjetniški inkubator Kočevje in ljubljansko podjetje CtrlArt sta namreč razvila aplikacijo TravelAR Slovenia, s pomočjo katere se boste lahko sprehajali po središču Kočevja in si ogledali tudi kočevski grad. V ozadju je tehnologija obogatene resničnosti (augmented reality), ki bo kmalu postala del vsakdanje izkušnje, sta nam povedala sogovornika. Kmalu tudi za potrebe Yaskawe.

Kako obuditi grad?

Ideja, da bi oživili že zdavnaj porušeni kočevski grad, je nastala v sodelovanju kočevskega inkubatorja in podjetja CtrlArt, razlaga Marko Stijepič, direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje. »Aplikacija TravelAR Slovenia je samo eden izmed naših projektov, s katerimi želimo izobraževati na področju sodobne tehnologije, svoje tečajnike smo tokrat želeli naučiti 3D-modeliranja,« pravi Stijepič.

Kot pojasnjuje Stijepič, si v inkubatorju želijo, da bi Kočevje postalo središče za izobraževanje o sodobni tehnologiji, hkrati pa, da bi prebivalcem Kočevja omogočili razvoj kariere na področju 3D-modeliranja. »Z AplikacijoTR smo želeli obuditi izgubljeno zgodovinsko dediščino, hkrati pa seveda izobraževati ljudi.« Obogatena resničnost je denimo zelo pomembna pri industriji 4.0 oziroma strojnem vidu. »Navezovali se bomo lahko tudi na Yaskawo, ki bo imela v Kočevju tudi center za raziskave in razvoj s področja industrijske robotike,« dodaja Stijepič. Omeni pa tudi, da se v bližnji prihodnosti, Inkubator seli v bližino tovarne Yaskawa.

Znanje je prinesel podjetnik izraelskega rodu

V podjetju CtrlArt iz Ljubljane, ki se ukvarja s produkcijo obogatene resničnosti, pa so za inkubator razvili rešitev, prek katere si lahko turistične znamenitosti v Sloveniji danes ogledamo v 3D-obliki. Direktor podjetja izraelskega rodu Nadav Sagir je na povabilo inkubatorja v Kočevju poučeval 3D-modeliranje s pomočjo programa Autodesk Maya. Sprva se je tečaja 3D-modeliranja udeležilo osem ljudi, pozneje 14, zanimanje je raslo. Programa Autodesk Maya so se udeleženci naučili v treh mesecih.

Tečajniki se učijo podobna znanja, kot jih ima ekipa desetih zaposlenih v podjetju CtrlArt, kjer ustvarjajo predstavitvene 3D-filmčke za podjetja in druge stranke. »Pomembno pa nam je predvsem to, da ustvarjamo obogateno resničnost in posebno izkušnjo obiskovalcev. V Sloveniji vidimo še veliko priložnosti predvsem v turizmu in kulturni dediščini,« meni Nadav. V podjetju načrtujejo tudi nove zaposlitve, poleg Kočevja in Črnomlja pa bodo obudili tudi kulturno dediščino Žičke kartuzije.

In kako aplikacija TravelAR Slovenia sploh deluje?

Obiskovalec, ki pride na obisk v Kočevje, skorajda ne bo mogel mimo interaktivnega ogleda gradu, saj bo aplikacija že v začetku poletja postavljena na glavnem trgu. Uporabnik aplikacije TravelAR Slovenia si bo nadel pametna očala podjetja Epson. S pomočjo pametnih očal za obogateno resničnost si bo nato lahko ogledal grad v različnih obdobjih, zraven pa ga bo usmerjala avdionavigacija. Aplikacijo TravelAR si lahko vsak posameznik naloži tudi na svojo pametno napravo.

Ustvarjalci aplikacije TravelAR Slovenia so prepričani, da lahko tehnologija obogatene resničnosti znatno pripomore k razvoju turizma v Sloveniji, zato si želijo rešitev razširiti tudi v druga slovenska mesta, denimo v Ljubljano, Koper, Ptuj ali Maribor. Menijo, da bo tehnologija obogatene resničnosti v letu ali dveh postala del prevladujočega trenda in bo dopolnjevala našo izkušnjo vsakdanjega življenja.

Po učnih urah iz 3D-modeliranja je bilo precej zanimanja tako v Kočevju kot v Amsterdamu. Februarja lani jih je namreč podjetje Epson, ki je razvila pametna očala, povabilo na sejem v Amsterdam, še pojasnjuje Stijepič.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

(video) Aplikacija TravelAR: Izraelec, ki je v Kočevju postavil virtualni kočevski grad
Foto: Tina Petrovčič
TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah
14 ur
Pregled najbolj privlačnih dražb v tednu od 29. aprila do 5. maja
Na članek...

TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah
(video) Lukčeva domačija: kraj, kjer je tehnologija odveč
21.04.2019 14:00
Predstavljamo vam zanimivo podjetniško zgodbo s Kočevskega, s Financami namreč 24. aprila prihajamo v Kočevje, kjer pripravljamo že tretji letošnji regijski forum
Na članek...

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Nedaleč od Kočevja, na robu kočevskega pragozda, stoji Lukčeva domačija, prva slovenska igrificirana domačija, ki se ponaša tudi z ekološko oznako. Lastnika Andreja in Albin Likar ohranjata staro kočevsko tradicijo, vse pa se vrti okoli iger brez tehnologije in domačih izdelkov. Ti privabljajo predvsem družine z otroki in vnaprej napovedane skupine, občasno pa se pri njih oglasijo tudi poslovneži.

Prva igrificirana domačija v Sloveniji

Lastnika Lukčeve domačije, Andreja in Albin Likar, sta se zaradi nepredvidljivih razmer na trgu dela odločila za svojo poslovno pot. Po petnjastletnem delovanju v tekstilstvu, ki se sicer ni posrečil, sta se preusmerila v turizem. Splet okoliščin pa ju je pripeljal do družinske zapuščine, hiše na hribu s pogledom na kostelski grad in sadovnjake v okolici. Nekaj sadovnjakov imata še v Kočevju in Beli krajini.

Najprej sta gostom ponudila prenočišča – ta danes zasedajo samo vnaprej napovedane skupine. Pozneje pa sta v ponudbo dodala še vrsto posodobljenih kočevskih iger, ki so se jih včasih igrali tudi pastirji in kmečki otroci. Med njimi so najbolj znane igre gumbe bližat, polenca metat in stara krošnjarska igra fiks niks. »Želiva, da tako otroci kot starši na domačiji odmislijo tehnologijo, službo in vzpostavijo medsebojni odnos, ko se družine z igrami spet povežejo,« pravi Albin.

Lani jima je največ prihodkov prinesel jabolčni sok

»Prihodki so odvisni od sezone, lani sva največ zaslužila z jabolčnim sokom,« pravita Likarjeva.

Na domačiji in v okolici obdelujeta okoli šest hektarjev sadovnjakov, na leto morata obdelati okoli 500 jablan, razlaga Albin. Sok pa stiskata kar na mobilni stiskalnici, ki jo postavita na vrtu. Na domačiji sicer stiskajo sok tudi za druge. Tako lahko mobilno stiskalnico prestavljata tudi v bližnje kraje.

»Lansko jesen smo stisnili toliko soka, da smo nehali šteti pri 60 tisoč litrih,« pravita. Prodajajo pa ga v šole, vrtce, Albin pa je tudi soustanovitelj zadruge Zakladi Kočevske, tako da svoje pridelke prodajata tudi tam.

Svojim gostom lahko tako poleg jedi iz hišnega menija, sušenih jabolčnih rezin, raznovrstnih marmelad, medeno-sadnih rezin ponudita tudi domači sok.

Kako se zamesi kruh in zadene tarča?

V prav posebni kategoriji aktivnosti na domačiji ponujata tudi delavnico peke kruha z lutkovno predstavo in malo šolo športnega lokostrelstva. Delavnica peke kruha je plod Andrejine domišljije, saj je pred leti izdala knjigo »Zamesimo se ali kdo je najbolj pomemben pri peki kruha.« Na osnovi knjige je nato nastala delavnica, s katero se otroci s pomočjo lutk najprej seznanijo z vsebino knjige, potem pa skupaj zamesijo testo in oblikujejo zanimive krušne izdelke.»Vsaka sestavina ima svoj karakter, moka je ponavadi glavna, kvas pa je tudi pomemben del, brez njega bi bil kruh navadna palačinka,« pravi Andreja in dodaja, da je delavnica otrokom izredno zanimiva.

Kot pravi Albin, ki ima licenco za športno streljanje z lokom, je veliko zanimanja tudi za malo šolo lokostrelstva. Tečajnikom predstavi tarčno in poljsko lokostrelstvo, kamor sodi tudi gozdni lokolov na makete živali.

Spogledujeta se s sobami pobega

Andrejo in Albina so pritegnile tudi sobe pobega (»escape rooms«), to je vrsta igre, kjer skupina ljudi v zaprtem prostoru rešuje uganke in poskuša v določenem času priti iz sobe. Zdaj imata načrt, da bosta v ponudbo tradicionalnih iger dodala še sobe pobega z lokalno zgodbo. »Veliko vsebin imamo na kmetiji že pripravljenih, moramo jih samo še pravilno zapakirati,« ugotavlja Andreja. Igrifikacija ni samo igranje, ampak pomeni vživeti se v igro. Na domačiji imajo že zelo veliko rekvizitov, igrajo pa se na travniku, dvorišču, igrišču za odbojko kot tudi gozdu.

(video) Lukčeva domačija: kraj, kjer je tehnologija odveč
Foto: Tina Petrovčič
(video) Andrej Vlahov bi z lesenimi supi opremil slovenska jezera 4
20.04.2019 16:57
Predstavljamo vam eno izmed zanimivih kočevskih podjetniških zgodb. S Financami namreč prihajamo 24. aprila v Kočevje, kjer pripravljamo že tretji letošnji regijski forum.
Na članek...

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Ribničan Andrej Vlahov v Kočevju izdeluje lesena plovila, za zdaj še ljubiteljsko, čez čas pa ima vizijo, da bi posel postal večji. Leseni sup je na kočevskem Rudniškem jezeru že ikona, takšna, kot je na Bledu pletna.

Ni prvi izdelan lesen sup v Sloveniji, ima pa drugo posebnost

Idejni vodja izdelave lesenih plovil Andrej Vlahov ni prvi Slovenec, ki izdeluje lesene supe. Po izobrazbi ni mizar, temveč elektrotehnik. Izdelovalcev se je od prihoda supov v Slovenijo pa do danes namnožilo že kar nekaj. Je pa Vlahov s svojo ekipo prvi, ki izdeluje lesene supe s posebej unikatnimi intarzijami. »Noben sup nima dveh enakih živalskih podob, držimo se načela, da ima vsak sup svojo unikatno živalsko podobo oziroma intarzijo.« Upodobljene živali so značilne slovenske živalske vrste. To so kočevski medved, belorepi orel, sova …

Pred prvim lesenim supom je Vlahov najprej izdelal lesen kanu, in sicer iz masivnega lesa, iz macesna. »Kanu sem izdeloval ročno, za izdelavo sem potreboval od 250 do 300 ur.«

Tudi kanu se tako kot supi uporabljajo na kočevskem jezeru. Leseni sup je na kočevskem jezeru že postala ikona, kot je na Bledu pletna.

Za sup tudi dva tisoč evrov

Vlahov z ekipo izdeluje lesena plovila v Podjetniškem inkubatorju Kočevje, kjer najema delavnico. Načeloma je lesen sup narejen v 50 urah, v celoti pa skupaj z intarzijo v 75 do 100 urah, pove. Unikatne intarzije izdeluje umetnica Ladjana Zavodnik, za izdelavo in načrt porabi več kot 20 ur.

»Strošek supa, brez časa, je okoli 600 evrov, z delom pa je sup skupaj z veslom vreden okoli dva tisoč evrov. Delamo jih izključno za oddajo,« še doda, saj trenutno delajo prek društva. Poleg tega pa niti še nimajo redne proizvodnje. Ekipa z Vlahovom na čelu išče nove poti, kako povečati poslovanje. »Za zdaj so v ekipi štirje, dva pa izdelujeta samo lesena plovila in druge manjše lesene izdelke.« Z javnim zavodom Kočevsko pa so naredili tudi igrala za otroke oziroma grad Fridrihstein.

S supi bi želeli opremiti slovenska jezera

»Ta trenutek nam ne gre odlično, glede na razmere nam gre dobro, imamo pa vizijo, prihodnost,« pove Vlahov. Med vizijami je tudi večja proizvodnja lesenih plovil, hkrati bi z njimi želeli opremiti več slovenskih jezer, pove Vlahov.

Od začetka je bilo veliko načrtovanja. »O sami izvedbi smo se pogovarjali vsaj leto dni,« pojasnjuje Vlahov in doda, da so z ekipo vzeli pod drobnogled obliko lesenega supa, ki ga v Avstraliji uporabljajo kot prevozno sredstvo. Leseni sup se seveda uporablja samo za mirne vode, nikakor ni primeren za denimo Kolpo, pojasnjuje Vlahov.

(video) Andrej Vlahov bi z lesenimi supi opremil slovenska jezera
Foto: Tina Petrovčič
Predsedniške volitve: V Ukrajini zmagal komik Zelenski, v Severni Makedoniji drugi krog 8
21.04.2019 13:00
V Ukrajini In Severni Makedoniji so včeraj potekale predsedniške volitve. V Ukrajini sta se za najvišji položaj v državi pomerila (zdaj bivši) predsednik Petro Porošenko in komik Volodimir
Več ▼

V Ukrajini In Severni Makedoniji so včeraj potekale predsedniške volitve. V Ukrajini sta se za najvišji položaj v državi pomerila (zdaj bivši) predsednik Petro Porošenko in komik Volodimir Zelenski. Na predsedniški stolček se bo usedel igralec in komik Volodimir Zelenski, brez političnih izkušenj, poroča Guardian.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Glede na večino preštetih glasovnic je namreč zmagal z veliko prednostjo. Prejel je 73 odstotkov glasov volivcev, Porošenko le 24 odstotkov glasov.

V Severni Makedoniji pa so včeraj prve volitve po spremembi imena države, potekale mirno. V tesnem tekmovanju sta se v ožji izbor uvrstila Stevo Pendarovski, z 42,68- odstotno podporo volivcev in Gordana Siljanovska Davkova, z 42,55 odstotno podporo. Drugi krog predsedniških volitev 5. maja pa je neizogiben, poroča Guardian. Državna volilna komisija je poročala, da je bila udeležba volivcev 41,9-odstotna.

Spletna dražba in raketna znanost 2
18 ur
Bo prej mogoče dopustovati v vesolju ali kupovati premoženje iz slovenskih stečajev na spletni dražbi?
Na članek...

V zadnjih letih smo sicer imeli gospodarsko rast, a je število stečajev podjetij kljub temu zadnja tri leta naraščalo. Do vrhunca v prejšnjem letu, ko je bankrotiralo 1.277 pravnih oseb, kar je rekord. Ko smo se o rekordnih številkah pogovarjali s stečajnimi upravitelji, so bili presenečeni, saj rekorda niso občutili. Eden od razlogov je v tem, da se je v zadnjih letih povečalo število upraviteljev, kar pomeni, da je bil pripad zadev na posameznega upravitelja manjši. Drugi razlog pa je v tem, da je večina na novo začetih stečajev praznih, torej brez premoženja, kar upraviteljem ne prinaša tako rekoč nobene nagrade.

Kaj pa letos? Po podatkih AJPES je sklepati, da novega stečajnega rekorda letos ne bo. V stečaju je v prvih treh mesecev končalo 334 poslovnih subjektov, kar je 12 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Dobra novica je tudi, da se je izboljšala plačilna disciplina in da je vse manj tudi podjetij, ki bi imela v zadnjih 90 dneh več kot 60 dni blokirane transakcijske račune, kar je po zakonu pogoj za insolventnost.

Kar se premoženja tiče, je bilo tržno najzanimivejše prodano v zadnjih letih. Kljub temu je v stečajnih masah ostalo ujetih še nekaj zelo zanimivih nepremičnin, ki so predmet različnih sodnih sporov. Kdaj bo vse skupaj razrešeno, je težko napovedati, vas pa o tem na Financah – kot vedno do zdaj – pravočasno obvestimo.

Ko govorimo o dražbah, je v veliki zamudi tudi država. Dražbeno področje ostaja neurejeno, preglednega iskalnika, kaj je naprodaj v izvršbah in stečajih, še vedno ni. Prav tako smo še precej oddaljeni od uvedbe spletne dražbe, s katero želi država povečati preglednost javnih dražb, ki na žalost veljajo za leglo prekupčevanj pod mizo in korupcije.

Hrvaška nas je z zelo zglednim sistemom spletne dražbe in preglednim iskalnikom premoženja v stečajih in izvršbah prehitela po levi. Sistem je uvedla že pred leti. V Sloveniji je prejšnja vlada, v kateri je bil pravosodni minister Goran Klemenčič, spletno dražbo v izvršbah uzakonila februarja lani. Poudarek: samo v izvršbah, kje so šele stečaji!

Uvedba spletne dražbe je bila predvidena do konca lanskega oziroma v začetku tega leta, a nismo niti blizu. Izbran ni niti izvajalec, ki bo sistem postavil. Ali bo šlo pri izbiri vse gladko, ni mogoče napovedati. Je pa znano, da slovenski sistem javnega naročanja omogoča številne pritožbe, kar postopke lahko zavleče za več let.

A tudi če bo šlo vse gladko, smo v hudi zamudi. Iz uvedbe spletne dražbe smo naredili raketno znanost. Zato rahlo cinično vprašanje: ali bo prej mogoče dopustovati v vesolju ali kupovati premoženje iz slovenskih stečajev na spletni dražbi?

Letošnji četrtletni podatki družbe Huawei kljub težavam kažejo rast
19 ur
Kitajski proizvajalec mobilne tehnologije Huawei je objavil podatke za prvo četrtletje, ki kažejo, da je družba ohranila močno rast poslovanja. Prihodki so se kljub težavam z ZDA povečali za 39
Več ▼

Kitajski proizvajalec mobilne tehnologije Huawei je objavil podatke za prvo četrtletje, ki kažejo, da je družba ohranila močno rast poslovanja. Prihodki so se kljub težavam z ZDA povečali za 39 odstotkov na 23,8 milijarde evrov (179,7 milijarde juanov). Čisti dobiček naj bi se povečal za približno osem odstotkov.

ZDA so Huaweiu namreč prepovedale prodajati njihovo tehnologijo v novega hitrega omrežja 5G, za kar pa Kitajci trdijo, da je neskladno z ameriško ustavo. "Ameriška blokada je Huaweiu pri drugih strankah celo pomagala," je v intervjuju povedal Zhe (George) Zhang, direktor razvoja poslovanja družbe Huawei v jadranski regiji.

Tudi lanskoletno poročilo poslovanja kaže, da je družba ohranila močno rast poslovanja. Prihodki od prodaje so znašali 23,80 milijarde evrov (721,2 milijarde kitajskih juanov), kar je za 19,5 odstotka več kot v enakem obdobju predlani; čisti dobiček je dosegel 7,85 milijarde evrov (59,3 milijarde kitajskih juanov), kar je za 25,1 odstotka več kot v enakem obdobju predlani, poroča Guardian.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
19 ur
1. Se bo v torek bencin podražil še petič zapored?2. TOP dražbe: Stanovanja in hiše v Ljubljani in Mariboru; apartma na Hrvaškem; trgovina v Kopru3. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5,
Več ▼

1. Se bo v torek bencin podražil še petič zapored?

2. TOP dražbe: Stanovanja in hiše v Ljubljani in Mariboru; apartma na Hrvaškem; trgovina v Kopru

3. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

4. Trženje in GDPR: če želite privolitev generacije Z, se zanjo bolj potrudite

5. Prodaja Hete v drugi krog, največ menda ponuja Miodrag Kostić

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Pomgrad bo konec meseca začel gradnjo parkirne hiše Grosuplje 1
19 ur
Grosupeljski župan Peter Verlič in predsednik uprave podjetja Pomgrad Iztok Polanič bosta jutri podpisala pogodbo za gradnjo parkirne hiše P+R Grosuplje. Konec meseca se bo nato začela gradnja
Več ▼

Grosupeljski župan Peter Verlič in predsednik uprave podjetja Pomgrad Iztok Polanič bosta jutri podpisala pogodbo za gradnjo parkirne hiše P+R Grosuplje. Konec meseca se bo nato začela gradnja parkirne hiše na parkirišču pri občini oziroma poleg avtobusne in železniške postaje.

V njej bo skupno 222 parkirnih mest, od tega jih bo 161 namenjenih parkiranju po sistemu P+R oziroma potnikom, ki bodo za pot na želeni cilj prestopili iz avtomobila na avtobus ali vlak. Parkirna hiša bo omogočala tudi polnjenje električnih vozil, zaprta kolesarnica za 40 koles ob njej pa tudi polnjenje električnih koles, STA.

Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW … 1
20 ur
Izklicne cene se začnejo pri 2.500 evrih in segajo do 40 tisočakov.
Na članek...

Maja se boste lahko na dražbah potegovali za več avtomobilov in lahko gospodarsko vozilo. Naprodaj bosta dva starodobnika, ameriški ford mustang iz leta 1969 ter bavarski kupe BMW 635CSi. Znova je na voljo brezstrešna različica maseratija. Za 11.500 evrov bo lahko vaš audi Q5. Najceneje pa je naprodaj citroën C4, ki ga prodaja finančna uprava.

Citroën picasso za tri tisočake

V osebnem stečaju bo na voljo enoprostorec citroën C4 picasso. Gre za model z 1,6-litrskim dizelskim motorjem in 80 kilovati (109 konjskimi močmi) ter samodejnim menjalnikom. Vozilo je bilo izdelano in prvič registrirano leta 2008, v Sloveniji pa leta 2010. Podatka o prevoženih kilometrih nam ni uspelo pridobiti. Avto ima sedem sedežev, ni v uporabi in je slabo vzdrževan. Izklicna cena je določena pri tri tisoč evrih. Cene primerljivih avtomobilov na portalu avto.net se gibljejo med 2.600 in 4.700 evri. Stečajni upravitelj Robert Biček zavezujoče ponudbe zbira do 15. maja.

Zbirateljski maserati cenejši za dobro desetino

V stečajnem postopku družbe Sentina, ki je upravljala eno največjih verig optik v Sloveniji, bo še četrtič na dražbi naprodaj dvosed s platneno streho maserati spyder. Vrednost vozila je ocenjena na 87 tisoč evrov. Na prvi dražbi je bil naprodaj za 70 tisočakov, po treh neuspelih dražbah je bila izklicna cena znižana na 39.900 evrov, kolikor boste morali odšteti, če se boste z njim želeli odpeljati z dražbe.

Gre za model, ki so ga izdelovali med letoma 2001 in 2007. Primerek, ki se je znašel na dražbi, je bil izdelan leta 2005 in sodi v omejeno serijo cambiocarsa z elektrohidravličnim ročnim menjalnikom, ki omogoča prestavljanje z uhlji za volanom. Poganja ga osemvaljni 4,2-litrski motor, ki je bil razvit skupaj s ferrarijem in premore 287 kilovatov (385 konjskih moči). Prevoženih ima slabih 62 tisoč kilometrov. Dražba bo 24. maja.

Določite ceno toyoti auris

Stečajni upravitelj Grega Erman zbira nezavezujoče ponudbe za avtomobil toyota auris iz leta 2012. Gre za prvo generacijo z 1,4-litrskim dizelskim motorjem, ki razvije 66 kilovatov ozirom 90 konjskih koči. Avto je bil izdelan leta 2012 in takrat tudi v Sloveniji prvič registriran. Je rdeče barve, cena pa ni določena. Več podatkov nam ni uspelo pridobiti. Cene rabljenih se na spletu vrtijo okoli sedem tisoč evrov. Rok za oddajo nezavezujoče ponudbe je 15. maj.

Škoda octavia cenejša za petino

V stečajni masi družbe Granit se boste lahko potegovali za osebno vozilo škoda octavia v limuzinski različici. Poganja jo zmogljivejši dvolitrski dizelski motor s 103 kilovati (140 konji) moči. Vozilo je bilo prvič registrirano leta 2008 in je do danes prevozilo 220 tisoč kilometrov. Po slikah sodeč, je avto vzdrževan. Pri predhodni prodaji je bil naprodaj za 6.400 evrov, tokrat je cena nižja za petino in znaša 5.100 evrov. Stečajna upraviteljica Katja Lušina zavezujoče ponudbe zbira do 10. maja.

Starodobni ford mustang za 15 tisočakov

V izvršilnem postopku fizične osebe bo na prvi dražbi naprodaj starodobni ford mustang. Izdelan je bil leta 1969 ter takrat tudi prvič registriran. V Sloveniji je bil registriran leta 2014. Kot se za ameriškega mišičnjaka spodobi, ga pogaja 4,9-litrski osemvaljnik s 164 kilovati moč (220 konjskih moči). Avto je rjave barve in je opremljen še s tristopenjskim samodejnim menjalnikom. Izklicna cena je na prvi dražbi enaka ocenjeni vrednosti – 15 tisoč evrov. Dražba bo 15. maja, rok za plačilo varščine je petek, 10. maja.

Starodobni BMW kupe za 25 tisoč evrov

Na prvi dražbi bo naprodaj še eno starodobno vozilo, in sicer prva generacija bavarskega kupeja BMW 635CSi. Izdelovali so jih med letoma 1976 in 1989. Vozilo je iz leta 1980. Pod motornim pokrovom je trilitrski šestvaljni motor s 160 kilovati (215 konjskimi) moči. Vozilo bo naprodaj za 25 tisoč evrov. Na dražbi se skupaj z avtomobilom prodajata še dva usnjena troseda in LCD-televizor. Cena za komplet je 25.500 evrov. Dražba bo 13. maja v Ljubljani.

Gospodarsko vozilo renault trafic furgon za 5.400 evrov

V stečajnem postopku družbe IB-procadd bo na sedmi dražbi naprodaj lahko gospodarsko vozilo renault trafic furgon. Poganja ga dvolitrski dizelski motor s 84 kilovati. Vozilo je bilo prvič registrirano leta 2006, ima razbito zadnje desno in sprednje desno steklo in je odjavljeno iz prometa. Na prvi dražbi je bilo naprodaj za 7.500 evrov, tokrat pa cena znaša 5.400 evrov. Upravitelj Benjamin Pačnik zavezujoče ponudbe zbira do 27. aprila.

Citroën C2 za tri tisočake

Finančna uprava na drugi dražbi prodaja citroën C2. Vozilo ima 1,4-litrski bencinski motor s 54 kilovati ter ročni petstopnjski menjalnik. Izklicna cena znaša tri tisoč evrov. Ogled avta bo 6., dražba pa 8. maja.

Audi Q5 za 11.500 evrov

V stečaju družbe Slonuts bo na voljo audi Q5. Gre za prvo generacijo. Avto je opremljen s štirikolesnim pogonom, samodejnim menjalnikom ter ima usnjeno notranjost. Poganja ga dvolitrski dizelski motor s 125 kilovati (170 konjskih moči). Vozilo je bilo prvič registrirano leta 2010, od takrat pa je prevozilo 164 tisoč kilometrov. Je v voznem stanju, vendar je bilo oktobra 2018 odjavljeno iz prometa. Vrednost avta je bila ocenjena na je 14.500 evrov, maja pa bo naprodaj za 11.500 evrov. Primerljiva rabljena vozila se na spletu prodajajo v razponu med 12 in 16 tisoč evri. Upraviteljica Anita Kodba zavezujoče ponudbe zbira do 18. maja.

Citroën C4 za 2.500 evrov

Furs bo 13. maja na prvi dražbi poskušal prodati osebno vozilo citroën C4. Vozilo je bilo izdelano leta 2006 in ga poganja 1,6-litrski bencinski motor z 80 kilovati (109 konjskimi močmi). Cena je določena pri 2.500 evrih, kupec pa bo moral poravnati še DDV. Cene rabljenih se na spletu se gibljejo med dvema in štirimi tisočaki.

Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …