Manager
(POZOR) Stavka šolnikov v sredo BO!
12.03.2018 21:50
To je sporočil sindikat SVIZ na tviterju. Še vedno pa, porazlagi ministrstva za šolstvo, velja - otroke lahko peljete tako v šolo kot v vrtce, saj morajo ti zagotoviti varstvo. V SVIZ sicer
Več ▼

To je sporočil sindikat SVIZ na tviterju. Še vedno pa, porazlagi ministrstva za šolstvo, velja - otroke lahko peljete tako v šolo kot v vrtce, saj morajo ti zagotoviti varstvo. V SVIZ sicer pravijo, da bo zaprta večina javnih vrtcev in šol, varstvo bodo priskrbeli le tistim vrtčevskim otrokom in učencem prve triade, ki jih starši res ne morejo dati drugam in so to že predhodno sporočili. Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukej je, poroča Radio Slovenije, napovedal še zaostrovanje stavke in novo stavko sredi aprila.

STA pa poroča: Vladna stran je svojo ponudbo sindikatom javnega sektorja vezala tudi na približevanje sindikatov, a s strani Sviza približevanja ni bilo, je po večurnih pogajanjih in Svizovi potrditvi sredine stavke dejala prva vladna pogajalka Lilijana Kozlovič. Predloge želijo sicer uskladiti z vsemi sindikati, s katerimi se pogajajo o stavkovnih zahtevah.Kozlovičeva se je po srečanju predstavnikov sindikatov s koalicijo ter popoldanskih pogajanjih s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) sestala še s predstavniki skupine sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Tudi Kozlovičeva sicer ni bila bolj konkretna. 

Več o popoldanskem dogajanju v pogajanjih med vlado in SVIZ lahko preberete v članku Koalicija ima dopolnilni predlog za sindikate, a še vedno ni znano, ali bo v sredo stavka v šolah in vrtcih

Kam z otrokom, ker jutri stavkajo vzgojitelji in učitelji? V SVIZ, ki ga vodi Branimir Štrukelj (na fotografiji), so ob prejšnji stavki zatrjevali, da ne drži, da morajo za otroke zagotoviti varstvo.

Preberite tudi komentar Janeza Tomažiča - Sindikalna veselica vam bo prinesla višje davke

(POZOR) Stavka šolnikov v sredo BO!
Foto: Jure Makovec
Facebook presegel pričakovanja o dobičku. Na stran 3 milijarde dolarjev za morebitno poravnavo zaradi kršenja pravil zasebnosti
2 uri
Facebook Inc., lastnik največjega družabnega omrežja na svetu, je v prvem četrtletju letos imel 15,1 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 26 odstotkov ali 2,9 milijarde dolarjev več kot leto
Več ▼

Facebook Inc., lastnik največjega družabnega omrežja na svetu, je v prvem četrtletju letos imel 15,1 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 26 odstotkov ali 2,9 milijarde dolarjev več kot leto prej. Analitiki na Wall streetu so pričakovali za sto milijonov dolerjev nižje prihodke.

Čisti dobiček prvega četrtletja znaša 2,43 milijard dolarjev ali 85 dolarskih centov na delnico. Ob tem je družba v rezervacije dala tri milijarde dolarjev za morebitno poravnavo zaradi kršenja zasebnosti v aferi Cambridge Analytica (Reuters sicer poroča, da bi poravnava lahko dosegla celo pet milijard dolarjev). Brez rezervacij bi čisti dobiček na delnico znašal 1,89 dolarja - v enakem četrtletju lani je znašal 1,69 dolarja. Analitiki so za letošnje prve tri mesece pričakovali 1,63 dolarja čistega dobička na delnico.

Facebook presegel pričakovanja o dobičku. Na stran 3 milijarde dolarjev za morebitno poravnavo zaradi kršenja pravil zasebnosti
Foto: Chris Ratcliffe/Bloomberg
Enotna vozovnica: prihaja pocenitev voženj in 35 hitrih avtobusnih linij. Kaj vse bo novega za potnike? 3
2 uri
Danes naj bi na vladi potrdili uredbo o sistemu enotne vozovnice, ki naj bi jo vpeljali junija; glavna novost je izenačitev cen za vlake in avtobuse ter pocenitev enkratnih in mesečnih vozovnic
Na članek...

To so glavne novosti uredbe o enotni vozovnici: izenačene bodo cene vozovnic za avtobus in za vlak, cene enkratnih in tudi mesečnih vozovnic bodo nekoliko nižje, po vrhu pa bomo dobili dodatnih 35 hitrih linij za dnevne migrante v Ljubljano iz okoliških mest. Hitre linije pomenijo, da bo imel avtobus na poti največ en postanek.

Bo več potnikov v javnem prometu?

»Ne pričakujemo revolucije, bodo pa hitre linije pritegnile nekaj več

potnikov«, pravi Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS. »Potniki iz Postojne na avtobusih bodo še vedno ujeti v istih zastojih kot potniki v avtomobilih,« pravi Sever. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi se menda že pogovarjalo z Darsom o možnosti preureditve pasov in o možnosti sprostitve odstavnega pasu na avtocestah.

Se bo zaradi izenačene cene vozovnic več potnikov preusmerilo z vlakov na avtobuse? Na GZS ne pričakujejo množičnega prelivanja, morda nekaj odstotkov.

Kaj prinaša uredba

  • Uvedba enotne vozovnice za vse potnike štarta 1. junija 2019
  • Prenosna enotna mesečna vozovnica je določena s količnikom 32 enkratnih vozovnic (doslej je bil najpogostejši količnik 35, kar ni bilo stimulativno, prodanih je bilo malo mesečnih vozovnic)
  • S 1. januarjem 2020 bo uvedena enotna imenska mesečna vozovnica, količnik bo 26.
  • Upravljavec JPP lahko v času uvajanja novih linij in novih produktov zniža ceno vozovnic do 30 odstotkov.
  • Letna vozovnica je določena s količnikom osem mesečnih vozovnic.
  • Otroci do dopolnjenega četrtega leta starosti lahko pridobijo brezplačno vozovnico.
  • Prevoznina za kos izročene prtljage je brezplačna, vsak dodani kos 1,30 evra.
  • Tarifni sistem: vozovnica za do vključno pet kilometrov bo stala 1,30 evra, od 50 do 55 kilometrov 6 evrov, od sto do 105 kilometrov 9,60 evra, nad 150 kilometrov pa 13 evrov.
  • Mesečna enotna imenska vozovnica bo naložena na e-kartico IJPP ali na drugem elektronskem mediju in bo omogočala uporabo na vlakih, avtobusih in v vseh mestih z javnim potniškim prometom.

Kako je z novim razpisom

Najprej razočaranje: uredba, ki ima sicer komplicirano ime (uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe), še ne pomeni podlage za razpis za podelitev koncesij novim prevoznikom, za razpis naj bi potrebovali še eno uredbo. Pri nas se o razpisu za izbiro izvajalcev javnega prometa pogovarjamo že približno dve desetletji. Sedanji izvajalci so dobili koncesije na podlagi starega sistema, po katerem so se prevozniki srečali na konferenci in se dogovorili, kdo bo vzel kakšno linijo – to je bilo še v času, ko nismo imeli subvencij. Kasneje je država ustanovila javno gospodarsko službo in nato dvakrat objavila razpis za podelitev koncesije in ga obakrat razveljavila. In podaljšala stare pogodbe.

Pogodbe se iztečejo letos decembra

Sedanje pogodbe se prevoznikom iztečejo 2. decembra 2019, nov razpis pa bi moral biti objavljen že leto dni pred iztekom. Ker je jasno, da bomo rok zamudili, naj bi se predstavniki ministrstva za infrastrukturo že pogovarjali v Bruslju, kako bi se izognili kazni. Na ministrstvu za infrastrukturo bodo v okviru »nujnih ukrepov« ponovno poskušali podaljšati pogodbe o izvajanju javne službe, čeprav so bile te že večkrat podaljšane. Nujni ukrepi sicer naj ne bi presegali obdobja dveh let.

Kdo bo upravljavec IJPP?

Sistem javnega potniškega prometa mora imeti upravljavca, ki bedi nad sistemom in deli denar izvajalcem. V preteklosti so sistem hotele upravljati Slovenske železnice, a so se temu uprli avtobusni prevozniki. Nato je bivši minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pred koncem mandata sklenil aneks z Družbo za razvoj infrastrukture (DRI), v katerem je bilo dogovorjeno, da bo DRI vzpostavil družbo za upravljanje javnega potniškega prometa. Šlo je za svetovalno pogodbo, ki je bila v izhodišču vredna dober milijon, nato pa so jo z aneksom napihnili na več kot štiri milijone. Ministrici Bratuškovi se je ta aneks zdel sporen, zato je pogodba zdaj v fazi prekinitve. Upravljalec IJPP bo predvidoma ostalo ministrstvo za infrastrukturo.

Koliko davkoplačevalce stane javni promet: 120 milijonov

Izvajalci gospodarske javne službe javnega prometa so SŽ in 25 avtobusnih prevoznikov. V letu 2018 so izvajalci dobili 43,8 milijona evrov prek sistema subvencioniranja vozovnic dijakov in študentov, v okviru nadomestil avtobusnim prevoznikom pa še 26,9 milijona evrov. SŽ-Potniški promet dobi za gospodarsko javno službo prevoza potnikov v izhodišču približno 48 milijonov, za nakup novih vlakov pa še približno deset milijonov evrov. V sistemu JPP je tako okoli 120 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Kaj smo uvedli jeseni 2016

Jeseni leta 2016 smo uvedli enotne vozovnice za dijake in študente. Projekt je izpeljal konzorcij pod vodstvom Slovenskih železnic (SŽ-Potniški promet, Prometni inštitut SŽ, Marprom, LPP in Margento), ministrstvo pa je za projekt porabilo 4,5 milijona evrov. S tem denarjem so kupili strežnike in licence, izvajalci pa so prejeli 777 mobilnih terminalov, ki jih imajo v vozilih. Kupljeni so bili čitalci kartic za prodajna mesta, nabavljenih pa je bilo tudi 300 tisoč e-kartic za potnike.

Kaj je pri tem zelo čudno

Ob uvedbi enotne vozovnice za dijake in študente, so prevoznikom razdelili brezplačne terminale, vendar morajo zdaj prevozniki vsak mesec za te strojčke Margentu plačevati od 150 do 200 evrov za vzdrževanje. Hkrati pa plačujejo še nekaj sto evrov za vzdrževanje strojčkov Četrti poti, da lahko prodajajo vozovnice naključnim potnikom, ki niso v sistemu IJPP. Sprevodniki na vlakih in avtobusih morajo zato prenašati naokoli dva strojčka. Prevozniki že dve leti in pol vzdržujejo dva vzporedna sistema naprav. Pri Nomagu so sicer sami investirali v informacijsko nadgradnjo strojčkov in zdaj uporabljajo zgolj sistem IJPP. »Tudi mi smo razmišljali o nadgradnji, vendar je eden izmed izvajalcev pri Margentu dobil predračun v višini sto tisoč evrov,« pravi Peter Mirt iz MirtToursa. Prevozniki so se hoteli povezati v grozd, da bi skupaj naročili nadgradnjo sistema, vendar so jim na ministrstvu ves čas zagotavljali, da je uvedba enotne vozovnice tik pred zdajci. Če bo s 1. junijem res uvedena enotna vozovnica za vse, bo absurd dvojnih strojčkov odpravljen - po skoraj treh letih neumnosti.

Enotna vozovnica: prihaja pocenitev voženj in 35 hitrih avtobusnih linij. Kaj vse bo novega za potnike?
Foto: Aleš Beno
Bi šli na svoje? Kaj morate vedeti? (PRO)
2 uri
Izbira stanovanjskega posojila in ustreznega zavarovanja zahteva čas za razmislek in ustrezne informacije.
Na članek...

Pot na svoje se pri večini mladih začne z reševanjem stanovanjskega vprašanja – lahko odločijo za najem stanovanja, ki je najhitrejša pot do samostojnega življenja. Vseeno pa si veliko mladih želi svoje stanovanje, kar pa je povezano z visokimi denarnimi vložki in sprejetjem dolgoročne finančne zaveze.

Zato so finančne zmožnosti praviloma pomembnejše od želje ali dejanske potrebe. Vsekakor je najugodneje nepremičnino v celoti financirati iz lastnih oziroma privarčevanih sredstev, vendar največkrat to ni mogoče, zato se večina mladih za nakup nepremičnine odloči najeti posojilo pri banki. Izbira stanovanjskega posojila in pogosto tudi ustreznega zavarovanja pa zahtevata čas za razmislek.

Kaj določa vašo posojilno sposobnost?

Pred najetjem stanovanjskega posojila je treba vedeti, kakšni so pogoji za najem posojila, kjer se zahteva ustrezna posojilna sposobnost, ustrezno zavarovanje posojila in tudi starost posojilojemalca ob koncu odplačilne dobe. Tri stvari, ki vplivajo na vašo posojilno sposobnost so torej vaša plača, vaši odhodki in starost.

Plača, ki jo banke upoštevajo v pripravi kreditne ponudbe, je v večini primerov neto plača brez dodatkov. Banke pri oceni posojilne sposobnosti na podlagi prilivov uporabljajo različne metodologije. A ne glede na izbrano metodologijo mora na vašem računu po odtegljaju obroka ostati najmanj 674 evrov, kolikor trenutno znaša minimalna plača.

Vaši odhodki prav tako vplivajo na vašo posojilno sposobnost, saj se upoštevajo že odobrena posojila, ki jih seveda lahko predčasno odplačate z najetjem stanovanjskega posojila in si tako izboljšate posojilno sposobnost. Pri nekaterih bankah morate celo oceniti svoje odhodke za hrano, oblačila, varčevanja in podobno.

Tretji poglavitni dejavnik posojilne sposobnosti je starost, nekatere banke povezujejo odobritev posojila z minimalno starostjo 25 let. Predvsem pa je pomembna starost pri izračunu posojilne sposobnosti pri starejših posojilojemalcih, ki se med odplačevanjem posojila lahko upokojijo, kar pa ponavadi pomeni manjše prihodke, v povprečju od 30 do 40 odstotkov.

Stanovanjske želje v skladu s finančnimi sredstvi

Nenapisano pravilo je, da je nakup nepremičnine smiseln, če vam je uspelo privarčevati najmanj tretjino vrednosti nepremičnine. Banke pri stanovanjskem posojilu ponavadi tudi zahtevajo lastno udeležbo posojilojemalca pri nakupu nepremičnine v višini med 20 in 40 odstotki. Vsekakor bo najem posojila brez lastnih sredstev težji in tudi dražji. Pred najetjem posojila je zato nujno, da že sami ocenite svojo finančno sposobnost in si zabeležite vse prihodke, predvidene stroške in stalne mesečne odhodke, da dobite znesek, koliko vam še ostane na mesec in koliko od tega bi lahko namenili za poplačilo posojila.

Fiksna ali spremenljiva obrestna mera?

Fiksna obrestna mera ostane nespremenjena ves čas trajanja pogodbe, kar pomeni, da se mesečni obrok ne spreminja. Spremenljiva obrestna mera pa je vsota referenčne obrestne mere – EURIBOR in fiksnega pribitka, o katerem se dogovorite z banko. Med odplačevanjem posojila se referenčna obrestna mera EURIBOR lahko spreminja, kar pomeni, da se tudi višina anuitete zvišuje ali znižuje in jo banke prilagajajo mesečno, četrtletno, polletno ali letno. Stanovanjska posojila se v večini primerov najemajo za daljše časovno obdobje, ker gre za večje zneske, v katerem se lahko zgodijo večje spremembe referenčne obrestne mere, zato je ponavadi spremenljiva obrestna mera mikavnejša.

Spremljanje EURIBOR je pri stanovanjskem posojilu s spremenljivo obrestno mero nujno, saj se lahko le tako pravočasno pripravite na morebitna zvišanja.

Ne zadolžite se do skrajnih mej

Upoštevati je smiselno tudi nepredvidene dejavnike, ki so povezani z izrednimi stroški, kot so zdravstvene storitve, popravilo avtomobila in podobno. Med odplačevanjem posojila se vam lahko tudi zmanjšajo prihodki, zaradi zamenjave ali izgube službe, upokojitve, zdravstvenih težav in drugega, zato se ni smiselno zadolžiti do skrajnih mej posojilne sposobnosti. Smiselno pa je poskrbeti za ustrezno zavarovanje.

Zavarovanje posojila

Prepričanje, da je plačilo stroškov zavarovanja bančnega posojila enako sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici, je napačno, na kar opozarja tudi Zavarovalnica Triglav v poglobljeni zgodbi »Na svoje«.
Zavarovanje posojila pri banki je pravzaprav zavarovanje banke pri zavarovalnici, kar pomeni, da bi v primeru težav vaše posojilo banki poplačala zavarovalnica. Dolg pa morate vi oziroma vaši dediči še vedno odplačati ali pa se odpovedati zapuščini. Zavarovalnica kljub plačilu stroškov zavarovanja posojila namreč ne nosi jamstva za poplačilo obveznosti posojilojemalca, saj za to nista sklenila zavarovalne pogodbe. Zato je smiselno, da se posojilojemalec z zavarovalnico pogovori o sklenitvi življenjskega zavarovanja, ki ob dostopni premiji zagotavlja dovolj visoko zavarovalno kritje, in s tem zaščiti svoje bližnje.

S sklenjenim življenjskim zavarovanjem ob najemu posojila si posojilojemalec zagotovi, da njegovi bližnji v primeru nepričakovanih dogodkov ne bodo nosili finančnega bremena posojila, saj bo posojilo poplačano iz zavarovalne vsote. Posojilojemalec ga sklene ob najemu posojila pri banki, tako da se zavarovalna doba ujema z dobo najema posojila in da je zavarovalna vsota enaka ali višja znesku odobrenega posojila. Zavarovalna vsota se letno znižuje, kot se niža neodplačani del posojila in je ob koncu zavarovalne dobe enaka nič. Ob primeru smrti posojilojemalca se iz zavarovalne vsote najprej poplača posojilo, morebitni presežek zavarovalne vsote pa zavarovalnica izplača njegovim bližnjim oziroma upravičencu na zavarovalni pogodbi.

Življenjsko zavarovanje za primer smrti

S tem zavarovanjem poskrbite za finančno varnost najbližjih, če se vam zgodi najhujše. Z njim bi svojcem olajšali finančno stisko, v kateri bi se znašli v primeru vaše smrti, če so odvisni od vaših prihodkov ali če imate neodplačane obveznosti, kot so posojila. V nasprotju z življenjskim zavarovanjem posojilojemalca se pri življenjskem zavarovanju za primer smrti zavarovalna vsota ne spreminja in ostane enaka ves čas trajanja zavarovanja. Ob smrti zavarovanca se iz zavarovalne vsote najprej poplača preostanek posojila, preostala sredstva pa se izplačajo svojcem, ki tako lahko ohranijo primerljiv življenjski standard tudi v primeru najhujšega.

Kaj morate upoštevati pri višini kritja?

Največkrat se poudarja, da mora biti višina zavarovalne vsote vsaj trikratnik letne bruto plače, kar pa je lahko zavajajoče, saj ne upošteva posameznikovega položaja. Pri določitvi ustrezne zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja upoštevajte, koliko zaslužite zdaj, katere stroške z dohodkom pokrivate in za koliko časa mora ta znesek zadostovati. Na primer za čas trajanja stanovanjskega posojila, do konca šolanja otrok in podobno. Pomembno je tudi, da izračunate, kolikšen bi bil izpad vašega prihodnjega dohodka. Ne smete pa pozabiti tudi na dolgove, ki jih trenutno odplačujete. Upoštevajte vse zneske neodplačanih posojil, lizingov, posojilnih kartic, limitov in drugih morebitnih dolgov. Vse skupaj seštejte in tako boste dobili višino kritja, lahko pa si pomagate z izračunom na spletni strani zavarovalnice Triglav.

V poglobljeni zgodbi Zavarovalnice Triglav Na svoje so zbrali vse korake na poti do lastnega doma. Preverite, kaj, razen posojila, vas še čaka.

Bi šli na svoje? Kaj morate vedeti?
Foto: Aleš Beno
Srečanje: Kim Jong Un pravi, da se bo koordiniral s Putinom
2 uri
V Vladivostoku sta se srečala predsednika Rusije Vladimir Putin in Severne Koreje Kim Jong Un - zadnji je povedal, da se bo s Putinom posvetoval in koordiniral o vprašanjih korejskega polotoka,
Več ▼

V Vladivostoku sta se srečala predsednika Rusije Vladimir Putin in Severne Koreje Kim Jong Un - zadnji je povedal, da se bo s Putinom posvetoval in koordiniral o vprašanjih korejskega polotoka, poroča Reuters. Ta še špekulira, da severnokorejski voditelj išče podporo pri pogajanjih z ZDA o nuklearnem razoroževanju.

Koliko morate prevoziti, da bo električni avto cenejši od bencinskega ali dizelskega 2
2 uri
Več kilometrov prevozite, prej si boste povrnili večji vložek v električni avto.
Na članek...

Sedem električnih avtov smo stroškovno primerjali s primerljivimi bencinskimi in dizelskimi različicami. Kjer je bilo mogoče, smo vključili modele s samodejnim menjalnikom, ki je skupen vsem električnim avtom. Izračuni so zanimivi in deloma v prid električnim avtom, čeprav so ti kljub visoki subvenciji Eko sklada (7.500 evrov) precej dražji od klasično gnanih. A je cenejše njihovo vzdrževanje, predvsem pa energija. Zato velja: več se boste vozili, prej se vam bo povrnila naložba v električni avto.

Za elektriko 1,4 evra, za bencin tudi več kot 10 evrov na sto kilometrov

Avtomobile smo primerjali po dejansko izmerjenih porabah. Pri električnih je ta nihala med 16 in 17 kilovatnimi urami na sto kilometrov, kar vas pri domačem polnjenju stane okoli 1,4 evra na sto kilometrov. Izjema s precej manjšo porabo je le hyundai ioniq electric, ki je porabil le dobrih 12 kilovatnih ur. Pri bencinskih in dizelskih smo za izračun vzeli naše testne, torej prav tako realne porabe, ki so nihale med 5,5 in 7,5 litra na sto kilometrov.

Za vse skupaj pa smo predvideli petletno obdobje in ga razdelili na dva dela: za povprečne uporabnike, ki dnevno v povprečju prevozijo okoli 40 kilometrov, v petih letih skupaj 75 tisoč kilometrov, in tiste, ki avto res dobro izkoristijo s povprečnimi 110 kilometri na dan oziroma 200 tisoč v petih letih.

Primerjavo smo izvedli skupaj z mediji Avto Fokus, planet.siol.net, oddaja Volan, Žurnal24 in avtomobilizem.com, ki nastopamo pod skupnim imenom PRIMA test.

foto: PRIMA test

Koliko morate prevoziti, da bo električni avto cenejši od bencinskega ali dizelskega
Kako vzpostaviti agilno, zmogljivo in konkurenčno poslovanje? (OGLAS)
6 ur
Da bi lahko podjetja tekmovala na zahtevnem trgu in si zagotovila oziroma ohranila konkurenčno prednost, morajo vzpostaviti organizacijo, ki temelji na poglobljenem vpogledu v poslovanje
Na članek...

Nove tehnologije in z njimi povezano poslovanje v oblaku so že nekaj let tema v številnih podjetjih. Glede na napoved podjetja Oracle, ameriškega giganta na področju informacijske tehnologije, bodo podjetja do leta 2025 80 odstotkov (kritičnih) delovnih obremenitev premaknila v oblak.

Pri tem pomembno vlogo igrajo avtonomne oblačne storitve, ki so zasnovane tako, da se lahko visoko usposobljeni IT-strokovnjaki v podjetjih in organizacijah, v katerih uporabljajo takšno bazo, posvetijo drugim nalogam, administrativna opravila pa prepustijo avtomatiziranim storitvam v oblaku.

Takšne avtonomne oblačne storitve po besedah strokovnjakov iz podjetja Oracle Slovenija, v katerem se poglobljeno pripravljajo na majski dogodek Oracle Technology Day for Business, organizacijam omogočajo zmanjševanje stroškov administracije, plačilo storitev po dejanski porabi, hitrejšo vpeljavo novih proizvodov in storitev na trg. Omogočajo jim možnost za inovacije, ki bi jih veliko težje dosegli z lastnim podatkovnim centrom in programsko opremo. Prav tako vodijo v zmanjšanje varnostnih tveganj in človeških napak ter hitrejši razvoj modernih aplikacij, kot so pogovorni robotki (chatbots), hitrejšo vizualizacijo podatkov in uporabo API-platform.

Oraclovo avtonomno skladišče podatkov v oblaku

Leto 2019 je pri podjetju Oracle v znamenju avtomatizacije storitev v oblaku. Serijo avtonomnih storitev so začeli v januarju 2018 z Oracle Autonomous Data Warehouse Cloud, ki je prva storitev take vrste na svetu in je namenjena aplikacijam v domeni podatkovnih skladišč in poslovnemu poročanju. Temelji na napredni umetni inteligenci in inovativnih algoritmih strojnega učenja. Zasnovana je tako, da zagotavlja, prilagaja, popravlja, posodablja in varuje brez človekovega posredovanja.

Sledili sta ji storitvi Autonomous Transaction Processing za samodejno obdelavo transakcij ter Oracle Analytics Cloud, ki strojno učenje, umetno inteligenco in avtomatizacijo storitev združuje v dinamično platformo za analitiko v oblaku. V kratkem pa lahko pričakujemo še nadaljnje inovacije na področju Oracle PaaS storitev.

Kibernetska varnost

Pomembna tema v vsakem podjetju je tudi kibernetska varnost. Ker vedno več organizacij svoje poslovanje seli v oblak, pri tem pa gre pogosto tudi za zelo občutljive informacije in podatke, je varnost pri tem še kako visoko na seznamu prioritet. Razne okužbe, kot so računalniški virusi, črvi, trojanski konji in boti, vdori in zlorabe, t. i. phishing z zlonamernimi priponkami ali povezavami in drugi predstavljajo veliko grožnjo tudi največjim korporacijam.

Glede na raziskavo svetovalnega podjetja Enterprise Strategy Group 2019 Technology Spending Intentions Survey, kar 53 odstotkov vprašanih IT in poslovnih odločevalcev navaja, da je kibernetska varnost tisto IT-področje, na katerega v njihovem podjetju ali organizaciji trenutno niso dovolj dobro usposobljeni.

V podjetju Oracle navajajo, da je pogosto na voljo možnost, da poskrbimo za kibernetsko varnost, vendar je ne uporabimo. Zato je v tem primeru pomembno izločiti možnost človeških napak. Na ta način je sistem bolj varen in obenem bolj zanesljiv.Glede na raziskavo o nevarnostih v oblaku, ki sta jo pripravili podjetji Oracle in KPMG (2018 Oracle and KPMG Cloud Threat Report), že 43 odstotkov vprašanih podjetij oziroma organizacij uporablja možnost samodejnega popravljanja napak, pri čemer gre za kar 50 odstotkov večjih organizacij (podjetja z 2.500 ali več zaposlenimi). Na ta način ta podjetja tudi svojim IT-strokovnjakom omogočijo, da je njihovo delo bolj dragoceno in zanimivo, saj se lahko posvetijo zahtevnejšim izzivom, razvoju novih rešitev in lastnemu razvoju kot pa opravljanju monotonih dejavnosti.

Svetovni trendi v Sloveniji

Svetovne trende na navedenih področjih na slovenski trg uspešno prenaša Oracle Slovenija. Zavedajo se, da je v srednjih in večjih slovenskih podjetjih uvedba storitev v oblaku zahtevna, saj morajo podjetja poskrbeti za integracijo s sistemi, ki bodo še kar nekaj let ostali na lokaciji podjetja in bodo morali kot taki sobivati s storitvami v oblaku. Takšnim podjetjem in organizacijam se je Oracle približal tako, da je obrnil logiko oblaka.

Običajno je za uporabo oblačnih tehnologij potrebno podatke in aplikacije preseliti izven podjetja oziroma zunaj države. V nasprotju s tem Oracle s svojim inovativnim poslovnim modelom lahko prednosti oblaka pripelje neposredno v podatkovni center večjih slovenskih podjetij in organizacij. Na ta način prenaša svoje bogate izkušnje na področju inženirskih sistemov in poznavanja zahtev kompleksnih poslovnih okolij na ponudbo storitev v oblaku.

Za agilna in zmogljiva podjetja

Predstavitvi vseh možnosti, ki jih podjetjem in organizacijam ponujajo v podjetju Oracle, da bi lahko tekmovala na zahtevnem trgu, bo namenjen dogodek Oracle Technology Day for Business, ki ga v Oracle Slovenija prirejajo v torek, 14. maja 2019, med 9. in 15. uro v Radisson Blu Plaza Hotelu Ljubljana.

Številne organizacije so zaradi potrebe po integraciji novih tehnologij, kot so blockchain, umetna inteligenca in strojno učenje, že na pragu tehnološke revolucije. Njihovi poslovni odločevalci in tehnološki strokovnjaki bodo na dogodku predstavili najmodernejše pristope, ki jih za uspešno poslovanje potrebujejo organizacije v različnih sektorjih delovanja. Med njimi so predavanja z naslovom Izkušnje pri uporabi avtonomnih podatkovnih skladišč iz prve roke, Uporaba Big Data platforme pri DevOps razvoju informacijskih rešitev ter Inovativni pristopi pri razvoju modernih aplikacij.

Vsebine so namenjene tehničnim strokovnjakom, administratorjem podatkovnih baz, razvijalcem, analitikom, organizatorjem poslovnih procesov in IT-arhitektom.

Kako vzpostaviti agilno, zmogljivo in konkurenčno poslovanje?
Kakšna bo škoda, če ne bo elektrarn na Muri 2
8 ur
Povzemamo nekatere ocene škode v primeru odvzema koncesije za izgradnjo hidroelektrarn na Muri.
Na članek...

Predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je na tiskovni konferenci v sredo napovedala, da v Sloveniji ne bo zgrajena nobena hidroelektrarna več. Spomnimo, kaj bi takšna ustavitev pomenila za hidroelektrarne (HE) na Muri.

Na Muri je bilo sprva predvidenih osem elektrarn, v družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM) pa so predlagali postavitev dveh, in sicer HE Hrastje-Mota in HE Gornja Radgona ali HE Cmurek. Predlagali pa so tudi izgradnjo nadomestne HE Ceršak.

Vlada je podelila koncesijo za izgradnjo HE na Muri družbi DEM leta 2006. Sedem let kasneje pa je izdala soglasje za začetek postopka izdelave DPN. Takšno soglasje po nekaterih razlagah pomeni posredno potrditev sprejemljivosti dotedanjih ukrepov. Na okoljskem ministrstvu do letošnjega leta postopkom niso oporekali. Namero po odvzemu koncesije zato nekateri razumejo kot nekonsistentno delovanje vlade.

Odvzem koncesije DEM bi bil po nekaterih razlagah nepovraten. To pomeni, da nove koncesije ne bi mogli podeliti, kar bi imelo neposredne in oportunitetne finančne učinke.

Neposredne posledice bi občutili v DEM, kjer bi morali odpisati devet milijonov evrov, vloženih v študije. Opravili so jih v okviru celovite presoje vplivov na okolje in postopka priprave državnega prostorskega načrta.

O oportunitetni izgubi pa bi lahko govorili, ker ne bi bili opravljeni ukrepi za preprečevanje poglabljanja in poplav Mure. Po nekaterih ocenah bi dosegla sto milijonov evrov v desetih letih. Poleg tega bi bili država in lokalne skupnosti na leto prikrajšani za skoraj šest milijonov evrov različnih prihodkov. V 50 letih koncesije pa bi izgubljeni dobiček in vračilo vlaganj družbe DEM presegla 90 milijonov evrov.

Odločitev bi zmanjšala delež obnovljivih virov v celotni rabi energije, kar bi povečalo kazen evropske komisije Sloveniji. Kazni se po napovedi ministrstva za infrastrukturo sicer ne bomo mogli izogniti, vendar pa bo njena višina zelo verjetno povezana s stopnjo (ne)izpolnitve obveznosti. Kakšna bo višina kazni, pristojni še ne morejo oceniti.

HE niso samo energetski objekti, pač pa pripomorejo tudi k poplavni varnosti, urejanju namakalnih sistemov in dostopu do pitne vode, omogočajo delovna mesta, krepijo gospodarsko rast in drugo, zato so končni učinki gradnje HE višji od naštetih.

Kakšna bo škoda, če ne bo elektrarn na Muri
Foto: Dejan Možic
Slovenski vojaki pripravili evropski projekt e-mobilnosti in vodikove tehnologije 2
10 ur
Na ministrstvu za obrambo so pripravili projekt, ki vključuje izdelavo vodika, obnovljive vire, hrambo energije in drugo. Projekt je postal evropski.
Na članek...

Projekt obrambnega ministrstva RESHUB temelji na obnovljivih virih energije, shranjevanju energije z vodikom, soproizvodnji električne energije in toplote, električnih in vodikovih polnilnicah, uvajanju in uporabi električne mobilnosti, podpori javnim energetskim omrežjem, podpori obrambnemu in civilnemu sektorju in tudi na podpori tujim obrambnim silam v državi gostiteljici.

Tako je opisal projekt RESHUB polkovnik Robert Šipec na konferenci V. Urbani forum.

Začelo se je pred dobrim letom, ko so obrambnemu ministrstvu predstavili koridor za brezemisijsko mobilnost, Zero Emission Mobility Corridor Slovenia, na ministrstvu pa so v projektu »videli uporabno vrednost za obrambni sistem« in pripravili projekt RESHUB.

Zakaj so se ga lotili? Porast porabe elektrike zaradi rasti e-mobilnosti lahko pomeni tveganje za oskrbo z električno energijo, evropski obrambni sistemi pa so dokaj veliki porabniki energije. Na leto porabijo okoli 40 teravatnih ur energije, kar je približno toliko, kot znaša vsa poraba energije v Latviji.

Poleg tega uporabljajo slovenski vojaki vodikovo tehnologijo pri dnevnih opravilih od leta 2008 in so z njo zelo zadovoljni, ker jim nudi bistvene prednosti pred drugimi tehnologijami, je nadaljeval Šipec.

V okviru Evropske obrambne agencije, EDA, potekajo projekti za razvoj in uvajanje alternativnih virov energije, tako v bojnem kot tudi nebojnem delu.

In nenazadnje, strah so povzročili v Mercedesu, ko so napovedali, da bodo leta 2030 prenehali razvijati motorje z notranjim izgorevanjem. Šipec: »Za logistike je oskrba bojnih vozil na alternativne vire problem.«

Šipec je pojasnil koncept projekta RESHUB na primeru vojaške baze, ki ima svoje lokalno električno omrežje z mobilnimi aplikacijami. Takšno vojašnico bodo opremili z OVE, energijo bodo s pomočjo elektrolize shranjevali v obliki vodika, ki ga bodo porabljali s pomočjo gorivnih celic. S kogeneracijo bodo proizvajali elektriko za lokalno omrežje, toploto pa za ogrevanje sanitarne vode ali stavb.

»Če je sistem pravilno dimenzioniran, se lahko vojašnica odklopi od javnega omrežja in je samozadostna več dni, tednov ali mesecev, odvisno od koncepta in zahtev. Iz hranilnika lahko nadomeščamo manke, če nastajajo v omrežju, in pomagamo pri glajenju nihanj v omrežju. Z elektriko ali vodikom lahko tudi napajamo mobilnostne aplikacije na osnovi baterije ali vodikovih gorivnih celic.« Iz vojašnice lahko napajajo infrastrukturo v mestih v primeru naravnih nesreč ali v kriznih razmerah.

Če je takšnih vozlišč več, je omogočena električna mobilnost med njimi, podprejo pa lahko tudi e-mobilnost zavezniških držav pri premikih prek države gostiteljice.

Projekt so predstavniki ministrstva za obrambo posredovali na evropsko obrambno agencijo: »Sprejet je bil zelo pozitivno, več evropskih držav je potrdilo pristop k projektu. EDA in Generalni direktorat za energijo pa sta sprejela projekt z zelo visoko prioriteto.«

»Verjamemo, da ima vodik prednost pred baterijami in mislimo, da se bo vodikova tehnologija bolj razvijala od baterijske,« je zatrdil Šipec.

Na ministrstvu za obrambo so zainteresirani za povezovanje s civilnim sektorjem in za iskanje skupnih rešitev. Poslovni model temelji na javno-zasebnem partnerstvu. Interes ministrstva je zanesljiva in varna otočna oskrba z energijo, partner pa naj bi imel interes v lokalni oskrbi in v glajenju nihanj v električnem omrežju. Interes je tudi v postavitvi polnilnic, tudi hitrih in vodikovih: »Če jih imamo v vojašnicah, bi omogočili polnitev električnih vozil tudi lokalnemu prebivalstvu.«

Vojska bo dopolnjevala svoj vozni park z električnimi vozili: avtobusi, tovornjaki, vozili za logistično opremo in drugimi.

Opremljati bodo začeli prvih pet vojašnic in omogočili električno mobilnost med njimi. »Ker je projekt evropski, nastopa Slovenija kot pilotna država in država voditeljica,« je še povedal polkovnik Šipec.

Slovenski vojaki pripravili evropski projekt e-mobilnosti in vodikove tehnologije
Foto: Jure Makovec
Ljubljana bo dobila 230 stanovanj po več kot pet tisočakov za kvadratni meter 7
12 ur
V Ljubljani bodo letos končno začeli graditi tri stanovanjske objekte v središču mesta, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo top ponudbe za petičneže; gre za Palačo in Vilo Schellenburg ob Gosposvetski cesti (nekdanji Kolizej), Zlato hišo ob Dalmatinovi ulici in stanovanjski kompleks Šumi ob Slovenski cesti
Na članek...

Andrej Kuplenk, direktor nepremičninske agencije ABC nepremičnine, ki je zastopnik investitorjev pri prodaji 127 stanovanjskih enot v Palači Schellenburg in stanovanjsko-poslovnega objekta Zlata hiša, je prepričan, da bo končna povprečna cena stanovanj močno presegla pet tisoč evrov za kvadratni meter. Vprašali smo ga, kje vidi razloge za drzne napovedi.

Na podlagi česa tako optimistično napovedujete, da bodo cene kvadratnega metra v omenjenih treh projektih presegle pet tisoč evrov?

Majhna ponudba in zadostno povpraševanje po takšnih stanovanjih sta glavna razloga, ki investitorjem narekujeta, da na teh lokacijah zgradijo prestižna stanovanja. Dražja zemljišča, daljši čas pridobivanja gradbenega dovoljenja, vgrajena oprema in materiali ter seveda zahtevnejša in dražja gradnja upravičujejo višje cene, kot smo jih bili v Ljubljani vajeni do zdaj. Investitorji tudi vedo, da je tako dobrih lokacij v središču mesta zdaj tako rekoč zmanjkalo, kar so tudi upoštevali pri svoji prodajni strategiji in postavljanju cene.

Koliko bi morali odšteti za takšna stanovanja, če bi jih umestili v središče Dunaja ali Münchna?

Upam si trditi, da kar precej več kot 15 tisoč evrov za kvadratni meter, seveda upoštevajoč primerljivo lokacijo. Vedeti moramo, da ima Ljubljana verjetno najmanjše središče v Evropi glede na število prebivalcev. To vpliva tako na turistični čar mesta kot tudi na možnost nove stanovanjske pozidave. Tudi, na primer, v Beogradu, kjer pospešeno gradijo nova stanovanja, kvadratni meter najdražjih stanovanj, recimo v soseski Beograd na vodi, stane okrog 7.700 evrov.

Ponudba 230 stanovanj v enem samem letu je verjetno prevelika za središče mesta. Koliko časa bo potrebno, da se bodo vsa prodala?

Interesenti za nakup stanovanj niso samo premožnejši Slovenci, veliko zanimanja je tudi med tujci. Zlasti zanje cene niso previsoke, saj prihajajo iz svetovnih prestolnic, kjer so cene takšnih stanovanj na primerljivih lokacijah precej višje. Kupci se zavedajo, da je sedanja ponudba edinstvena in se verjetno ne bo več ponovila. Menim, da bodo vsa stanovanja prodana prej kot v 24 mesecih.

Bodo razen lokacije stanovanja imela še kakšne presežke, ki jih do zdaj še nismo poznali?

Vgrajeni materiali bodo novejši in kakovostnejši, stroški vzdrževanja pa s tem nižji. Zares velika posebnost v Palači in Vili Schellenburg pa je, da bo pri vseh stanovanjih prvič v ceno vključena tudi večina stanovanjske opreme. Kupec si bo poleg keramike, kopalniške opreme in talnih oblog, kar vse že poznamo, izbral tudi drugo stanovanjsko opremo, ki jo bo investitor predstavil v vzorčni sobi. S tem želijo kupcu omogočiti lažji in manj stresen nakup in opremljanje stanovanja. Oprema bo zaradi količinskega nakupa cenejša, kar se bo kazalo v nižji prodajni ceni stanovanja, po pridobljenem uporabnem dovoljenju pa bodo vsa stanovanja hitro uporabna za udobno bivanje.

Kdaj se bo začela prodaja stanovanj v Kolizeju in Zlati hiši?

Čeprav so cene že določene, se prodaja še ni začela. Kupci sicer lahko z investitorjem že sklenejo nezavezujočo rezervacijo izbranega stanovanja, prodajno pogodbo pa bodo lahko sklenili, ko bodo sprejeti splošni pogoji prodaje.

Ljubljana bo dobila 230 stanovanj po več kot pet tisočakov za kvadratni meter
Hyundai prebrodil ohlajanje Kitajske in povečal dobiček
13 ur
Prodaja Hyundaia je na največjem svetovnem trgu v prvem trimesečju strmoglavila za 19 odstotkov, družba pa je vseeno prvič v zadnjih šestih trimesečjih povečala čisti dobiček.
Na članek...

Korejski avtomobilski velikan Hyundai je v prvem letošnjem četrtletju čisti dobiček povečal za 24 odstotkov, na 645 milijonov evrov. Glavna zasluga za to gre dobri prodaji na domačem, južnokorejskem trgu in v ZDA, ki je izravnala upad prodaje na kitajskem trgu. Gre za prvo povečanje dobička v zadnjih šestih četrtletjih. Dobiček iz poslovanja se je povzpel na 614 milijonov evrov. Prihodki so se povečali za 6,9 odstotka, na 18,5 milijarde evrov.

Povečanje dobička so dosegli potem, ko so naznanili načrte za ustavitev proizvodnje v svoji najstarejši kitajski tovarni, kjer se spopadajo s presežnimi zmogljivostmi. Prodaja na Kitajskem je v prvem četrtletju upadla za slabo petino, na najnižjo raven po svetovni gospodarski krizi v letu 2009. Na tem trgu se je prodaja vseh avtomobilov v letu 2018 skrčila prvič v skoraj treh desetletjih, upadanje pa se nadaljuje tudi v prvem trimesečju tega leta. Med razlogi za slabo prodajo navajajo pomanjkanje privlačnih modelov ter vse večjo konkurenco lokalnih in svetovnih tekmecev.

Po svetu so prodali 1,02 milijona avtomobilov, v istem obdobju lani pa 1,05 milijona. Če ne upoštevamo Kitajske, so prodajo povečali za 0,4 odstotka, na 887.489 avtov. V Seulu napovedujejo, da se bo globalno povpraševanje okrepilo z uvedbo novih modelov na Kitajskem in da se bodo osredotočili na hitro rastoče trge – Indijo in države ASEAN (Združenje držav jugovzhodne Azije).

Na domačem trgu se je prodaja povečala za 8,7 odstotka, na najvišjo raven po letu 2002. Obrestoval se je začetek prodaje novega velikega športnega terenca palisade, medtem ko se ameriški in evropski proizvajalci ubadajo z upadom prodaje. V ZDA, drugem največjem avtomobilskem trgu, je Hyundai ujel prehod na športne terence in dosegel dvoodstotno rast, kar je bila prva rast prodaje po letu 2016.

Hyundai prebrodil ohlajanje Kitajske in povečal dobiček
Najbolj brani članki danes
13 ur
1. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki2. Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?3.
Več ▼

1. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki

2. Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?

3. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

4. Kje servisirate avto v garanciji in kje ga zares morate?

5. Kako globoko gredo Šarčeve reforme

6. Mercedes za VIP goste s krepkimi motorji, sedeži razreda S in kmalu tudi na elektriko

7. Javni dolg evrskih držav: lani so bile nekatere še kar pridne, druge niti najmanj

8. Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest

9. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji najslabše v zadnjih dveh letih in pol

10. Upravni odbor ZZZS spet zavrnil zahteve zdravnikov, prejete grožnje pa prijavil policiji

Naslovne zgodbe Financ
13 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
24ur.com: Edini kandidat za direktorja NPU naj bi bil Darko Muženič 3
14 ur
Uradniški svet je prejšnji teden oblikoval mnenje o edinem kandidatu na ponovljenem natečaju za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po poročanju 24ur.com naj bi šlo za direktorja
Več ▼

Uradniški svet je prejšnji teden oblikoval mnenje o edinem kandidatu na ponovljenem natečaju za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po poročanju 24ur.com naj bi šlo za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Darka Muženiča, ki naj bil izbranec prve policistke Tatjane Bobnar. Na policiji pravijo, da odločitev še ni sprejeta.

Portal 24ur.com pa navaja, da je Muženiča izbrala Bobnarjeva, kot primernega pa naj bi ga že ocenil tudi uradniški svet. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, so dokumentacijo že posredovali na ministrstvo za notranje zadeve, imena pa zaradi varstva osebnih podatkov ne smejo razkriti. Po prejemu se bo s kandidatom sestala in javnost seznanila s svojo odločitvijo, so napovedali.

Zavarovalnica Triglav izdala podrejeno obveznico 3
15 ur
Zavarovalnica Triglav je izdala 30,5-letno podrejeno obveznico z možnostjo odpoklica po 10,5 leta, so sporočili iz zavarovalnice. Z njo nadomeščajo prej izdano podrejeno obveznico, ki bo zapadla
Več ▼

Zavarovalnica Triglav je izdala 30,5-letno podrejeno obveznico z možnostjo odpoklica po 10,5 leta, so sporočili iz zavarovalnice. Z njo nadomeščajo prej izdano podrejeno obveznico, ki bo zapadla leta 2020. Kot so še sporočili, je nova izdaja del rednih aktivnosti upravljanja kapitala skupine, s katerimi zavarovalnica zagotavlja optimalno kapitalsko sestavo in njegovo stroškovno učinkovitost.

Skupna velikost izdaje obveznic znaša 50 milijonov evrov. Do prvega odpoklica obveznice leta 2029 je letna obrestna mera fiksna in znaša 4,375 odstotka, kupon pa je plačljiv letno. Pozneje je obrestna mera variabilna, kupon pa se izplačuje četrtletno.

Boeing v prvem četrtletju s padcem dobička
15 ur
Ameriški proizvajalec letal Boeing je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev (1,85 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po
Več ▼

Ameriški proizvajalec letal Boeing je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev (1,85 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po ocenah analitikov se že kažejo finančne posledice afere z letali 737 max. Skupni stroški njihove prizemljitve za Boeing so dosegli milijardo dolarjev.

Boeingovi prihodki so se v prvem četrtletju znižali za dva odstotka na 22,9 milijarde dolarjev, kar je med drugim posledica začasne prekinitve dobave letal 737 max. Model je bil namreč udeležen v dveh nesrečah, ki naj bi se zgodili zaradi tehnične pomanjkljivosti.

Zaradi negotovosti v zvezi s temi letali, ki so trenutno prizemljena, je Boeing tudi umaknil napoved celoletnega dobička. Pojasnili so, da bodo novo napoved izdali, ko bo znanega več o finančnih posledicah afere. So pa po navedbah Reutersa sporočili, da so skupni stroški prizemljitve teh letal dosegli milijardo dolarjev. (STA)

Halo, Finance! Kam naj vložim, da bom veliko zaslužil? 6
16 ur
Kako naj povem dovolj nežno? Če bi vedela, kako se bo vrednost naložb gibala v prihodnjih mesecih in letih, verjetno ne bi bila tu, ampak bi že zapravljala milijone in milijarde po svetu :)
Na članek...

Ne zgodi se redko, da v redakcijo pokliče ali pa nam piše kakšen bralec, ali pa kak tak, ki Financ niti ne bere, se pa spomni, da je koga od nas videl na televiziji, in meni, da bi mu lahko rešili kak problem. Seveda vsakomur pomagamo, če je to v naši moči. Redko odgovori na vprašanja koristijo zgolj enemu. Iz takih klicev in elektronskih sporočil pogosto nastanejo uporabne zgodbe za druge bralce.

Večje težave imamo z odgovori na specifična investicijska vprašanja. Ne zato, ker morda ne bi znali odgovoriti, ampak ker po Kodeksu novinarjev Financ ne smemo dajati tovrstnih nasvetov. V začetku tedna sem morala razočarati gospo, ki je bila prepričana, da ji bom stresla iz rokava: kaj bo najbolj raslo, kaj ne bo padlo, kaj je zajamčeno visoko donosno in kako se bo (globalno) gospodarstvo gibalo v prihodnjih mesecih. Investicijska vprašanja bralcev so, seveda, pomemben del našega posla. Sploh v času nizkih bančnih obrestnih mer in konjunkture, ki pa se že ohlaja, in v svetu, ki je poln preveč mamljivih ponudb, ki se nemalokrat končajo tudi tragično. Za preveč pohlepne vlagatelje. Za čim bolj urejene osebne finance izdajamo posebno revijo, Moje finance, za konkretne nasvete kličemo preverjene profesionalce, brokerje, finančne svetovalce, upravljavce – tiste, ki so plačani, da vam korektno svetujejo, kako vložiti in plemenititi denar.

Kljub temu da vam konkretnih nasvetov ne smem dati, pa lahko ponovim temeljna vlagateljska pravila – naštela sem jih tudi zadnji sogovornici, ki je od mene pričakovala preveč.

1. Delnice, večina vrednostnih papirjev, kriptovalute (...), celo kovine, kot je zlato, in tudi nepremičnine so špekulativna naložba oziroma način varčevanja, ki vam ne jamči donosa, ne jamči vam niti tega, da ohranite vrednost vložka. To je v tranziciji in nato še v krizi izkusilo tudi več sto tisoč malih delničarjev. Nihče vam tudi ne more napovedati, kako se bo gibala cena delnice. Naj si sposodim legendarni komentar upravljavca skladov Aleša Lokarja – delnice rastejo toliko časa, dokler ne začnejo upadati. In obratno. Obstajajo sicer tudi produkti, različni skladi, z zajamčenim donosom. A tam ne pričakujte bajnih donosov.

2. Pohlep je okej. Zaradi njega želimo služiti. Ampak, pozor! Lahko vas zanese in odločitev ne boste več sprejemali razumsko. Večinoma je prav pohlep razlog za večino izgub. Takoj pa obrnite hrbet in tecite stran od vsakega, ki vam zagotavlja, da "vse samo raste".

3. Vsaki rasti sledi upad. Vlaganje je tvegan posel, ki ne zagotavlja le dobičkov – izgubite lahko tudi vse svoje prihranke. Če še ne verjamete, vprašajte tiste, ki so jih izgubili v zadnji krizi. Če vam izgube pri delnicah niso dovolj, lahko povprašate še tiste, ki so denar izgubili v kriptoevforiji ali v nepremičninskih projektih.

4. Prejšnji donosi ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Ne vlagajte na podlagi grafov, ki prikazujejo, kako se je cena naložb dvigala v denimo zadnjem letu. Tržne cene izražajo pričakovanja o prihodnjem poslovanju družb ali trenutni vrednosti naložb na trgu, na to pa lahko vplivajo tudi enkratni dogodki, na katere same družbe oziroma lastniki naložb ne morejo vplivati. Mednje štejemo tudi politične, kot so vojne, blokade trgov ...

5. Naredite investicijski načrt in ga upoštevajte. Razmislite, koliko sredstev boste vložili in kdaj jih nameravate unovčiti. Če trgujete dolgoročno, ne pozabite na obveznice, ki praviloma ne zagotavljajo velikega donosa, temveč stabilnega. Vsako četrtletje naredite revizijo portfelja in premislite o morebitnih spremembah. Če pri vlaganju nimate izkušenj, najemite strokovnjaka. Tudi ti vam sicer ne morejo zagotoviti uspeha.

6. Razpršite portfelj, vlagajte le presežna sredstva. Nikoli ne vložite vseh svojih razpoložljivih sredstev v eno vrsto naložbe. Oblikujte portfelj, ki je razpršen geografsko in sektorsko, delež alternativnih naložb naj bo (čim) manjši. Vlagajte presežna sredstva, ne sme se zgoditi, da zaradi tega ne boste mogli plačati položnic ali iti na kavo. Oblikujte si denarno rezervo za nepredvidene stroške.

7. Poučite se o osnovnih kazalnikih, spremljajte dogajanje. P/E (večkratnik čistega dobička, ki pove, kolikšno je razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico), P/B (ki pove razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice) in drugi kazalniki vam ne bodo natančno povedali, ali je delnica primerna za nakup, boste pa dobili približno sliko vrednosti ciljne delnice v primerjavi z delnicami družb iz panoge. Spremljajte letna poročila, makroekonomske kazalnike, spremembe v delniških knjigah in poslovne novice. Vse to vpliva na tržne vrednosti naložb.

8. Ohranite mirno kri.

Enzo Smrekar z Argeto premazal že vso Evropo, zdaj postaja številka 1 tudi v Nemčiji
16 ur

Droga Kolinska, prehrambno podjetje v skupini Atlantic Grupa, v Nemčiji dosega 40-odstotno rast prodaje, nam je v pogovoru povedal Enzo Smrekar, prvi mož Droga Kolinske. V družbi so se osvajanja nemškega trga bolj sistematično lotili pred nekaj leti, potem ko so že osvojili drugi nemško govoreči državi, Avstrijo in Švico, kjer med paštetami dosegajo 37- in 32-odstotni tržni delež.

Kako velik del trga pa so si že odščipnili v Nemčiji? »Nimamo še uradnih številk, ampak kot kaže, imamo od 12- do 13-odstotni tržni delež, kar bi nas moralo postaviti na prvo mesto med paštetami. Na nemškem trgu namreč ni enega velikega igralca, ampak je trg precej razdrobljen. Smo pa lani pri družbi za raziskovanje trga Nielsen naročili raziskavo tržnega deleža paštet po vsej Evropi in ta je pokazal, da je lani – to pa so uradne številke – argeta pašteta številka 1 na evropskem trgu,« pravi sogovornik.

»Naša pašteta je bila v velikih supermarketih na 'mednarodnih' policah, skupaj z azijsko, grško, turško, balkansko hrano. Ker so nemški kupci odprtega duha in radi eksperimentirajo, seveda s te police vzamejo tudi argeto.«

Nemški kupci so zahtevni in radi eksperimentirajo

Katera pašteta je všeč nemškim kupcem? »Naš pristop ni, da bi kar ugibali, katera jim bo všeč, ampak vložimo nekaj denarja v raziskave. Te kažejo na razlike tudi med nemškimi zveznimi deželami. Ampak recimo, da bi bila tipičnemu nemškemu kupcu všeč pašteta, ki je nekoliko bolj pekoča, pa tudi piščančja z zelenjavo. Kupci imajo tudi zelo radi naše ribje paštete, ampak to ne velja le za Nemce. Ker imamo toliko različnih izdelkov, nam ni treba prilagajati receptov, ampak enostavno na trg pošljemo tiste, za katere je raziskava pokazala, da bi kupcem lahko bile všeč,« razlaga Smrekar. Pravi tudi, da so Nemci zelo sodobni kupci in jim je zelo mar za zdravje, zanima jih tudi izvor sestavin, dobrobit živali, pomembno jim je, da v hrani ni dodatkov. Nemčija tako postaja tudi eden najpomembnejših trgov za argeto, kjer paštete prodajo že več kot tisoč ton. Za primerjavo, v Sloveniji, kjer imajo 55-odstotni tržni delež, prodajo letno 1.300 ton.

Trg številka 1: Bosna in Hercegovina; vse večja prodaja tudi v Ameriki

Največji trg za namaze argeta je Bosna in Hercegovina, kje letno prodajo okoli tri tisoč ton paštete. »Tam smo po prepoznavnosti znamke celo pred Coca-Colo in Milko.« V Avstriji prodajo okoli tisoč ton, tej količini se približujejo tudi v Švici. Povečuje pa se tudi prodaja v Severni Ameriki, kjer argeto tudi proizvajajo v partnerski tovarni. »Zelo dobro nam gre tam. Najdete nas že v več kot 100 Walmartih. V ZDA in v Kanadi prodamo že skoraj 500 ton paštete na leto,« razkriva Smrekar. »Trenutno ni trga, na katerem z argeto ne bi rasli,« pravi.

Prodaja argete se je lani povečala za 12,5 odstotka. »Skoraj vsako leto imamo dvomestno rast prodaje in tudi za letos načrtujemo 10-odstotno rast,« napoveduje Smrekar. Argeto poleg tovarne v Izoli (za Evropo) proizvajajo tudi v tovarni v Bosni in Hercegovini (za regijo CEFTA).

Ste vedeli, kako je sploh nastala pašteta argeta?

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so v tovarni Argo v Izoli začeli proizvajati koncentrate za kokošjo juho. Za to so morali skuhati ogromne količine kokošjega mesa, s katerim pa potem niso vedeli, kaj naj počnejo. Zato so ga vsak dan v menzi postregli zaposlenim. Po nekem času pa so zaposleni rekli, da imajo tega dovolj, saj niso vsak dan želeli jesti kokošjega mesa. In vodstvo je takrat vprašalo tehnologe, kaj lahko naredijo, saj bi bilo meso škoda vreči stran. Takrat je padla ideja o pašteti, ki na začetku sploh ni imela imena. Ampak kupcem je bila zelo hitro všeč in tako se je začela rast proizvodnje paštete, proizvodnja jušnih kock pa se je ustavila.

Enzo Smrekar z Argeto premazal že vso Evropo, zdaj postaja številka 1 tudi v Nemčiji
Foto: Jure Makovec
Slovenski turizem: obisk in prenočitve rastejo, turistična poraba pa niti ne
16 ur
"Če je ponudba, je tudi povpraševanje"
Na članek...

Tudi februarja je slovenski turizem zrasel. V prvih dveh mesecih leta je bilo že več kot 580 tisoč prihodov in 1,6 milijona prenočitev oziroma štiri odstotke več kot lani. Koliko pa kaj zapravijo turisti v Sloveniji?

Samo februarja je bilo v Sloveniji več kot 315 tisoč prihodov turistov in več kot 858 tisoč turističnih prenočitev; prenočitev je bilo za 11 odstotkov, prihodov pa za 13 odstotkov več kot v lanskem februarju, ugotavlja statistični urad (Surs). Glavni turistični trgi, s katerih so prišli turisti, ki so v februarju 2019 ustvarili v Sloveniji največ turističnih prenočitev, so bili Srbija (13 odstotkov prenočitev), sledita Italija in Hrvaška (vsaka po 12 odstotkov). Se je pa število turistov iz Italije zmanjšalo, in sicer za devet odstotkov glede na lanski februar, še ugotavlja Surs.

Po vrstah občin je bilo v februarja največ turističnih prenočitev ustvarjenih v gorskih občinah (32 odstotkov), sledile so zdraviliške občine (31 odstotkov), obmorske občine (11 odstotkov) in občina Ljubljana (deset odstotkov).

V Ljubljani slab začetek, a boljši april

V Ljubljani prvo četrtletje ni bilo dobro, začelo se je štiri, pet odstotkov slabše kot lani, ugotavlja Gregor Jamnik iz ljubljanskega Best Western Premier hotela Slon. A je že aprila veliko boljše, izguba iz prvega četrtletja bo kmalu pokrita, tudi cene so višje, dodaja. Kot še pravi, se pozna, da letos v Ljubljani ni večjih kongresov, a za prihodnja leta ni strahu. Saj, kot pravi, je za prihodnje leto napovedanih že nekaj kongresov, potem v drugi polovici leta 2021 pride slovensko predsedovanje EU, leta 2022 pa bo za hotelirje izziv – prihaja namreč več kot tisoč novih hotelskih sob, kar je seveda dobro za turiste, a izziv za delujoče hotele.

"Super bi bilo, če bi skupaj z novimi hotelskimi zmogljivostmi dobili tudi nov kongresni center. Če ga ne bo, nas morda lahko skrbi, saj ne bo nove atrakcije. Tudi težko verjamem, da bomo do takrat dobili v svetovnem merilu vrhunski muzej ali kak zabaviščni park," svari Jamnik. Hkrati dodaja, da če želi Ljubljana kongrese z dva tisoč in več obiskovalci, morajo za to biti tudi letalske povezave, ki goste lahko pripeljejo k nam. Dobro znamenje je že prihod British Airways, ki je po njegovih besedah za julij letos že zamenjal letala za večja.

Večkrat in krajše

"V letu 2019 beležimo rast v segmentu individualnega počitnikovanja, kongresne dejavnosti. Povečal pa se je tudi delež gostov, ki prihajajo k nam zaradi kolesarjenja, igranja golfa in preventivnega zdravljenja," opažajo v Savi Hotels & Resorts. Dodajajo, da je trenutno stanje rezervacij za prvi maj primerljivo z lanskim, glede na to, da se gostje večinoma odločajo v zadnjem hipu, pa pričakujejo rezervacije še tik pred prazniki. Opažajo pa pri Savi Hotels & Resorts nekaj trendov, med drugim:

  • sodoben turist se ne zadovolji več samo z ogledi (»videti« in »spoznati«), ampak si želi »doživeti« in »začutiti«;
  • želja po gastronomskih turah, obiskih vinskih kleti, tematskih kulinaričnih večerih, kulinaričnih delavnicah …
  • pričakovanja manj zahtevnih gostov so vsako leto višja, prav tako zahteve in pričakovanja zahtevnejših gostov, ki nasploh želijo več in so za to pripravljeni tudi plačati.

V portoroškem Grand hotelu Bernardin so v prvem četrtletju imeli skoraj za četrtino večji obisk kot v lanskem primerljivem obdobju. A ob tem je treba dodati, da so lani ravno v tem času hotel obnavljali in je bil zato zaprt. Med velikonočnimi prazniki so bili polno zasedeni in podobno pričakujejo tudi za prihajajoče prvomajske praznike. "Zaznali smo trend, da si naš gost privošči krajše počitnice in večkrat," še dodajajo.

V hotelih LifeClass Portorož je bila v obdobju velike noči zasedenost 99-odstotna, za prvomajske praznike pa se zaenkrat še najde kakšna prosta soba, pravijo. Opažajo večji porast zanimanja po družinskih sobah, dodatni ponudbi, delavnicah za otroke in razvedrilnem programu, ter to, da se gostje iz bližnjih držav odločajo za krajše počitnice, večkrat na leto.

Povprečna poraba ostaja izziv

"Če je ponudba, je tudi povpraševanje," pravi Jamnik. Pa ima Ljubljana dovolj ponudbe? So gosti zapravljivi? Kot opaža sogovornik, se doba bivanja turistov podaljšuje, ker turisti ostajajo dlje, večinoma tudi zapravijo več. A je kupna moč še vedno nizka. "V Ljubljani še vedno prevladujejo razmeroma poceni nastanitve in posledično gosti z nižjo kupno močjo. Ko bodo prišli novi hoteli in dražje sobe, bo tudi več gostov z višjo kupno močjo." A vprašanje je, kakšna je ponudba za take goste. Gostinska ponudba je dobra, šepa pa pri trgovinah in zabavi, dodaja sogovornik.

Da poraba turistov pri nas še vedno ni velika, opaža tudi Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije v Portorožu. "Lahko imamo super rezultate za rast, a poraba še naprej ostaja slaba. Še vedno je povprečna poraba turista okoli sto evrov na dan, od tega gre polovica za nastanitev. Na veliko se razvija nizkocenovna ponudba. In če imaš poceni nastanitve, temu sledi nizka poraba."

Kje dopustuje Ronaldo?

Korak v pravo smer bi bil, da Slovenija oziroma posamezni deli Slovenije postanejo "trendi" destinacija. "Denimo na Hrvaškem se snemajo serije in filmi, tja hodijo zvezdniki ... Ko pride elita, pride tudi množica. Tudi navaden smrtnik gre pogledat, kam na dopust hodi Ronaldo," pravi Uran Maravićeva.

Slovenski turizem: obisk in prenočitve rastejo, turistična poraba pa niti ne
Foto: Aleš Beno
V notranjskem Oro Metu so mojstri za orodne plošče nestandardnih dimenzij
16 ur
Lani so v Oro Metu mehansko obdelali 6.700 ton orodnega jekla in za orodjarne, zlasti nemške, izdelali približno 60 tisoč kosov orodnih plošč
Na članek...

Velike, tudi 10-tonske temne kose jekla v industrijski coni v Neverkah pri Pivki, ki so na dvorišču Oro Meta iz Skupine SIJ – Slovenska industrija jekla zložene v skladovnice, obiskovalec težko spregleda. Pogled, ki se mu ponudi v proizvodnji podjetja, kjer veliki svetleči kosi jekla, prepredeni s številnimi luknjami in vdolbinami različnih oblik in globin na paletah čakajo bodisi na nadaljnjo obdelavo bodisi transport do kupcev, je še zanimivejši.

Kupci orodnih plošč, ki jih izdelujejo v Oro Metu, so orodjarne. Te orodne plošče potrebujejo pri izdelavi različnih tipov orodij, ki jih proizvodna podjetja uporabljajo za brizganje plastike, tlačno litje aluminija, krivljenje pločevine, za rezilna in odsekovalna orodja ali za orodja za izdelavo izdelkov iz gume.

Seveda šele potem, ko so v orodjarnah za orodja izdelali gnezda oziroma gravure, ki dajo izdelkom, ki jih proizvodna podjetja izdelujejo z orodjem, obliko, ter druge sestavne dele orodij. Gnezda oziroma gravure so njihov najkompleksnejši del.

Preboldski Odelo za proizvodnjo potrebuje 700 orodij

V preboldskem Odelu denimo za brizganje različnih sestavnih delov zadnjih LED-luči - enokomponentnih in večkomponentnih, sestavljenih iz difuzne, prozorne in črne plastike - uporabljajo približno 700 orodij. Tako so nam povedali, ko smo o njihovi serijski proizvodnji zadnjih LED-luči za približno 25 modelov avtomobilov, največ jih naredijo za znamke BMW, Audi in Mercedes-Benz, pripravili reportažni članek.

Tista orodja, ki niso vpeta v stroje v proizvodnji ali jih na predogrevalnih napravah ne ogrevajo na delovno temperaturo, s čimer zagotovijo, da so ob menjavi hitro pripravljena na polno delovanje, hranijo v posebni hali. Pogled na morje jeklenih orodij - v prostoru v glavnem prevladujejo hrusti, težki tudi do 15 ton -, je resnično impresiven. Ker je v orodjih veliko specifičnega znanja, ki je poslovna skrivnost, slikanje v dvorani ni dovoljeno.

Smo si pa orodja lahko pobliže ogledali v škofjeloškem Polycomu, enem od treh finalistov lanskega izbora tovarne leta, ki izdeluje tehnično zahtevne plastične izdelke za avtomobilsko in druge industrije, v svoji orodjarni pa tudi zahtevna orodja za brizganje plastike. Za izdelavo posameznega v povprečju potrebujejo šest mesecev. Kot nam je pojasnil tehnični vodja Polycomovega orodjarskega razvojnega centra Andrej Kos, je vsako orodje unikaten izdelek, sestavljen iz 100 do 500 različnih sestavnih delov.

Lani 60 tisoč kosov orodnih plošč

Tako kot so unikatna orodja, so unikatne tudi orodne plošče, je povedal Tomaž Rupar, vodja CNC-obdelav v Oro Metu. In dodal, da izdelava kompleksnih orodnih plošč, nekatere med njimi imajo kar tisoč lukenj, skozi katere med delovanjem orodja potuje voda oziroma hladilna tekočina, zahteva tudi do 600 delovnih ur.

Orodne plošče v Oro metu denimo izdelujejo tudi za takšna orodja za brizganje plastike, ki imajo 128 gnezd, kar pomeni, da brizgalni stroj naenkrat nabrizga 128 kosov izdelka.

Glavne obdelovalne operacije, ki jih izvajajo v proizvodnji, so rezkanje, ploskovno brušenje, globoko vrtanje, CNC-rezkanje in petosno CNC-rezkanje, ponujajo pa tudi storitve trirazsežnostnega (3D) skeniranja.

Kot je povedal Jernej Pavlin, direktor Oro Meta, so v družbi z nekaj več kot 80 zaposlenimi lani mehansko obdelali 6.700 ton orodnega jekla, 700 ton več kot predlanskim, in za orodjarne izdelali približno 60 tisoč kosov orodnih plošč. Manjši del Oro Metovih kupcev sicer prihaja tudi iz strojegradnje.

Za orodno ploščo tudi 30 tisoč evrov

Cene orodnih plošč se gibljejo med tri tisoč in 30 tisoč evri, odvisno od njihove kompleksnosti in velikosti. Pri največjih denimo kar tretjino cene pomeni material, je povedal Tomaž Rupar, ki je med drugim odgovoren tudi za pripravo ponudb za kupce.

Kot je povedal, je pri pripravi ponudbe glavni izziv, kako čim bolj natančno oceniti, koliko časa bo zahtevala izdelava posamezen plošče. Ne le zaradi roka izdelave in s tem dobave kupcu, ampak tudi zaradi načrtovanja dela v proizvodnji.

In še zanimivost. Ker so na računalniškem zaslonu vse orodne plošče, natančneje njihovi trirazsežnostni modeli, videti enako veliki, je nepogrešljiv pripomoček, ki ga pri pripravi ponudb za kupce uporablja Tomaž Rupar, meter. Z njim namreč sproti preveri, kako velika je v resnici plošča, ki jo želi kupec, in zato laže pripravi ustreznejšo ponudbo ter določi strošek oziroma ceno izdelave.

Dva glavna programa

Kot je pojasnil Tomaž Rupar, sta glavna proizvodna programa družbe program ABC in program CNC.

Prvi zajema šeststransko rezkanje in brušenje orodnih plošč standardnih in nestandardnih dimenzij po širini, dolžini in debelini (od tod ime ABC).

Drugi program, program CNC, pa zajema obdelavo plošč po trirazsežnostnih (3D) modelih naročnikov v zelo ozkih tolerancah, kar pomeni tudi do pet mikronov natančno.

V CNC-programu so lani obdelali približno polovico grobo mehansko obdelanih orodnih plošč, je povedal Jernej Pavlin. Se pravi, približno 30 tisoč kosov.

Ohišje orodja sestavlja od sedem do devet orodnih plošč

Poleg grobe in CNC-obdelave posameznih orodnih plošč je Oro Met specializiran tudi za izdelavo ohišij orodij. Ohišja orodij so sestavljena iz kompleta od sedmih do devetih orodnih plošč, je pojasnil Tomaž Rupar. In dodal, da so v družbi specializirani zlasti za izdelavo orodnih plošč nestandardnih dimenzij. Posamezna plošča lahko meri največ tri krat dva metra in je težka do deset ton.

Ohišje orodja za brizganje plastike denimo sestavljajo temeljna plošča, dve vpenjalni plošči, fiksna in pomična gravurna plošča ter izmetalna plošča.

ABC-program družbi prinese dve tretjini prihodkov

S programom ABC-obdelave, rezkanja in brušenja orodnih plošč standardnih in nestandardnih dimenzij je Oro Met lani ustvaril dve tretjini prihodkov, preostalo pa z visoko specializirano obdelavo orodnih plošč po trirazsežnostnih modelih naročnikov, je povedal Jernej Pavlin.

Ker s programom CNC ustvarjajo višjo dodano vrednost, ga bodo v prihodnje še razširili in zato program ABC preselili v drugo proizvodno dvorano.

V proizvodnji skupaj 32 strojev

Izdelava posamezne orodne plošče poteka na štirih do šestih različnih strojih, tako klasičnih kot računalniško krmiljenih CNC-strojih. Skupaj imajo v podjetju za mehansko obdelavo 32 strojev, od tega 20 na programu ABC, 12 pa na programu CNC.

Vsi operaterji računalniško vodenih strojev te tudi sami programirajo, zato je njihovo usposabljanje zelo zahtevno. Preden lahko na strojih samostojno delajo, traja najmanj eno leto, je pojasnil Tomaž Rupar.

Kot je med ogledom delovanja enega od obdelovalnih strojev povedal njegov operater, med proizvodnim procesom nenehno opazuje dogajanje v stroju, čeprav je krmiljen računalniško in delovno operacijo izvaja samostojno.

Poleg strojev v velikosti avtodoma v proizvodnji programa CNC pogled pritegnejo tudi številni svedri. Med drugim smo si ogledali tudi trdokovinski sveder, ki lahko tisoč lukenj izvrta v dveh urah in pol. S klasičnim svedrom bi za njihovo izdelavo potrebovali 36 ur.

Površine plošče pred obdelavo temeljito očistijo

Plošče operaterji od stroja do stroja premikajo s posebnim magnetnim prijemalom in mostovnim dvigalom.

Pred vsako naslednjo fazo obdelave operaterji ploskve temeljito strojno in ročno počistijo, smo videli med ogledom proizvodnje programa ABC. Ali je njena površina resnično popolnoma gladka, na koncu preverijo še z dlanjo.

Kot je pojasnil Tomaž Rupar, človeška dlan najbolj zanesljivo zazna, ali so na površini ostale kakšne smeti. Če bi na njej denimo ostal kakšen droben jekleni okrušek, po obdelavi na brusilnem stroju, teh imajo v proizvodnji sedem, površina ne bi bila popolnoma ravna oziroma gladka.

Kakovost plošč merijo sproti

Skrb za visoko kakovost izdelave orodnih plošč je eden od dejavnikov, s katerim Oro Met prepriča svoje kupce.

Kot je povedal Bojan Srebot, vodja kakovosti, orodne plošče v proizvodnem procesu merijo sproti in meritve pošiljajo kupcem, da lahko ti spremljajo, kako napreduje njihova izdelava. Sprotno komunikacijo in odzivnost kupci zelo cenijo.

Vse kompleksnejše orodne plošče vsaj dvakrat natančno izmerijo v merilnici, je povedal Bojan Srebot. Pri tem uporabijo bodisi klasični bodisi optični merilni stroj oziroma skener. Merilnica, ki je ob robu proizvodne dvorane, ima pomično streho, da lahko orodne plošče vanjo spustijo z vrha.

Orodna jekla iz Slovenije in tujine

Specialna orodna jekla Oro Metu, ki je od leta 2016 v 51-odstotni lasti družbe SIJ Ravne Steel Center, hčerinske družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, poleg SIJ Metal Ravne, prav tako iz Skupine SIJ, dobavljajo tudi tuji jeklarji, med drugim iz Avstrije in Italije.

V kakšna orodja bodo Oro Metove orodne plošče vdelali orodjarji, v družbi natančno ne vedo. Glavni kupci Oro Meta so sicer orodjarne, ki delajo orodja za preoblikovanje plastike in aluminija za avtomobilsko industrijo.

Družba večino orodnih plošč izvozi v Nemčijo, kjer ustvarijo približno 50 odstotkov prodaje. To so lani povečali skoraj za petino, je povedal Jernej Pavlin. Predlanskim so ustvarili 16,6 milijona evrov prihodkov in dober milijon evrov čistega dobička. Lanskih številk o poslovanju zaradi borznih pravil, ki jih je zavezana spoštovati skupina SIJ, v Oro Metu še ne smejo razkriti.

V notranjskem Oro Metu so mojstri za orodne plošče nestandardnih dimenzij
Foto: Aleš Beno
Vlada bo Hisensovemu Gorenju sofinancirala tovarno televizorjev v Velenju
16 ur

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije Zdravko Počivalšek je danes skupaj z delegacijo obiskal Hisense in si med drugim ogledal tamkajšnjo proizvodnjo. Sprejel jih je Yeguo Tang, podpredsednik skupine Hisense. Počivalšek je po obisku povedal, da je bil navdušen nad napredno tovarno in proizvodno opremo podjetja Hisense ter da je prepričan o uspešnem razvoju Gorenja po Hisensovem prevzemu. Kot vodilna blagovna znamka gospodinjskih aparatov je Hisense ustvaril visoko prepoznavnost blagovne znamke na tujih trgih. Slovenska vlada bo tako podprla Hisensovo naložbo v Sloveniji, poskušala bo poenostaviti postopke odobritev za gradnjo nove tovarne televizorjev ter pomagala pri sodelovanju med Hisensom in Gorenjem, so sporočili iz Gorenja. Naj dodamo, da vrednost naložbe v novo tovarno televizorjev Gorenje še ni razkrilo.

Tovarno naj bi odprli konec leta 2020

V Gorenju so že pred tedni napovedali, da nameravajo tovarno televizorjev znamke Hisense na območju Gorenja v Velenju odpreti konec leta 2020. Gorenje naj bi v prvi fazi v Velenju najprej letno izdelalo milijon televizorjev, do leta 2023 pa naj bi jih letno izdelalo štiri milijone in to pretežno za evropski trg. V začetku bodo v novi tovarni odprli med 300 in 400 delovnih mest, v drugi fazi pa bo tam predvidoma delalo 1000 ljudi. Vrednost naložbe naj bi bila več deset milijonov evrov, bolj natančne številke še niso znane.

Vlada bo Hisensovemu Gorenju sofinancirala tovarno televizorjev v Velenju