Manager
Regulirana 95-oktanski bencin in dizel bosta nekoliko dražja
12.03.2018 16:41
Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,8 centa na 1,28 evra za liter, dizelsko gorivo pa za 0,6 centa na 1,225 evra za
Več ▼

Opolnoči se bodo spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,8 centa na 1,28 evra za liter, dizelsko gorivo pa za 0,6 centa na 1,225 evra za liter, je objavilo gospodarsko ministrstvo.

Regulirana 95-oktanski bencin in dizel bosta nekoliko dražja
Foto: Shutterstock
Zakaj je »stari« clio tako zelo zanimiv?
39 min
Aktualni oziroma kmalu stari clio je izjemno zanimiv nakup. Povsem soliden avto z dobrim osnovnim turbomotorjem danes dobite za dobrih deset tisočakov, s skromnejšo opremo še za manj. To pa je v tem razredu izjemno dobra ponudba. Novi clio bo sicer boljši, a tudi dražji.
Na članek...

V cliu 4 se boste počutili dobro, celo zelo dobro, če boste denimo izbrali paket z oznako I feel Slovenia. Še bolje pa, če boste segli nižje, po cenovno razumnejšem, a še vedno bogatem paketu limited, ki s popusti stane le dobrih deset tisočakov.

Ponudba odhajajočega clia je še danes zanimiva, v ponudbi pa bo vsaj še eno leto, pravi Rok Istenič iz Renault Nissana Slovenija. Od septembra bo cenovna hierarhija v hiši sledeča: dacia sandero, clio 4 in clio 5.

Zakaj pišemo o starem clio? Ker je ta glede na cenovno občutljiv razred, v katerega sodi, danes morda še bolj zanimiv kot leto ali dve prej. Zdajšnji clio namreč ohranja res ugodno razmerje med ceno in ponujenim, novi pa ga utegne podreti – ali pa tudi ne.

Dejstvo je, da clio 5 ki prihaja septembra, prinaša višjo ceno. Pa tudi dodano vrednost v vsebini. Kakšno bo razmerje, bo jasno šele čez dobra dva meseca.

Preden se lotimo aktualnega clia 4, še beseda o novem, cliu 5. Prihaja jeseni, je zelo podoben zdajšnjemu, a je kljub temu skoraj popolnoma nov. Matej bo o njem s prve vožnje poročal že jutri. Za zdaj le nekaj teorije. Novi clio je nekaj manjši od zdajšnjega, a ima prostornejšo kabino, kar 91 litrov (391 litrov) večji prtljažnik, do 9,2-palčni sredinski zaslon in druge izboljšave.

Kako se je zdajšnji clio spopadel z 12 tekmeci – veliki primerjalni test malčkov B-razreda.

Zato vzemite tale tekst kot uvod v novega ali osvetlitev zdajšnjega clia, še posebej če iščete res dober nakup. Clio 4 bo še nekaj časa aktualen, saj bo naprodaj vsaj še leto dni.

Izboljšave v tem razredu niso tako zelo pomembne kot razred, dva ali tri višje. Ugled in svežino tehnike premaga cena, želje pa racionalnost. Ne le tisočak, tudi 100, 200 ali 300 evrov odloča o izbiri, kar je v razredu okoli 12 tisočakov razumljivo.

Zdajšnji clio je tu dobro umeščen. Testni TCE75 I feel Slovenia sicer stane zajetnih 15 oziroma okoli 13 tisočakov s popusti, a skoraj ne pušča neizpolnjenih želja pri opremi. Serijsko ima tudi samodejno klimo, polne LED-žaromete, zaslon na dotik, klimatsko napravo, zadnjo kamero, samodejno parkiranje in še kaj. A tudi paket limited za dobrih deset tisočakov ponudi veliko, predvsem pa dovolj tistega, kar od majhnega avtomobila pričakujete. Tudi navigacijo, vgrajeno v osrednji zaslon na dotik, z velikimi ikonami in solidno resolucijo. Skromen je le pri varnostni opremi, saj med asistenti ponudi le sistem za zaviranje v sili.

Kar precejšen napredek pa je clio doživel pri motorni ponudbi. Osnovni stroj je zdaj 0,9-litrski turbo trivaljnik s 55 kilovati in 75 konjskimi močmi. Majhen mlinček je nadomestil zaspan 1,2-litrski štirivaljnik. S 120 newtonmetri navora in 55 kilovati sicer zaostaja za močnejšim TCE90. A že podatki na papirju dokazujejo, da je ta zaostanek skromen – pri pospešku do stotice le 0,2 sekunde (12,3 sekunde), pri hitrosti pa prav nič.

To daje misliti, da je razlika v moči strojev manjša kot na papirju. Motor je sicer dobrovoljen, živahen in veseljaški, ko ga zavrtite v višje vrtljaje. Ob polnem plinu je povsem dovolj zmogljiv tudi na avtocesti, kjer sicer manjka šesta prestava, ki bi zmanjšala porabo in motorni hrup. Žeja majhnega motorja ima sicer velik razpon, od dobrih petih litrov pri nežni vožnji do 7,5 ali celo več litrov pri sprotnem izkoriščanju ne prav velike zaloge moči.

Predvsem pa je stroj kar 800 evrov cenejši od močnejšega TCE90, a se kot rečeno, ne izkaže skoraj nič slabše. Zelo dobra osnova torej, ki od manj zahtevnega uporabnika ne zahteva nadgradnje.

Oblika clia je ob tem prav tako v koraku s časom. To ne nazadnje dokazujejo tudi razmeroma skromne spremembe pri novem modelu, ki daje misliti, da je le prenovljen. Zdajšnji clio je namreč svež in privlačen z vseh tornih kotov. Ni pa najbolj praktičen, saj je na zadnji klopi kljub precejšnji medosni razdalji (2,59 metra) in dolžini 4,06 metra bolj utesnjen od večine tekmecev. Spredaj je prostora dovolj, le sedeži so kratki. Zvočna zatesnitev pa bi bila lahko boljša. Prtljažnik se s 300 litri uvršča v sredino razreda.

Vozne lastnosti so solidne, volan lahkoten in le srednje natančen. Res dobre pa so zavore.

Za dobrih deset tisočakov clio v različici TCE75 limited ponuja enega boljših paketov na trgu, ki je bil še zlasti v zadnjem letu pod pritiskom precejšnjih podražitev. Nekateri tekmeci so dvignili ceno tudi za več kot tisoč evrov, clio pa se je v tem obdobju celo pocenil. Podražitve so sicer sprožili nov merilni cikel WLTP (dvig izpustov, davka in s tem cene) ter prilagajanje okoljskim predpisom Euro 6d-temp.

Verjamemo, da novi, seveda precej boljši clio, ne bo dosegal tako ugodne cene. To pa je v cenovno občutljivem razredu lahko odločilnega pomena za dobro prodajo. Clio ima na tem področju seveda visoke cilje, ohranitev prvega mesta v prodaji na trgu, ki ga drži že več kot desetletje.

Foto: Miloš Milač

Zakaj je »stari« clio tako zelo zanimiv?
Foto: Milos Milac
Najvrednejše znamke na svetu: premoč Toyote in bledenje drugih avtomobilistov
49 min
Avtomobilske blagovne znamke izgubljajo v primerjavi s storitvenimi in tehnološkimi podjetji. Med 100 najbolj vrednimi svetovnimi blagovnimi znamkami so letos le še tri avtomobilske.
Na članek...

Največji japonski proizvajalec avtomobilov Toyota je ubranil naziv najvrednejše avtomobilske blagovne znamke, je razvidno iz letošnje lestvice BrandZ Top 100. Med prvo stoterico so se uvrstile le tri avtomobilske znamke, še lani jih je bilo pet. Toyota je zasedla 41. mesto, med najvrednejših 100 pa sta se uvrstila le še Mercedes-Benz (54. mesto) in BMW (55. mesto), z lestvice pa sta zdrsnila Ford in Honda. Gre že za 14. raziskavo in med avtomobilskimi podjetji je bila Toyota kar dvanajstkrat na prvem mestu, leta 2010 in 2012 pa je bila druga.

Toyotin globalni doseg

»K Toyotinemu prvemu mestu močno pripomore njen globalni doseg. V vsakem segmentu ima močno mešanico modelov, je dejal Graham Staplehurst iz Global BrandZ. »Toyota je obravnavana kot pionir alternativnih energij. Opravili smo nekaj raziskav o električnih avtomobilih, in čeprav je bila Tesla na vrhu, se je Toyota znašla na drugem mestu, pred Volkswagnom

Volkswagen je edini med desetimi, ki mu je uspelo povečati svojo vrednost v primerjavi z letom poprej. Nemški koncern je okreval po škandalu in je od lani svojo vrednost okrepil za 12 odstotkov. Med deseterico je največ (12 odstotkov) vrednosti izgubil Ford. Nov član v deseterici je Porsche, ki je z desetega mesta izrinil indijsko navezo Maruti-Suzuki. Celotno lestvico 100 najvrednejših blagovnih znamk si lahko ogledate na povezavi.

Kaj lahko reši avtomobilsko industrijo

Blagovne znamke avtomobilske industrije so v zadnjem letu izgubile precej vrednosti v primerjavi s tehnološkimi in storitvenimi podjetji, katerih poslovni model je potrošnikom bliže. Avtomobilska podjetja si svoj položaj prizadevajo izboljšati s storitvami, kot je souporaba avtomobilov, vendar brez uspeha. Pri izboljšanju vrednosti blagovne znamke bi avtomobilskim podjetjem lahko pomagala partnerstva s tehnološkimi podjetji.

BrandZ vrednost blagovne znamke izračuna s kombiniranjem tržne kapitalizacije blagovne znamke, dobičkonosnosti, razpoloženjem med delničarji ter odnosom kupcev do podjetij.

Eden od vidikov raziskave je, kako kupci »ljubijo« blagovno znamko, področje, na katerem so se avtomobilska podjetja izkazala še posebej slabo. »Mislim, da vse več ljudi avtomobilov sploh več ne mara,« pravi Staplehurst. Najbolj priljubljena znamka avtomobilov je Maruti-Suzuki v Indiji, z indeksom 124 (kjer je 100 povprečje vseh blagovnih znamk, merjenih v Indiji). Toyota je najvišje ocene dobila v sedmih državah, tudi v ZDA. Med najbolj priljubljenimi se je izkazal tudi Audi, ki so ga za najbolj priljubljeno znamko izbrali v šestih evropskih državah.

Najvrednejše znamke na svetu: premoč Toyote in bledenje drugih avtomobilistov
Foto: Uroš Božin
Najbolj brani članki danes
2 uri
1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla2. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči3. Seat tarraco: zamujena priložnost sicer prepričljivega španca4. Pred današnjim srečanjem
Več ▼

1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla

2. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči

3. Seat tarraco: zamujena priložnost sicer prepričljivega španca

4. Pred današnjim srečanjem delodajalcev, sindkatov in vlade: Kakšni davčni predlogi so na mizi

5. Adria serijsko odpoveduje lete: kakšne so pravice potnikov

6. Predstavljamo prvo banko, ki se seli v Amazonov oblak

7. Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral

8. Denar EU: Kam ga bo šlo največ

9. (TURIZEM) Kaj prinaša bum investicij na Hrvaškem in kaj bo novega pri nas?

10. Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij

Naslovne zgodbe Financ
4 ure
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
ZDA imajo težave pri trgovinskih pogajanjih z EU 1
4 ure
Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je za ameriško televizijo CNBC povedal, da imajo ZDA zaradi nedavnih evropskih volitev težave pri trgovinskih pogajanjih z EU in namignil, da bo
Več ▼

Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je za ameriško televizijo CNBC povedal, da imajo ZDA zaradi nedavnih evropskih volitev težave pri trgovinskih pogajanjih z EU in namignil, da bo predsednik Donald Trump uvedel carine na uvoz evropskih avtomobilov, če pogajanja ne bodo uspešna.

Grožnja carinske vojne z EU je za zdaj preložena, saj so ZDA zapletene v spor s Kitajsko, nekaj časa pa je grozila tudi trgovinska vojna z Mehiko. Glede na Rossove izjave je moč sklepati, da bo imela EU mir pred Trumpovimi carinami tja do novembra, dokler ne začne mandata nova evropska komisija. (STA)

V UKCL redno zaposlili otroškega srčnega kirurga iz Srbije – zakaj to ni dovolj in ne moremo biti mirni 
5 ur
Kadrovske težave na drugih dveh oddelkih otroškega srčnega programa – intenzivi in kardiologiji – se nadaljujejo
Na članek...

Od aprila je v UKC Ljubljana po neuradnih informacijah redno zaposlen otroški srčni kirurg iz Beograda Igor Šehić, s čimer je zagotovljeno tisto, česar že 12 let ni bilo in kar je leta 2015 zahtevala tudi mednarodna strokovna komisija ob nadzoru programa: stalno razpoložljiv izkušen kirurg za otroke s prirojenimi srčnimi napakami. To je dobra novica, vseeno pa to ni dovolj, da bi bili lahko mirni – obravnava teh otrok kljub pomirjujočim tonom iz vlade še zdaleč ni optimalna.

Vmes sta namreč zaradi dolgoletnega nereševanja nakopičenih težav oziroma nesposobnosti stroke in vodstev UKCL ter nespametne vladajoče politike razpadla druga dva oddelka – otroška kardiologija in intenzivna terapija.

Potemkinova vas?

Oba oddelka v UKCL že leto dni krpajo z začasnimi rešitvami, z najetimi domačimi in tujimi zdravniki po podjemnih pogodbah, pa še teh je premalo, več o tem v nadaljevanju. Je to dovolj dobro in varno? Eden naših virov, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da ne, ampak naj bi bilo hvalisanje UKCL (tega začasno vodi Teodor Žepič) in ministrstva za zdravje Aleša Šabedra glede urejanja programa »le Potemkinova vas«, predstava za pomiritev javnosti.

Tudi navajanje mednarodne akreditacije DNV, ki jo ima UKCL in jo je pred kratkim obnovil, po mnenju vira ni najbolj relevantno za program, ampak bi bilo treba opraviti neodvisno in nenapovedano presojo po mednarodnih standardih strokovnih združenj, podobno kot je bilo narejeno pred nekaj leti v mednarodnem strokovnem nadzoru; kot smo pisali, je takrat UKCL dobil najnižjo oceno, nesprejemljivo, pri kar od 20 od 34 mednarodnih standardov obravnave otrok s srčnimi napakami. Kako bi bilo danes, če bi enako presojo ponovili? To ni znano.

Vlada spet miri, vse je v redu

Namesto tega spet prihajajo lepo zveneča zagotovila vlade, več o pomanjkljivih odgovorih UKCL pa preberite v okvirju spodaj.

»Vlada in ministrstvo za zdravje se pridružujeta oceni strokovnega vodstva UKC Ljubljana, da je vzpostavljen dober sistem, ki v danih razmerah zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo otrok in optimalno zdravstveno obravnavo otrok s prirojeno srčno napako.« Tako odgovarjata na poslansko vprašanje Jelke Godec o otroškem srčnem programu.

Podobnih zagotovil smo v zadnjem desetletju slišali že veliko, pa se je še vselej izkazalo, da ne držijo in so se ekscesi in hudi primeri ponovili. Spomnimo, nazadnje februarja letos, ko naj bi pri 14-letni deklici ob operaciji srčne zaklopke najverjetneje prišlo do zračne embolije in s tem do hude trajne okvare možganov, več v članku: Otroška srčna kirurgija: nov hud zaplet ali napaka UKCL in še dva umrla letos. Odrejen je bil interni strokovni nadzor; a javnosti o tem, ali je končan in kakšne so ugotovitve, ne obveščajo.

Redno zaposlen izkušen kirurg

Vlada o kadrih v programu na poslansko vprašanje odgovarja le z začetnicami. Po neuradnih informacijah pa je v UKCL od 15. aprila za določen čas do konca letošnjega leta redno zaposlen Igor Šehić, otroški srčni kirurg iz Beograda, s tamkajšnjega Inštituta za zaščito zdravja matere in otroka.

Šehića so v UKCL zdaj lahko zaposlili po zakonu o zdravniški službi, ki je bil lani na hitro spremenjen za potrebe NIOSB (zdaj v likvidaciji) oziroma za kratkotrajne prihode ameriških kirurgov. Člen 12.č tako zdaj omogoča, da v primeru, ko ni mogoče zagotoviti neprekinjene nujne zdravniške pomoči, lahko ministrstvo za zdravje za največ 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja za eno leto) pod določenimi pogoji dovoli vabljenemu tujemu specialistu opravljanje zdravniške službe v Sloveniji tudi brez znanja slovenskega jezika in prej pridobljene slovenske licence. Mora pa komunikacijo z bolniki in svojci ter zdravstveno dokumentacijo v slovenščini zagotoviti bolnišnica.

Dober, a ne na ravni Čehov?

Po naših virih niti za sistem niti za mlajšega srčnega kirurga, ki se še usposablja, (Miho Weissa) ne bi bilo dobro, če bi se v UKCL zaradi zaposlitve Igorja Šehića odpovedali sodelovanju s češkimi kirurgi iz praške bolnišnice Motol, ki v UKCL prihajajo operirat že nekaj let. Šehić naj bi bil sicer dober in izkušen kirurg, ki operira večino prirojenih srčnih napak, vseeno pa v prejšnji službi v Srbiji ni bil prvi kirurg in naj tudi ne bi bil na tako visoki ravni kot so trije kirurgi iz Češke, ki so menda tudi odlični mentorji.

Spomnimo, s Šehićem so se o zaposlitvi v UKCL v preteklosti pogovarjali že dvakrat, nazadnje v začetku leta 2014, a se je takrat zapletlo s priznavanjem njegove specializacije; v komisiji je bil tudi takratni vodja oddelka za kirurgijo srca in ožilja Borut Geršak, čeprav je bil v konfliktu interesov, saj je podpiral izraelskega kirurga Mishalyja. Čeprav je bilo že takrat jasno, da bi Šehić v UKCL operiral samo otroke s prirojenimi srčnimi napakami, so mu za priznanje specializacije hoteli naložiti še enoletno usposabljanje na kirurgiji za odrasle, v kar ni privolil, zato ga takrat v Ljubljano ni bilo.

Začasne »rešitve« na intenzivi

Največja težava otroškega srčnega programa v UKCL naj bi bila trenutno, po navedbah virov, pomanjkanje ustreznega kadra v enoti za intenzivno terapijo otrok. Menda tudi zaradi nezadovoljstva z vodjo Štefanom Groskom, ki naj bi bil tam zaposlen 10-odstotno, sicer pa je zaposlen v porodnišnici. Kot pravijo viri, je že imenovanje Groska za vodjo pred časom odvrnilo od morebitne vrnitve vse izkušene intenziviste, ki so od tam v preteklosti odšli zaradi nemogočih razmer za delo.

Spomnimo, še leta 2016 je bilo v enoti zaposlenih deset intenzivistov, a so vsi odšli; po mednarodnih kadrovskih normativih pa bi moral imeti oddelek najmanj 14 specialistov pediatrične intenzivne medicine, skupaj pa 20 zdravnikov.

Pa dejansko? To ni jasno. Kot izhaja iz odgovora vlade, so lani decembra zaposlili dodatno zdravnico intenzivistko. Toda enega pediatra so z intenzive prerazporedili v službo za kardiologijo, druga intenzivistka pa je kmalu po prihodu s porodniške dala odpoved in odhaja v zdravstveni dom. Pomagajo si s tremi pediatri intenzivisti z Reke, ki se izmenjujejo in delajo po podjemnih pogodbah, enako tudi pediatrinja intenzivistka iz UKC Maribor; tej se pogodba izteče novembra. V pooperativno oskrbo po operacijah kompleksnih srčnih napak se vključujejo zdravniki iz Češke.

Negotovo tudi na kardiologiji

Tudi v službi za kardiologijo na pediatrični kliniki so kadrovske razmere negotove. Poleg dveh domačih zdravnikov za nedoločen čas je od marca za določen čas zaposlen mlajši specialist iz Srbije, medtem ko so s kardiologom Sašem Božičnikom, ki je prišel s Kanarskih otokov, podjemno pogodbo podaljšali le do konca oktobra letos. Še en kardiolog dela po podjemni pogodbi trikrat na teden (sicer naj bi bil zaposlen v zdravstvenem domu Ljubljana), izhaja iz odgovora vlade in naših virov.

    V UKCL redno zaposlili otroškega srčnega kirurga iz Srbije – zakaj to ni dovolj in ne moremo biti mirni 
    Za tretjega člana poslovodstva HSE imenovan Mirko Marinčič
    5 ur
    Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je na današnji izredni seji za tretjega člana poslovodstva, poslovnega direktorja s štiriletnim mandatom, imenoval Mirka Marinčiča.
    Na članek...

    Tričlansko poslovodstvo družbe določa novi Akt o ustanovitvi HSE, ki ga je 28. marca 2019 sprejel Slovenski državni holding. Po novem aktu ima družba HSE enega generalnega in dva poslovna direktorja. Stojanu Nikoliću, ki je mandat generalnega direktorja začel 25. marca 2019, in Viktorju Vračarju, ki je poslovni direktor HSE od 1. maja 2019, se bo drugi poslovni direktor pridružil 15. julija 2019, ko nastopi mandat, so sporočili iz HSE.

    Marinčič je bil leta 2005 imenovan za predsednika nadzornega sveta Elesa, kasneje je postal predsednik uprave Elektra Ljubljana, ki ga je vodil do leta 2010, potem pa se je zaposlil v Energetiki Ljubljana.

    Za tretjega člana poslovodstva HSE imenovan Mirko Marinčič
    Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov 3
    5 ur

    Če bi država optimalno prodala NLB, kot bi jo morala po zavezah evropski komisiji zaradi državne pomoči, bi lahko 75 odstotkov minus eno delnico banke prodala za vsaj 200 milijonov več, so izračunali viri iz bančništva, ki pa ne želijo biti imenovani. Zaradi česa vse smo davkoplačevalci izgubili približno 30 odstotkov kupnine, kako bi ta bila lahko večja?

    Država je z rebalansom proračuna letos, kljub letom gospodarske rasti, precej večjim pobranim dividendam državnih družb in dobro milijardo več pobranim davkom, komaj (spomnimo na opozorila fiskalnega sveta) napraskala še 213 milijonov evrov za nujna popravila regionalnih cest, ki jih v prejšnjih letih ni mogla vzdrževati. Približno tak znesek bi lahko država lahko še dobila pri prodaji NLB – če bi jo prejšnja vlada prodala pametno. Tako so izračunali viri, ki jim zaupamo.

    Kupnina za NLB bi lahko presegla milijardo evrov. Zakaj ni?

    Pod vlado Marjana Šarca je SDH v imenu države sredi novembra lani prodal 65 odstotkov kapitala NLB, kupcev je bilo več, saj se je vlada pred to, vodil jo je Miro Cerar, odločila za javno ponudbo delnic (IPO). S tem je lastništvo banke razpršila med lastnike, daleč največji je ostala država. Do konca tega leta mora država prodati še 10 odstotkov NLB.

    Delnice in globalna potrdila o lastništvu (GDR) NLB so bili lani prodani po 51,5 evra, to je bil spodnji konec razpona cene, ki ga je po zbranih ponudbah določil SDH. Že to je potrjevalo, da so bili kupci za banko pripravljeni odšteti kar najmanj, kolikor je treba.

    Knjigovodska vrednost NLB po sanaciji je znašala 1,248 milijarde evrov, 65 odstotkov kapitala (kolikor ga je država prodala lani) je bilo vrednega 811,2 milijona evrov. Ta delež je torej država prodala s 141,7 milijona evrov izgube (če ne upoštevamo še stroška financiranja). Če bi bila banka prodana po višji vrednosti, kot je znašala knjigovodska vrednost banke po sanaciji leta 2013, bi davkoplačevalci zaslužili. Pa nismo. Zakaj je bilo tako?

    1. Prodaja prek IPO, ne strateškemu partnerju, v stiski

    Še pred odločitvijo za prodajo NLB leta 2017 smo opozarjali, da bo s prodajo prek IPO država (berite: proračun oziroma davkoplačevalci) izgubila prodajno premijo, ki jo za obvladovanje upravljanja banke plačal strateški lastnik. Spomnimo, da je vlada Mira Cerarja dvakrat posegla v prodajo. Najprej je spomladi 2017 od evropske komisije dosegla prvo spremembo: namesto prodaje 75 odstotkov minus ene delnice do konca leta 2017 so izprosili, da lahko do konca 2017 prodajo polovico banke, do konca leta 2018 pa še četrtino.

    Ker so vlagatelji tudi vedeli, da evropska komisija ne popušča pri tem, da se bo država morala umakniti iz kapitala banke, ker so vedeli, da ji je rok za prodajo že podaljšala, je bil IPO izveden v tako imenovanem fire sale, po slovensko temu rečemo prodaja v stiski. To pomeni, da kupci vedo, da se prodajalcu s prodajo mudi, zato bo sprejel tudi nižjo ceno, da le proda.

    2. Dodatne omejitve poslovanja banki in s tem manjši zaslužek

    Nato so poleti lani (po tem, ko so prvi postopek prodaje ustavili, tedanja ministrica za finance Mateja Vraničar pa je zaradi tega ponudila odstop, ki ga Cerar ni sprejel) pri evropski komisiji izprosili še enoletni odlog prodaje. Banka je zaradi tega dobila še dodatne omejitve pri poslovanju, zgolj za odlog prodaje bi morala banka prodati še zavarovalniško dejavnost (kaj vse se je dogajalo lansko poletje, lahko preberete v članku Tako so se Cerarjevi igračkali z NLB: če ne bi bilo današnje seje vlade, bi Bruselj odredil prodajo NLB!). Kot rečeno, novembra lani je krovni državni upravljavec premoženja SDH prodal 65 odstotkov NLB, torej več, kot je izprosila Cerarjeva vlada.

    Česa vse banka ni smela početi – in je tako zaslužila manj? Že dotlej ni smela biti najcenejša na trgu pri poslovanju z državo, ni smela kreditirati nekaterih poslov, denimo večjih gradbenih, ni smela prevzemati drugih bank, v likvidacijo je morala poslati lizinško dejavnost, morala je zapreti nekaj poslovalnic. Nato je, poleg prodaje polovice NLB Vite (o tem se z evropsko komisijo še vedno pogajajo), dodatno morala zapreti še 15 poslovalnic po Sloveniji, zamudila je tudi številne državne infrastrukturne projekte, ki nosijo manjše tveganje morebitnega nepoplačila financiranja. Vse to je še omejilo njen zaslužek in tako tudi višino kupnine.

    3. Zamujen oziroma slabši čas za prodajo

    Odlog prodaje NLB je padel v čas, ko so se delnice najboljših evropskih bank cenile, predvsem zaradi negotovosti, ki jih je prinesel britanski referendum o izstopu iz EU, pa tudi informacije o ohlajanju globalnega gospodarstva, prvi zametki trgovinskih vojn ZDA ...

    V ključnem obdobju, ko bi postopek za prodajo večine NLB že moral teči, do trenutka, ko se je oblikovala cena delnice NLB konec oktobra lani, se je indeks najboljših evropskih delnic pocenil za skoraj petino.

    Da bo kupnina nižja, kot bi bila ob pametni prodaji banke, da ni pričakovati, da si bo evropska komisija premislila v zvezi z umikom države iz kapitala banke, ni bilo nepričakovano. Pred tem je predstavnike lastnika svaril tudi šef uprave banke: "Pričakujem, da bodo politiki odgovorni do davkoplačevalcev. Mi že zdaj ne smemo delati tako dobro, kot bi lahko, bojimo pa se, da bi kakšne zaveze delovale še v prihodnjih letih, kljub morebitni privatizaciji banke. To bi tudi znižalo morebitno kupnino. Sploh si ne predstavljamo, kako veliko škodo bi za celotno slovensko gospodarstvo povzročila, denimo, zaveza odprodaje hčerinskih družb na Balkanu," je aprila lani javno opozoril predsednik uprave Blaž Brodnjak.

    Koliko smo dobili od NLB po sanaciji?

    Vrednost NLB za davkoplačevalce smo izmerili z dvema podatkoma – izplačanimi dividendami in kupnino od prodaje 65-odstotnega deleža banke novembra lani. Dodajmo, da bi morali k temu prišteti še dobiček od prodaje terjatev, ki so bile z NLB prenesene na državno slabo banko DUTB, a ta uradno ni znan.

    1. Od prodaje 65 odstotkov NLB je država dobila 669,5 milijona evrov.

    2. Od dobička banke se je v proračune od leta 2016 steklo 428,11 milijona evrov dividende banke (43,8 milijona evrov dividende za poslovno leto 2015, 63,8 milijona evrov za poslovno leto 2016, 270,6 milijona evrov za poslovno leto 2017 in 49,91 milijona evrov za poslovno leto 2018).

    3. Država mora po zavezah zaradi državne pomoči do konca tega leta prodati še 10 odstotkov NLB – tudi o tem bo predvidoma v sredo odločal nadzorni svet SDH. Delnice bo predvidoma ponudila znanim obstoječim vlagateljem (več o tem v članku Še desetina NLB pred prodajo: boste lahko kupovali delnice?). Po včerajšnji borzni ceni (pri prodaji se spet pričakuje diskont) bi za desetino NLB dobili 118 milijonov evrov.

    4. Dokler bo NLB dobičkonosna in če ne spremeni politike izplačevanja dividende, bo država dobivala dividendo. NLB v srednjeročni strategiji, ki pa bo kmalu "osvežena", predvideva izplačilo 70 odstotkov čistega dobička poslovnega leta. Ob izpolnitvi zavez bi torej državi pripadala četrtina izplačanega dobička.

    Poudarimo še enkrat, da sicer ne smemo mešati zneskov, ki jih je država leta 2013 porabila v sanaciji bank, z zneski, ki so jih sanirane banke v obliki dividende ali kupnin izplačale državi po tem. Sanacija bank je bila politična odločitev za zavarovanje depozitov bančnih komitentov. Dividenda in kupnina je zamenjava premoženja, banke za denar.

    Jasno je, da celotnega dokapitalizacijskega vložka nikoli ne bomo dobili povrnjenega. Spomnimo, v več dokapitalizacijah smo v NLB vložili 2,4 milijarde evrov kapitala. Na državno DUTB je bilo prenesenih še "več kot tisoč kreditnih map", torej za banko takrat slabih terjatev. Nominalna vrednost terjatev, prenesenih z NLB, je znašala 2,278 milijarde evrov, DUTB pa je NLB plačala približno tretjino tega zneska, v državnih obveznicah. Kolikšen je izplen DUTB iz prodaje nekdanjih terjatev NLB, ni znano.

    Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov
    Zakaj imamo tako malo vetrnih elektrarn in kako naj bomo potem podnebno ambiciozni
    5 ur
    »Če ni politične volje, je težko razvijati vetrne projekte,« je na konferenci o potencialih vetrne energije povedal predstavnik evropskega združenja vetrne energije WindEurope Ivan Komusanac. Po njegovih besedah je v Sloveniji največja omejitev za postavitev vetrnih elektrarn Natura 2000.
    Na članek...

    V podporno shemo za obnovljive vire energije (OVE) sta bili vključeni samo dve vetrni elektrarni, ena nazivne moči 2,3 megavata in druga nazivne moči 0,9 megavata, je povedala direktorica Agencije za energijo Duška Godina na konferenci, ki sta jo organizirai družbi Stratkom in Montel Energetika.net.

    Na javne pozive agencije za projekte OVE je bilo prijavljenih 187 projektov vetrnih elektrarn skupne nazivne moči 493 megavatov, izbranih pa je bilo 62 projektov skupne nazivne električne moči 215 megavatov.

    Vendar pa morajo biti izbrani projekti dokončani v treh letih od zaključka javnega poziva, njihova realizacija pa je zaradi težav pri umeščanju v prostor vprašljiva, je nadaljevala Godina. Na agenciji so zato v zadnjem javnem pozivu med pogoje dodali tudi predložitev gradbenega dovoljenja za nameravane projekte.

    Projekti vetrnih elektrarn so po besedah Godine pomembi za dosego ciljev, ki jih Sloveniji nalaga članstvo v EU. Vendar pa 25-odstotnega ciljnega deleža OVE v bruto končni rabi energije leta 2020 verjetno ne bomo dosegli, je opozoril Cveto Kosec z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo.

    »Slovenija je leta 2017 dosegla 21,5-odstotni delež OVE. Manjka nam še 3,4 odstotne točke, kar se morda sliši malo, a če to pretvorimo v energijo, je to okoli dve teravatni uri, kar je skoraj nemogoče doseči,« je pojasnil Kosec.

    Pri pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) se »nagibamo k ambicioznemu scenariju«, torej hočemo biti med državami, ki bodo imele cilje višje od povprečja. »Če želimo to doseči, moramo biti ambiciozni tudi pri OVE,« je zatrdil Kosec.

    Vsi scenariji razvoja OVE temeljijo na sončni energiji in ne na vetrni, po najbolj ambicioznem scenariju pa naj bi z 800 gigavatnimi urami proizvedene obnovljive električne energije leta 2017 prišli leta 2030 na 2.700 gigavatnih ur, in to brez lesne biomase.

    Izhodišča za gradnjo novih zmogljivosti OVE »niso modna muha investitorjev, pač pa zaveza Slovenije v okviru EU«, je povedal Sandi Ritlop iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM).

    Scenariji iz NEPN kažejo, da bi lahko inštalirane moči vetrnih elektrarn leta 2020 znašale med pet in deset megavatov, leta 2030 med deset in 150 megavatov, leta 2040 pa med 20 in 335 megavatov. Proizvodnja iz OVE pa bi bila leta 2020 med šest in 13 gigavatnih ur, leta 2030 med 15 in 248 gigavatnih ur, leta 2040 pa med 32 in 577 gigavatnih ur.

    V DEM so zdaj v ospredju vetrni projekti. Projekt hidroelektrarn na Muri je ustavljen, saj je vlada konec maja sprejela sklep, da se priprava državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje-Mota ustavi.

    Med vetrnimi projekti DEM je elektrarna Ojstrica. V pobudi za DPN so trije vetrni agregati od načrtovanih osmih. Na drugi strani meje Avstrijci načrtujejo deset vetrnih parkov. Predvidena moč agregatov Ojstrica je 3,5 megavata, skupna načrtovana inštalirana moč je 10,5 megavata. Proizvodnja bo 20 gigavatnih ur na leto, ocenjena vrednost investicije pa je 13,1 milijona evrov. Podpisani sta že dve pogodbi za izdelavo DPN in okoljskega poročila.

    Januarja letos so podali pobudo za začetek postopka izdelave DPN za vetrno elektrarno Paški Kozjak. Postaviti nameravajo štiri 3,3-megavatne agregate skupne moči 13,2 megavata, proizvodnja pa naj bi znašala 34 gigavatnih ur. Pobuda bo kmalu objavljena na spletu, energetsko dovoljenje je pridobljeno, izvedli pa so tudi meritve vetra, ki kažejo, da je potencial primeren.

    V DEM načrtujejo še 20-megavatni vetrni projekt, podrobnosti pa še niso razkrili. V teh dneh pričakujejo tudi študijo energetskega potenciala za celotno Slovenijo, pri študiji sodelujejo z Elektroinštitutom Milan Vidmar. Na podlagi študije bodo ugotovili, katere lokacije so primerne za postavitev vetrnih elektrarn.

    V Elektru Primorska še niso popolnoma opustili ideje o vetrni elektrarni na Volovji rebri, pa je povedal Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska. Spomnimo, Arso je leta 2013 izdal odločbo, s katero je odpravil okoljevarstveno soglasje iz leta 2006, kar je pomenilo, da je treba projekt ustaviti.

    »Morda je zdaj boljši trenutek za gradnjo vetrnih elektrarn, ker so cene turbin nižje, nove rešitve pa ponujajo boljši izkoristek. Nove tehnologije so tudi do okolja bolj prijazne,« je dodal Blažica.

    Na območju Elektra Primorska je izdanih 21 soglasij za vetrnice z močjo od enega do desetih megavatov, skupaj 44,4 megavata. Lokacije so od vznožja Nanosa do Kraškega roba.

    Priklapljanje malih vetrnih elektrarn na omrežje je razmeroma drago, v povprečje bo namreč treba zgraditi okoli trikilometrski priključek na vetrnico, je še povedal Blažica na konferenci o potencialih vetrne energije v Sloveniji.

    Zakaj imamo tako malo vetrnih elektrarn in kako naj bomo potem podnebno ambiciozni
    Foto: Borut Hočevar
    Ruskemu ministru Konstantinu Noskovu na obisku Iskratela predstavili rešitve za varno in pametno prihodnost (OGLAS)
    6 ur
    Iskratel je minuli petek gostil ministra za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Ruske federacije, Konstantina Noskova
    Na članek...

    Ruskega ministra je na prvem uradnem obisku v kranjskem visokotehnološkem podjetju spremljala njegova najožja ekipa ter veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji, dr. Doku Zavgajev.
    Po sprejemu so gostom predstavili skupino Iskratel, hčerinsko podjetje Iskrauraltel (IUT) iz Jekaterinburga z glavnim direktorjem Vladislavom Davidovim na čelu, razvojno strategijo skupine in ključne usmeritve v digitalizacijo industrij ter peto generacijo brezžičnih omrežij 5G.
    V sodobnem Poslovno-referenčnem centru so si gostje lahko ogledali simulacije Iskratelovih rešitev ter aplikacij za varno in pametno prihodnost, ki jih razvijajo v svojih treh kompetenčnih centrih: v Kranju, Jekaterinburgu in Skopju. Gre za rešitve za energetiko, naftno-plinsko industrijo, komunikacije za izredne razmere (sistem 112) in eCall, rešitve za varna in pametna mesta, operativne komunikacije v transportu, sistem informiranja in obveščanja ter upravljanje odzivanja na izredne dogodke.
    V Iskratelovi proizvodnji so si gostje lahko ogledali tudi storitve proizvodnje in integracije elektronskih komponent za številne industrije.
    Obisk ruske delegacije sledil uradnemu slovensko-ruskemu srečanju na Bledu
    Prvi uradni obisk ruskega ministra v Iskratelu je sicer sledil XV. Plenarnemu zasedanju Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki sta ga vodila slovenski minister za zunanje zadeve dr. Miroslav Cerar in minister Konstantin Noskov na Bledu. Ministra sta se strinjala, da je dosedanje sodelovanje med Slovenijo in Rusko federacijo dobro in so priložnosti za njegovo okrepitev na področju visokih tehnologij v različnih sferah gospodarstva. Ruska federacija je namreč pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Od leta 2017 ponovno beležimo povečanje blagovne menjave med državama, ki je v letu 2018 znašala 1 milijardo 161 milijonov evrov.
    Vir: Iskratel

    Ruskemu ministru Konstantinu Noskovu na obisku Iskratela predstavili rešitve za varno in pametno prihodnost
    Kako uveljavite odškodnino, če vas letalski prevoznik pusti na cedilu
    6 ur
    Adria Airways vse pogosteje odpoveduje polete ali zamuja; takšne so pravice potnikov
    Na članek...

    Potniki lahko uveljavljajo odškodnino v primerih, če je let odpovedan, če ima let zamudo, če je vkrcanje zavrnjeno, če ima let preveč rezervacij, zaradi premestitve v nižji razred, zaradi kršitve pravic osebam z omejeno mobilnostjo ali pa zaradi izgubljene in poškodovane prtljage. Kakšne so odškodnine za zamude? Praviloma so odvisne od razdalje poleta, lahko so tudi do 600 evrov.

    V primeru, da ste prišli na cilj več kot dve uri prepozno, lahko za polete do vključno 1.500 kilometrov prejmete 250 evrov. Če vam letalski prevoznik ponudi alternativno povezavo do namembnega kraja in zamuda ob tem ne presega dveh ur, lahko odškodnino zniža za polovico. To pomeni, da lahko za zamude prejmete od 125 evrov naprej. Do odškodnine v višini 600 evrov ste upravičeni, če je bila zamuda daljša od štirih ur in če je dolžina leta daljša od 3.500 kilometrov zunaj EU. Seveda, razen v primeru, da gre za višjo silo.

    Do odškodnine po korakih

    1. Najprej morate letalskemu prevozniku poslati pritožbo z vseevropskim obrazcem za pritožbo zaradi kršitve pravic letalskih potnikov (povezava do obrazca). V nekaterih primerih je to dovolj, letalska družba vam mora izplačati odškodnino, do katere ste upravičeni.
    2. Če od letalskega prevoznika v dveh mesecih niste prejeli odgovora na pritožbo ali z odgovorom niste zadovoljni in menite, da so bile vaše pravice kršene, se lahko v razumnem časovnem okviru pritožite pri nacionalnem organu v državi, v kateri se je zgodil dogodek. Za Slovenijo je to Agencija za civilno letalstvo (e-naslov: info@caa.si). Na Agenciji za civilno letalstvo bi vam morali zagotoviti zavezujoče pravno mnenje, kako nadaljevati s pritožbo. Lani so na Agenciji za letalstvo dobili 337 prijav potnikov, letos do 13. junija so prejeli 208 prijav. Na splošno pa na Agenciji za letalstvo ocenjujejo, da letalske družbe v zadnjem času bolj dosledno izplačujejo odškodnine kot v preteklosti.
    3. Obrnite se na organe za alternativno reševanje sporov oziroma za spletno reševanje sporov. Če z odgovorom letalskega prevoznika niste zadovoljni, lahko uporabite postopek zunajsodnega reševanja sporov, ozioma se obrnete na organ za alternativno reševanje sporov (povezava). Če ste vozovnico kupili na spletu, lahko pritožbo vložite na platformi za spletno reševanje sporov (SRS, povezava je tukaj ).
    4. Predložite zadevo sodišču. Za polete med državami EU, ki jih opravlja samo en letalski prevoznik, lahko za zahtevek za odškodnino v skladu s pravili EU uporabite evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Zahtevek lahko vložite v državi prihoda ali odhoda. Zahtevek lahko vložite na sodiščih v državi, v kateri ima letalski prevoznik sedež.

    Za pomoč in nasvete v zvezi z uveljavljanjem pravic letalskih potnikov se lahko obrnete tudi na lokalne organizacije za varstvo potrošnikov, med drugim so to denimo Zveza potrošnikov Slovenije, ali pa tržna oziroma prometna inšpekcija.

    Podrobnejša navodila lahko najdete na spletni strani o pravicah letalskih potnikov v EU.

    Vse o pravicah potnikov in kako jih uveljaviti lahko najdete tudi na spletni strani Agencije za civilno letalstvo.

    Vprašanja in odgovori

    Kdo dobi odškodnino, če vozovnico plača delodajalec?

    Do odškodnine je vedno upravičen potnik.

    Kaj poleg odškodnine lahko pričakujete, če gre za let, krajši od 1.500 kilometrov in zamudo, daljšo od dveh ur?

    Potniki so upravičeni do obrokov hrane in napitkov in dveh brezplačnih telefonskih klicev.

    Kaj, če je zamuda daljša od petih ur?

    Prevoznik mora potniku ponuditi možnost, ali želi nadaljevati potovanje ali ga prekiniti. Zagotoviti mu mora povratni let in mu v roku sedmih dni povrniti stroške vozovnice. Če potnik nadaljuje pot in bo letalo poletelo šele naslednji dan, ima potnik pravico do brezplačne namestitve v hotelu in do prevoza do nastanitve. Če potniki prispejo v namembni kraj tri ure ali več po načrtovanem prihodu letala, jim pripada enaka odškodnina kot potnikom, ki jim je bil let odpovedan.

    Kako uveljavite odškodnino, če vas letalski prevoznik pusti na cedilu
    Foto: Shutterstock
    Dražbe od Istre do Dalmacije: 30 apartmajev in hiš, ki jih lahko kupite na hrvaški obali
    6 ur
    Izklicne cene apartmajev se začnejo pri 34 tisoč evrih
    Na članek...

    Pred poletnim dopustom, ki ga številni Slovenci še vedno najraje preživljamo na Hrvaškem, smo preverili, katere nepremičnine boste lahko kupili na tamkajšnjih dražbah. Največ nepremičnin je tokrat naprodaj na otokih Krk, Čiovo, Brač in Pag, našli pa smo jih tudi v Umagu, Rovinju, Ližnjanu, bližini Poreča in Zadra.

    Ker bo velika večina nepremičnin naprodaj na spletni dražbi hrvaške finančne agencije Fina, vam na dražbo ne bo treba hoditi na hrvaška sodišča.

    Je pa nujno, da si nepremičnine pred nakupom ogledate in se o podrobnostih pogovorite s stečajnimi upravitelji. Nekaj nasvetov smo vam pripravili že pred časom, najdete jih v člankih v okvirju na desni.

    Stanovanje v Umagu za 59 tisočakov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Na spletni dražbi hrvaške Fine boste na začetku julija lahko kupili enosobno stanovanje v središču Umaga na Hrvaškem. Stanovanje je veliko 42,6 kvadratnega metra in je v tretjem nadstropju novejšega večstanovanjskega objekta. Dostopno je z dvigalom. V njem so hodnik, kuhinja, dnevni prostor, kopalnica in balkon. Stanovanje je nezasedeno in se prodaja po izklicni ceni okoli 59 tisoč evrov (437.708 hrvaških kun). Dražba bo 9. julija, varščino pa je treba vplačati do 28. junija.

    Stanovanje v Rovinju za dobrih 50 tisočakov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Na javni dražbi, ki bo potekala v pisarni enega od notarjev v Rovinju, se boste 5. julija lahko potegovali za 57,9 kvadratnega metra veliko stanovanje v Rovinju. Stanovanje je v večstanovanjskem objektu in je sestavljeno iz dnevne sodbe s shrambo, spalnice, kuhinje in kopalnice. Izklicna cena na prvi dražbi je določena pri 53.244 evrih. Varščino je treba vplačati do 2. julija.

    Apartma v Ližnjanu za dobrih 50 tisočakov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Po izklicni ceni 389 tisoč hrvaških kun, kar je okoli 52.500 evrov, bo na drugi spletni dražbi, ki jo vodi hrvaška Fina, naprodaj 55,6 kvadratnega metra veliko stanovanje oziroma apartma v naselju Smiljevac v Ližnjanu. Stanovanje je v prvem nadstropju večstanovanjskega objekta, ki je od morja oddaljen približno kilometer. Sestavljeno je iz hodnika, kopalnice, dveh spalnic, kuhinje, dnevne sobe in terase.

    Apartmajska hiša pri Poreču za 650 tisočakov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Če bi se ukvarjali s turizmom in gostinstvom v hrvaški Istri, bo na dražbi hrvaške Fine naprodaj večja apartmajsko-poslovna stavba v naselju Funtana, ki leži med Porečem in Vrsarjem. Stavba, v kateri je po podatkih na spletu več apartmajev, v pritličju pa so poslovni prostori (prodajalna), bo na drugi spletni dražbi Fine naprodaj 3. julija, varščino pa je treba plačati do 24. junija. Izklicna cena je okoli 650 tisoč evrov (4,8 milijona hrvaških kun) in je v primerjavi s prvo neuspešno dražbo nižja za več kot 200 tisoč evrov.

    Stanovanje v Klimnu na otoku Krku

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Potegovali se boste lahko tudi za stanovanje v večji hiši na otoku Krk. Nahaja se v manjšem naselju Klimno v zalivu Soline na Krku. Stanovanje meri slabih 94 kvadratnih metrov. Hiša je od morja oddaljena približno 130 metrov. Vrednost stanovanja je ocenjena na okoli 129 tisoč evrov, na dražbi pa bo naprodaj za nekaj več kot 103 tisočake. Spletna dražba se bo začela 30. julija.

    Osem tripleksov na Krku za okoli 117 tisočakov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    V enem od stečajnih postopkov na Hrvaškem je na voljo osem večjih trietažnih stanovanj v naselju Mičetići v Malinski na Krku. Stanovanja so velika okoli 100 kvadratnih metrov in so naprodaj posamično. Izklicne cene stanovanj so od 117 do 119 tisoč evrov (okoli 880 tisoč hrvaških kun). So v dveh večstanovanjskih objektih, ki sta od morja oddaljena okoli 800 metrov, do mesta Krk pa je približno 12 kilometrov. Stanovanjski projekt je leta 2008 financirala slovenska NLB, ki je imela v stečaju družbe Projekt Malinska prijavljenih za 1,6 milijona evrov terjatev. V začetku letošnjega leta je NLB svoje terjatve prodala.

    Trije apartmaji v Novalji

    Na drugi spletni dražbi 31. juilja se boste lahko potegovali za dvosobni apartma v Novalji na otoku Pagu. Apartma je v drugem nadstropju večstanovanjskega objekta in je velik slabih 40 kvadratnih metrov. Na prvi dražbi je bil naprodaj za okoli 45.200 evrov, tokrat pa je cena za približno četrtino nižja in znaša slabih 34 tisočakov (251.504 hrvaških kun). Varščino je treba vplačati do 22. julija.

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Še dva apartmaja bosta na drugi dražbi naprodaj v stečajnem postopku. Sta v večji večapartmajski hiši v Novalji. Večji apartma ima 61 kvadratnih metrov, na katerih je predprostor, dnevna soba s kuhinjo, soba, kopalnica, dve terasi, ima tudi parkirno mesto. V manjšem pa se na 50,6 kvadratnega metra raztezajo predprostor, dnevna soba s kuhinjo, soba, kopalnica, loža, pripada mu še parkirno mesto. Večji je naprodaj za slabih 39, manjši pa 34 tisočakov. Dražba bo 17. julija, rok za plačilo varščine pa je 8. julij.

    Hiša v Novalji za dobih 160 tisoč evrov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Pri hrvaški finančni agenciji Fina bo na spletni dražbi naprodaj hiša v Novalji na otoku Pagu. Hiša ima skupno 106 kvadratnih metrov površin ter stoji na zemljišču, ki meri 1.078 kvadratnih metrov. Hiša ima nadkrito teraso in je od morja oddaljena manj kot 500 metrov. Gre za prvo prodajo v izvršilnem postopku. Naprodaj bo za dobrih 160 tisoč evrov, draženje pa se bo začelo 7. avgusta. Rok za plačilo varščine je 29. julij.

    11 apartmajev na otoku Čiovo

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Na spletni dražbi, ki se bo začela 13. avgusta in bo trajala do 27. avgusta, bo naprodaj 11 apartmajev v dveh večapartmajski stavbah v naselju Okrug Gornji na otoku Čiovo. Apartmaji so veliki od 50 do 95 kvadratnih metrov in bodo na prvi dražbi naprodaj po izklicnih cenah od okoli 54 tisoč do 109 tisoč evrov. Apartmajem pripada še parkirno mesto. Stanovanjski stavbi sta v prvi in drugi vrsti od morja, do marine in plaže je le 50 metrov. Googlovi posnetki Street View ne kažejo dejanskega stanja, saj je bil v času od zajetja posnetka pred hišo zgrajen bazen. Ali uporaba tega pripada apartmajem v sosednjih blokih, ni znano.

    Stanovanje v Zadru za 85 tisoč evrov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Na prvi dražbi bo v izvršilnem postopku naprodaj stanovanje v Zadru. Dvosobno stanovanje v pritličju meri 74,3 kvadratnega metra. Izklicna cena na prvi dražbi znaša dobrih 85 tisoč evrov (630.400 hrvaških kun). Spletna dražba se bo začela 24. julija in bo trajala do 7. avgusta.

    Hiša z bazenom v bližini Zadra za dobrih 300 tisočakov

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Na spletni dražbi, ki bo 23. julija, bo naprodaj stanovanjska hiša v naselju Kožino, približno 10 kilometrov iz Zadra. Hiša stoji tik ob morju in plaži, pripadata ji še dvorišče in vrt z bazenom. Izklicna cena na prvi dražbi, ki jo bo izvedla Fina, je določena pri približno 312 tisoč evrih (2,3 milijona hrvaških kun).

    Večapartmajska hiša na Braču

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Če vas zanimajo nepremičnine v južnem delu Dalmacije, bo na spletni dražbi naprodaj večapartmajska hiša na otoku Braču. Nahaja se manjšem naselju Milna, na zahodnem delu otoka. Hiša je od morja oddaljena dobrih 100 metrov in ima pogled na zaliv in mesto. V pritličju je restavracija, v prvem in drugem nadstropju pa je šest apartmajev. Stanovanja merijo med 61,9 in 31,5 kvadratnega metra, restavracija pa 132,1 kvadrata. Hiša bo na prvi dražbi naprodaj za 372 tisoč evrov. Spletno draženja bo potekalo od 7. do 21. avgusta.

    Malo volje in razuma nikoli ne škodi 1
    6 ur
    Možnosti, da dobimo neživljenjsko zakonodajo in s tem nadzor, ki stvari bolj omejuje, kot pa omogoča, je kar nekaj.
    Na članek...

    Verjetno si vsak od nas želi, da bi lahko bil vedno, ko zaužije kos mesa ali poje skledo solate, prepričan, da meso ni od bolne živali in da je zelenjava, če jo kupimo kot »bio«, resnično biološka. Da torej vemo, kaj kupimo. Da se nam, denimo, ne zgodi panika izpred nekaj mesecev, ko je izbruhnila afera, povezana s poljskim mesom, ko se je izkazalo, da so v poljski klavnici nezakonito klali bolno in poškodovano govedo, meso pa je prišlo tudi v Slovenijo.

    Ko izbruhne taka afera, si želimo slišati, da so zadeve pod nadzorom in da na naše krožnike ni prišlo nič takega, kar nanje ne sodi. V konkretnem primeru je slovenski distributer opozoril upravo, da je v Slovenijo prišlo sporno meso. Torej je šlo za samoprijavo. Čeprav je uprava za varno hrano takrat stvari preverila in je nekaj mesa tudi šlo v uničenje, ostane grenak priokus, da kljub vsemu nadzoru marsikaj vendarle uide.

    A to nikakor ni izgovor, da morata kmetijsko ministrstvo in uprava za varno hrano vztrajati pri neživljenjskih predpisih. To, da niso našli spornega poljskega mesa, pomeni, da niso bili dovolj učinkoviti ali pa se je pošiljka pač izmuznila. Nikakor pa to ni izgovor za tako zelo neživljenjske predpise, kot jih imamo zdaj. Domač mesar, ki želi prodati več kot četrtino mesa gostilni, namreč s poljskim mesom nima zveze. Za to ni kriv, je pa zaradi birokracije kaznovan in pretirano omejen v svojem poslovanju.

    Možnosti, da dobimo neživljenjsko zakonodajo in s tem nadzor, ki stvari bolj omejuje, kot pa omogoča, je kar nekaj. Najprej je tu zakonodaja EU, ki določa okvire slovenski. In potem je tu domača zakonodaja, ki – kot smo že večkrat ugotavljali in kot ugotavljamo tudi v članku o tem, kako lahko birokracija zagreni življenje mesarju – včasih iz ne čisto jasnih razlogov doda kup svojih omejitev in pravil. In če takšne zakone dobijo v roke inšpektorji, ki ne ločijo zrnja od plev, podjetniki tenko piskajo, ko krmarijo med poslom in izpolnjevanjem pravil.

    Tako smo se ob poljski aferi spraševali, kako je ob vsem nadzoru mogoče, da takšno meso sploh pride čez slovensko mejo. Sploh ko na drugi strani poslušamo o strogih predpisih na področju priprave hrane. Denimo, ko mora kuhar, ki se odloči, da bo jed izboljšal z doma nabranim rožmarinom, izpolniti zapisnik, kdaj in kje je rožmarin nabral, zapisati mora celo parcelo. Za gosta, ki bo to jed jedel, vse skupaj verjetno ne bo nič bolj varno, bo pa kuhar s tem izgubljal čas. Kmetijska ministrica se je sicer zavezala, da bodo na njenem ministrstvu, ki pokriva tudi področje varnosti hrane, s tega vidika olajšali delo ponudnikov.

    To so nekateri primeri s področja pridelave in predelave hrane. Se pa tako podjetniki s pravili in pravilniki bojujejo na mnogih frontah. Pogosto tudi zaradi zapletene in nerazumljive zakonodaje. Tako je bilo določilo, da je gostinec, ki da v žganje, ki ga je kupil od registriranega proizvajalca, denimo rožico, že proizvajalec alkoholnih pijač. Sprememba se sicer ni zgodila takoj, potrebno je bilo nekaj vztrajanja in opozarjanja na nesmisel. A gre za primer dobre prakse, ki kaže, da se marsikaj da spremeniti, če je volja.

    Seveda se najdejo primeri, ki dokazujejo, da se z nekaj posluha tistih, ki imajo moč odločanja, lahko stvari poenostavijo. Teh sicer ni prav veliko. Eden takih primerov je bila poenostavitev za ponudnike prenočitev: spomladi 2018 je bilo dokončno odpravljeno poročanje o gostih na tri naslove, od takrat se poroča zgolj na en naslov. Pa, denimo, potem ko smo se razpisali, kako se tistim, ki oddajajo supe in kajake, otežuje življenje z registracijo, se je za določena plovila ta registracija odpravila. Pred nedavnim je prišla dobra novica za samozaposlene: zdaj socialne prispevke poravnajo z enim plačilom. Kar pa (še) ne velja za pravne osebe.

    Kaj se je zgodilo na skupščini delničarjv Lona, kjer 71% kapitala ni imelo glasu
    6 ur
    Na seji skupščine delničajev Hranilnice Lon zaradi odvzema glasovalne pravice ni smelo glasovati kar 70,84 odstotka kapitala. Banke Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev sta namreč
    Več ▼

    Na seji skupščine delničajev Hranilnice Lon zaradi odvzema glasovalne pravice ni smelo glasovati kar 70,84 odstotka kapitala. Banke Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev sta namreč ugotovila kršitev prevzemne zakonodaje oziroma usklajeno delovanje osmih delničarjev: družb Kylin Prime Group, Sagrada, Diamant in, FIN-NEP, Zlata doba in Lendmark ter Damirja Šešeta in Srečka Kende.

    Delničarji hranilnice, ki so lahko glasovali, upravi (vodi jo Jaka Vadnjal) in nadzornemu svetu (vodi ga Janko Medja) niso podelili razrešnice za vodenje hranilnice v lanskem letu, prav tako pa so zavrnili tudi predlagane statutarne spremembe, med temi je bila tudi možnost dokapitalizacije z delno ali celotno izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev za vplačilo delnic.

    Brez predlaganega člana nadzornega sveta (Erika Mohoroviča) je ostal največji delničar Kylin Prime Group, novi andzornik je postal Tomaž Kern, predlagal ga je delničar GIC Gradnje.

    Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo 1
    7 ur
    Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
    Na članek...

    Objavljamo primer, kako slovenska birokracija uničuje malega podjetnika. Pod drobnogled smo vzeli male mesarije in vrsto zapletov, s katerimi se srečujejo. Za češnjo na torti pa tudi v tem primeru spet na plan pride značilnost, da smo bolj papeški od papeža. Večina v članku omenjenih pravil, ki veljajo za slovenskega mesarja, ne prihaja iz Bruslja. Od tam smo dobili samo smernice, precej manj stroge od naših dejanskih pravil.

    Država z vsemi temi zapleti ne škoduje le podjetniku, temveč tudi sama sebi. Namreč, manj ko je posla, manj je zaposlenih, manj je potrošnje, manj je davkov vseh vrst.

    Kar so nam povedali nekateri mesarji in potrdili na Trgovinski zbornici Slovenije, so birokratske neumnosti brez primere. In kakšna je zgodba mesarjev? "Dobivamo inšpekcijo za inšpekcijo. Niti polno zaposlena ne moreva biti več dva," pravi eden od njih, ki ga ne bomo imenovali. Tako jih najpogosteje obiskujejo inšpektorji z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pravijo sogovorniki. Zanima jih vse od zdrgnjenih kljuk, ploščic do poteka proizvodnje. Potem so tu še delovni inšpektor, tržni inšpektor, davčni inšpektor. Skratka, cela vojska, opozarjajo vpleteni.

    Inšpektorati so med sabo tudi tesno povezani. Tako davčna blagajna, ki jo morajo imeti, da zadostijo Fursu (ali pa potrjene vezane knjige računov) beleži, kaj vse mesar proda. Tudi, ali zadeve proda naprej podjetju, drugemu trgovcu na drobno ali gostilni, ali meni za pultom. Kar pomeni odlično inšpektorsko podlago za preverjanje morda najhujšega pravila, ki so mu podvržene male mesarije: te lahko samo četrtino izdelkov prodajo v gostilne oziroma drugim poslovnim subjektom za prodajo naprej na drobno.

    Niso pa samo mesarji nenehno pod drobnogledom. Zanje sicer zaradi občutljivosti mesa veljajo še bolj stroga pravila, toda prav vsi živilski obrati se morajo ubadati še z nekaterimi birokratskimi posebnostmi. Denimo s sprotnim preverjanjem ekocertifikatov dobaviteljev. Neumnosti je še več – od birokracije pri ekoloških izdelkih do označevanja mesa z vrsto barv in poročanja o embalaži. In vsega tega od nas EU ne zahteva. Vsaj ne do te stopnje, poudarjajo tudi na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kjer so tudi že predlagali vladi, naj vendarle kaj ukrene.

    Glavne birokratske ovire

    1. PRAG ZA PRODAJO MESA IN IZDELKOV GOSTILNAM

    Navadna mesnica lahko le četrtino izdelkov proda gostilnam. Razen če zadosti dodatnim strogim zahtevam, kar v marsikaterem primeru pomeni več desettisočevrska vlaganja. Meje 25 odstotkov EU od nas ne zahteva, poudarjajo na TZS. Poleg tega lahko teh 25 odstotkov proda mesar samo po Sloveniji. Če živite ob meji, denimo ne morete prodajati gostilni na Hrvaškem, lahko pa v Sloveniji. Razen če imate obrat, ki izpolnjuje strožja pravila. Meja je določena administrativno, še poudarjajo na TZS, sami predlagajo zvišanje na 35 odstotkov.

    Seveda je jasno, da morajo za mesnice veljati res visoki higienski standardi, a takšna meja je vseeno prestroga. Poleg tega ni logična – tako ali tako mora mesnica prodajati zdravo, neoporečno meso in izdelke. In marsikdo je, po čedalje pogostejših inšpekcijah, kljub gospodarski rasti na pragu preživetja. Ali, kot nam je dejal eden izmed njih: "Smo mala mesarija in imamo povsem zavezane roke. Ne morem več prodajati dovolj gostilnam, da bi zaslužil toliko, da bi imel za naložbo, potrebno za večjo prodajo na debelo. Povpraševanje je, a ne gre. Investicija je za mojo posojilno sposobnost previsoka."

    Na kmetijskem ministrstvu sicer določeno mejo opravičujejo z razlago, da je pač meso občutljiva surovina in več ko ga je, čez več rok ko gre, večje je tveganje.

    Država bi sicer lahko dovolila izjeme po evropskih uredbah. EU namreč določa, naj nacionalna zakonodaja zagotovi meje za strožje pogoje obrata ob prodaji na debelo. Ali gre za lokalno prodajo debelo, za prodajo bolj oddaljenim obratom. Možnosti je imela naša država ogromno, odločila se je očitno za stroga pravila.

    Kaj konkretno mora torej narediti mesar? Na TZS odgovarjajo: "Nosilec živilske dejavnosti mora pred začetkom obratovanja oddati vlogo za registracijo obrata na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Skladno z nacionalno zakonodajo, to je skladno s pravilnikom o registraciji in odobritvi obratov na področju živil, lahko registrirani obrat prodaje na drobno odda največ 25 odstotkov živil živalskega izvora, ki so predmet njegovega poslovanja, drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega porabnika. Če želi takšen obrat oddati več kot 25 odstotkov živil živalskega izvora, mora skladno z zgoraj navedenim pravilnikom obvezno opraviti postopek odobritve, kar pomeni, da mora oddati vlogo za odobritev, vlogi mora biti priložen tloris obrata z vrisano opremo in tehnološkimi potmi proizvodnje, pred odločitvijo o odobritvi je obvezen pregled obrata, ki ga opravi eden ali več uradnih veterinarjev ..."

    2. NE POZABITE NA BARVNO OZNAČEVANJE

    Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi določa, da morajo biti v prostorih, v katerih se postrežno prodajajo goveje, telečje in prašičje meso, na vidnem mestu shematski prikazi kakovostnih kategorij za meso goveda in prašičje meso. Meso posameznih kakovostnih kategorij mora biti označeno z naslednjimi barvami:

    • z modro barvo – meso zunaj oziroma ekstra kategorije;
    • z rdečo barvo – meso I. kakovostne kategorije;
    • z zeleno barvo – meso II. kakovostne kategorije in
    • z rumeno barvo – meso III. kakovostne kategorije.

    Pod shematskim prikazom mora biti legenda o barvah za posamezne kakovostne kategorije mesa. Shematski prikazi morajo biti natisnjeni v najmanj A3-formatu. In kaj je pomembno? Shematski prikazi po evropski zakonodaji niso obvezni, pravijo na TZS.

    3. OZNAČEVANJE POREKLA

    Nacionalni pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana, določa obveznost označevanja porekla ali kraja izvora za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso, medtem ko evropska zakonodaja določa obveznost navedbe porekla le za navedene vrste predpakiranega mesa (prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso).

    4. PREVERJANJE EKOCERTIFIKATOV

    TZS še svetuje zagotovitev vodenja ažurnega seznama veljavnih certifikatov za ekološka živila in informacije o preklicanih certifikatih. S tem nosilcem živilske dejavnosti ne bi bilo treba preverjati veljavnosti posameznega certifikata za vsakega dobavitelja in za vsako dobavo sproti.

    Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je sicer dostopen seznam vseh izdanih ekocertifikatov v Sloveniji, poudarjajo na ministrstvu. A, kot pravijo na TZS, treba ga je preverjati sproti.

    5. EMBALAŽA

    Letos je v praksi zaživela tudi superbirokracija o poročanju o embalaži. Spomnimo: če vinar prvič prodaja svoje vino v steklenici in drugi embalaži, če čebelar polni v kozarce med ali kmet marmelado za prodajo, če frizerka sama uvozi nov sušilnik – vse to je zdaj stvar poročanja. Enako je pri mesarjih, ki denimo za prodajo v trgovini spakirajo čevapčiče. Načeloma torej tudi velja, da če na kmetiji izdelate svojo marmelado in jo prodate turistu v lični embalaži, morate o tem poročati okoljski inšpekciji (poleg tega morate seveda izdati tudi račun, biti registrirani; kot rečeno, inšpekcije so med sabo povezane).

    6. FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA

    Na TZS še opozarjajo, naj se glede dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev pri ekoloških živilih zahteve pri nas izenačijo z zahtevami na ravni EU. Na kmetijskem ministrstvu pravijo: "V Sloveniji je dovoljena uporaba 70 fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetijstvu. Ta sredstva vsebujejo snovi, ki jih dovoljuje uredba EU o ekološkem kmetijstvu, zato v tem smislu ne vidimo razlike z drugimi državami. Lahko je v drugih državah dovoljeno večje število pripravkov z enako učinkovino, kar pa ne pomeni, da je pri ekološkem kmetijstvu v Sloveniji manjša izpostavljenost tem snovem kot v drugih državah. Poudarjamo, da je treba izhajati iz ekološkega kmetijstva, ki temelji na kmetijski pridelavi brez kemijskih snovi, zato je vztrajno poudarjanje pesticidov kot ene od glavnih težav pri ekološki proizvodnji nerazumljivo."

    Kako pa kaj inšpekcija? Kakšne so kazni?

    Za mnenje o pravilih in inšpekcijah smo vprašali še na ministrstvo za kmetijstvo, pod katero sodi tudi uprava za varno hrano.

    Vsak nosilec živilske dejavnosti mora imeti vzpostavljene notranje kontrole, s katerimi obvladuje svoje procese in vse dejavnike tveganja – vključno s tveganji glede primernosti prostorov in opreme, pravijo na ministrstvu. Vsaka napaka, ki jo ugotovi inšpektor, mora biti obvladana v okviru predhodnih higienskih programov ali notranjih kontrol na načelih HACCP. Če so po oceni inšpektorjev notranje kontrole neučinkovite, nepopolne ali jih celo ni, lahko izrečejo globo od dva tisoč do 15 tisoč evrov za prekršek pravni osebi. Od 800 do 12 tisoč evrov se za prekršek kaznuje tudi samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 200 do tisoč evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in z globo od 100 do 500 evrov se kaznuje tudi posameznik.

    Na TZS opozarjajo še na to, da inšpekcijski nadzor ni poenoten po vseh regijah Slovenije. Da tudi zakonodaja ni povsem jasna za vse. Na ministrstvu pojasnjujejo: "Inšpektorji s pregledi ugotavljajo dejstva pri zavezancih in ta so različna pri vsakem pregledu. Glede na ugotovljena dejstva in glede na pogoje iz zakonodaje izrekajo ukrepe. Vsak inšpektor pa je samostojen pri izbiri ukrepa, za katerega se v konkretni situaciji odloči, da bo učinkovit, sorazmeren in odvračilen." Pravijo, da se inšpektorji redno udeležujejo tako internih kot zunanjih usposabljanj.

    Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo
    Foto: Shutterstock
    Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij 10
    7 ur
    Ministrstvo za okolje in prostor naj pripravi zakonodajo, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, je ob začetku današnje seje Državnega zbora povedal premier Marjan Šarec v odgovoru na vprašanje Dušana Šiška (SNS).
    Na članek...

    Poslanec Dušan Šiško je premierja vprašal o zaustavljanju projekta Hidroelektrarna (HE) Mokrice. Tik pred začetkom gradnje je nevladna organizacija s šestimi člani, Društvo za opazovanje rib, s pritožbo na upravno sodišče kot stranska udeleženka v postopku praktično zaustavila projekt, vreden skoraj 200 milijonov evrov, je opisal situacijo.

    "Dopuščamo, da nam majhne skupine iz nejasnih razlogov pod krinko varovanja narave ustavljajo razvojno in okoljsko pomembne projekte. Očitno je država naredila napako, ko je vsaki skupini, ki ima status delovanja v javnem interesu, omogočila, da sodeluje v postopkih tako, da v resnici deluje proti splošnemu interesu. Kako dolgo bodo okoljske in druge nevladne skupine lahko ustavljale investicije državnega pomena, ne da bi ob tem upoštevali širše državne interese?" je bil kritičen.

    Premier je izpostavil, da je vlada pred časom zaščitila Muro, kot je obljubila, zaščitila bo še kaj drugega, a "nekaterim to ni dovolj". "Vsak dan dobivam pošto, različne pobude - ustavite to in ono gradnjo, zaprite Teš 6, zaprite Krško. Strinjam se, da to ni prava pot," je dejal premier.

    Po oceni Šarca bi moralo ministrstvo za okolje in prostor pristopiti k pripravi zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so organizacije, ki delujejo v javnem interesu. "Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu," je pritrdil.

    K okoljskim vprašanjem je treba pristopiti s precejšnjo mero razuma, je menil Šarec. "Tudi najhujši okoljevarstveniki uporabljajo mobilne telefone, avtomobile in vse drugo, kar premore sodobna tehnologija. Vse to posredno ali neposredno deluje na elektriko," je opozoril in poudaril, da se nam, če ne bomo določili, iz katerega vira bomo dobivali elektriko, lahko slabo piše.

    Potrebna sta zdrava mera razuma in razumevanje drug drugega, je še menil premier. "Mi gremo vedno iz ene skrajnosti v drugo. Včasih nismo nič varovali okolja, danes pa ga toliko varujemo, da pri mnogih projektih zaviramo sami sebe," je dejal in ocenil, da bomo brez virov energije pač morali "goniti dinamo v kleti".

    Kritičen je bil tudi do tega, da imajo po vsem svetu vetrne elektrarne, le pri nas ptiči in metulji očitno "ne znajo leteti" mimo njih. "Slovenska zakonodaja je na določenih zadevah tako zamehurjena, da vse traja zelo, zelo dolgo," je dejal.

    "Vire energije bomo v prihodnosti potrebovali," je med drugim še izpostavil Šarec in predlagal, da bi morda vsem v Sloveniji za en teden odvzeli elektriko "in bi se kdo zamislil".

    Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij
    Foto: Jure Makovec
    Socialni partnerji o davčnih spremembah: Vlada nam ni dala niti pisnih odgovorov na naše pripombe! 1
    7 ur

    Na današnjem sestanku pogajalske skupine ekonomsko-socialnega sveta člani, predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade, še niso uspešno zbližali stališč. Kako pa bi jih, pravi eden od članov ESS, "če niti nismo dobili pisnih odgovorov na naše pripombe na predloge finančnega ministrstva."

    Spomnimo, davčne spremembe, ki vključujejo manjšo razbremenitev dela ter dodatne obremenitve kapitala in podjetij, naj bi bile sprejete jeseni, za to pa bi morale že kmalu v javno razpravo.

    Enourno srečanje

    "Prišli smo, da smo si dali roke. Vse skupaj je trajalo eno uro. Nič vsebinskega ni bilo, vsaj nič takšnega, kar bi nam karkoli pomenilo," pravi predstavnik delodajalcev v ESS Jože Smole. Niti se niso dogovorili za naslednje srečanje, niti ne vedo, kakšen predlog bo šel v javno obravnavo. Kot pravi Smole, čakajo - tako predstavniki delodajalcev kot sindikatov - na pisne pripombe na pripombe, ki so jih že dali vladi oziroma finančnemu ministrstvu sindikati in združenja delodajalcev.

    Največ nesoglasij naj bi bilo glede obdavčitve rent in dobičkov iz kapitala. Nekako se računa, da se bo osnovna stopnja zvišala s 25 na 27,5 odstotka, vprašanje pa je, kako hitro se bo zniževala (zdaj je stopnja davka ob prodaji, denimo, delnic nič, če jih imetnik proda po 20 letih).

    Vprašljiva je tudi minimalna efektivna davčna stopnja za podjetja – ta se strinjajo s triodstotno obdavčitvijo, pogajalsko izhodišče vlade je menda sedem odstotkov.

    Sindikati želijo dodatno razbremenitev rednih plač, morda še dodatni srednji dohodninski razred. Skeptični pa so do nagrad za poslovno uspešnost in razbremenitve teh, češ da bi lahko prišlo do zlorab in bi bili delavci redno manj plačani, vsaj v ne tako zelo dobrih podjetjih.

    Na finančnem ministrstvu o svojih odzivih na predloge socialnih partnerjev še molčijo.

    Socialni partnerji o davčnih spremembah: Vlada nam ni dala niti pisnih odgovorov na naše pripombe!
    Uradno: Cene dizla in bencina jutri močno navzdol
    7 ur
    Po močnih pocenitvah nafte v minulih 14 dneh bo ob nespremenjenih trošarinah znatno nižja regulirana cena bencina in dizla na prodajalnah ob slovenskih regionalnih cestah. Tako liter dizla kot
    Več ▼

    Po močnih pocenitvah nafte v minulih 14 dneh bo ob nespremenjenih trošarinah znatno nižja regulirana cena bencina in dizla na prodajalnah ob slovenskih regionalnih cestah. Tako liter dizla kot bencina bosta jutri za 5,6 evrskega centa cenejša kot danes. Liter bencina bo tako stal 1,277 evra, dizla pa 1,215 evra.

    Kot smo napovedali v prispevku, bo jutrišnje polnjenje rezervoarja cenejše za skoraj tri evre. Gre za eno največjih znižanje cen pogonskih goriv v zadnjih letih.

    Uradno: Cene dizla in bencina jutri močno navzdol
    Foto: Shutterstock
    TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani in Kopru, apartma v Umagu, zemljišče na Dobrovi
    7 ur
    Pregled najboljših dražb v tednu od 24. do 30. junija
    Na članek...

    TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani in Kopru, apartma v Umagu, zemljišče na Dobrovi
    Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral 7
    8 ur
    Operaterji odgovornost prelagajo na proizvajalca
    Na članek...

    »Pod določenimi pogoji so v tem primeru možne celo odškodninske tožbe proti operaterjem, zlasti če se ti zavedajo, da se to lahko zgodi, niso pa storili nič,« nam je pojasnila odvetnica Nataša Pirc Musar, potem ko smo jo vprašali, kdo bo odgovarjal kupcu, če mu čez dva meseca telefon huawei ne bo več popolnoma deloval.

    Seveda pa boste morali dokazati, da ste bili zaradi nedelovanja naprave oškodovani. V nasprotnem primeru bi morali biti upravičeni vsaj do novega delujočega mobilnega telefona.

    Zakaj lahko pričakujete težave s telefoni huawei

    Čez dobra dva meseca bo v ZDA začela veljati prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei. Kitajska družba se že nekaj časa otresa očitkov o vohunjenju za svojimi strankami. Huawei in ameriški tehnološki velikan Google medtem iščeta rešitev za težave, ki jih imata zaradi prepovedi.

    Google ima v lasti največji operacijski sistem za pametne naprave Android, ki je nameščen v huaweie. Huawei bo, razlagajo strokovnjaki, lahko uporabljal le javno različico operacijskega sistema Android in bo moral ustvariti svoj mehanizem za varnostne posodobitve. Kar bi jih naredilo veliko bolj ranljive za spletne kriminalce. Prav tako bi Google umaknil dostop do svojih storitev, kot je Google Maps, do predvajalnika videovsebin Youtube, prejemnika elektronske pošte Gmail …

    Huawei sicer aktivno razvija svoj operacijski sistem, ki ga je poimenoval Hongmeng. Tako se pripravlja na najhujši scenarij, če bi Google dobil prepoved poslovanja z njimi. Se pa poraja vprašanje, ali lahko proizvajalec telefonov na trgu preživi, če uporablja kakšen drug operacijski sistem. Izkušnje Nokie s Symbianom in Microsofta z Windows Phonom kažejo, da ima podjetje, ki poskuša priti na trg z operacijskim sistemom, ki ni Android, slabe možnosti. Izjema je seveda Apple.

    Kaj pravijo operaterji

    Slovenski telekomunikacijski operaterji še vedno aktivno prodajajo Huaweieve naprave. Vprašanja glede odgovornosti smo poslali štirim največjim slovenskim operaterjem.

    »Od proizvajalca in dobavitelja imamo zagotovilo, da se do nadaljnjega za naše uporabnike in kupce Huaweievih mobitelov nič ne spreminja, hkrati pa Huawei aktivno išče ustrezne dolgoročne rešitve. Tako so mobiteli huawei še vedno v naši ponudbi, odgovornost za nemoteno delovanje naprav pa nosi proizvajalec,« so nam na kratko pojasnili iz Telekoma Slovenije.

    »Verjamemo, da bo, če pride do kakršnihkoli težav z uporabo naprav huawei, proizvajalec sam iskal rešitve na globalni ravni. Mi kot prodajalec bomo morebitne zahtevke porabnikov obravnavali glede na okoliščine posameznega primera,« so zapisali pri A1. Kot so še povedali se bodo glede kakršnikoli zahtevkov držali potrošniške zakonodaje.

    »S Huaweia nam je bilo zagotovljeno, da njihove naprave ne bodo nehale delovati,« sporočajo iz T-2. Dodali so, da se v najslabšem primeru lahko zgodi, da bodo Googlove aplikacije nehale delovati, a da imajo zagotovila, da se to ne bo zgodilo. »Uporabniki bodo tako lahko še vedno uporabljali svoje naprave z enakimi funkcionalnostmi kot zdaj, le da ne bodo prejemali več funkcijskih posodobitev Androida,« so še zapisali.

    Za vse posledice sta po mnenju T-2 odgovorna Google in Huawei, sami kot operater niso nikoli zagotavljali ali obljubljali funkcijskih posodobitev sistema.

    Odgovornost na proizvajalce prelagajo tudi pri Telemachu. »Kupci imajo tako kot pri vseh mobilnih napravah možnost uveljavljanja garancijskih zahtevkov pri dajalcu garancije oziroma zahtevkov iz stvarne napake,« so zapisali. Tudi pri Telemachu ne pričakujejo, da bi lahko spor pripeljal do najhujših scenarijev, ki bi najbolj prizadeli porabnike. »Naše uporabnike spodbujamo, da si izberejo telefon, ki jim po zmogljivostih in cenovno najbolj ustreza, in nimamo razloga, da bi jim odsvetovali katerikoli tip ali model telefona,« so odgovorili na vprašanje, ali še priporočajo nakup Huaweieve naprave.

    Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral