Manager
VTB v nakup največjega ruskega trgovca Magnit
12.03.2018 11:35
Ruska državna banka VTB je pred kratkim kupila 29-odstotni delež največjega ruskega trgovca Magnit in s tem postala njegova največja posamična lastnica. Zakaj je to zanimivo? Magnit se je lani
Več ▼

Ruska državna banka VTB je pred kratkim kupila 29-odstotni delež največjega ruskega trgovca Magnit in s tem postala njegova največja posamična lastnica. Zakaj je to zanimivo? Magnit se je lani omenjal kot potencialni interesent za nakup Mercatorja, VTB pa je tudi upnica hrvaškega Agrokorja.  

 

Nove Finance že v aplikaciji
1 ura
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.

Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Seat tarraco: španec, ki pleše po nemških notah
3 ure
Je Špancem uspelo velikega in predvidljivega germana obarvati z mediteranskim soncem, sproščenostjo in čustvi?
Na članek...

Ponudba vozil SUV je popolna tudi pri španskem Seatu. Kot vsi drugi seati tudi največji tarraco, ki je ime dobil po pristaniškem mestu Tarragona, prinaša obljubo o bolj dinamičnem vozniškem doživetju, v primerjavi s škodo in volkswagnom, ki sta izdelana na isti platformi. Igriva vozniška izkušnja pa ni prvo merilo pri izbiri v velikem, družinskem sedemsedežnem športnem terencu. V segmentu sta pred čustvi praktičnost in razum.

Težko je reči, da je tarraco v oblikovnem pogledu izviren. Najbolj se od tiguana allspacea razlikuje po obraznih linijah, ki so jih Španci z glajenjem robov in ostrimi žarometi pomladili. V sprednjih in zadnjih žarometih, maski in ogledalih prevladujejo trikotne oblike. Bočna silhueta in proporci pa so precej znani. Od Škodinega in Volkswagnovega brata malenkost daljši, kar pomeni največji prtljažnik. Ob postavljeni zadnji sedežni vrsti je prtljažnik dovolj velik za 215 litrov prtljage. Ob zložitvi zadnje vrste se ta poveča na 700 litrov, izvedba s petimi sedeži sprejme 60 litrov več. Prtljažnik je ob podrtju zadnje in srednje sedežne vrste kljub višjemu dnu gromozanski.

Prostora na sprednjih sedežih je v izobilju. Podobno je v drugi vrsti. Dolga sedalna površina zagotavlja, da potniki spočiti izstopijo iz avta tudi po daljših vožnjah. Noge je mogoče stegniti pod sprednja sedeža. Za večje udobje sta sedeža v drugi vrsti ogrevana, tu so še priključek USB ter zložljivi mizici. Celotna vrsta je vzdolžno pomična, mogoče je prilagajati naklon naslonjala. Na zadnja sedeža sem se z nekaj truda skobacal. V zadnji vrsti je tesno za noge, za glavo pa prostora primanjkuje.

Če žrtvujete prostor druge vrste, je lahko tudi v tretji vrsti dovolj prostora za noge, vendar je položaj sedenja za odraslega preveč skrčen. Stopala so namreč le kakšnih 15 centimetrov nižje od sedalne površine. Zadnja vrsta je tako namenjena otrokom ter krajšim vožnjam odraslih. Tudi vstop in izstop je precej zapleten postopek, ki ga bodo lažje opravili mlajši in nižje rasti.

Lahkotnost, ki uspava

Kljub svoji velikosti je vožnja zelo lahkotna. Vozi se ga lahko le s konicami prstov. Volan je dovolj neposreden, da lahko na ožjih ulicah tarraca natančno postaviš. Sistem za dinamično uravnavanje podvozja (DCC) ponuja šest voznih programov. Vzmetenje lepo blaži neravnine na cesti in tudi na makadamu. Štirikolesni pogon 4drive in 20-centimetrska oddaljenost od tal omogočata brezskrbno vožnjo tudi na makadamskih poteh. Za zahtevnejše je opremljen s pomagalom za nadzorovani spust, ki se aktivira v načinu offroad in vzdržuje hitrost do 30 kilometrov na uro.

Motor in menjalnik bi lahko bolje sodelovala

Motor je dobro znan in mnogokrat preizkušen. Dvolitrski dizelski motor v različici s 140 kilovati je dovolj zmogljiv in omogoča tudi dinamično vožnjo. Do stotice potrebuje osem sekund, v svojem delovanju, posebno med obremenitvijo, je na trenutke preglasen. Samodejni menjalnik DSG se občasno obotavlja pri prestavljanju višje, pri manjši hitrosti deluje živčno ter občasno preveč sunkovito prestavi. Pri nizkih vrtljajih in majhni hitrosti se kombinacija motorja z menjalnikom izkaže za neodzivno, pri večji hitrosti delujeta usklajeno in tekoče.

Vožnja zaradi visokega sedenja in velikosti vozila daje občutek nepremagljivosti. Ob položaju za volanom je izvrstna tudi preglednost. Kabino obdajajo prostrane površine stekla, testni avto je imel še veliko panoramsko okno. Materiali so na ravni Volkswagna – kar pomeni, da nekateri deli delujejo že skoraj premijsko, vseeno pa je na nižjih delih uporabljena trša plastika. Armaturna plošča je oblikovana in pregledna. Osrednji multimedijski zaslon je postavljen nad zračne reže v vidno polje voznika in ga je mogoče z roko zlahka doseči.

Multimedijski sistem serijsko omogoča integracijo pametnega telefona z aplikacijami Apple CarPlay, Android Auto in MirrorLink. Čeprav so Španci dodatno izpilili povezljivost sistema, mi telefona z avtom ni uspelo povezati. Multimedijski sistem je privlačen in deluje hitro. Vožnjo si je mogoče popestriti z lepimi grafikami različnih merilnikov na osrednjem zaslonu. Kako zmanjšati porabo, svetuje Ecotrainer, ob vožnji po zahtevnejšem terenu so v pomoč še merilniki offroad, ki kažejo kot zavijanja koles ter kompas.

Tarraco z začetno ceno 28 tisočakov cenovno ne more konkurirati kodiaqu, ki se v najugodnejši različici spusti pod 23 tisoč evrov, tudi njegov poznejši prihod na trg kaže na to, da na cestah ne bo tako pogost, kot sta bolj uveljavljena brata. Za številne bo to dodaten argument za njegov izbor. Testni avto je bil seveda lepo opremljen. Ob panoramskem strešnem oknu (1.040 evrov) je bil obut v 20-palčna platišča (705 evrov) ter založen z asistenčnima paketoma, naborom kamer, večjim navigacijskim sistemom ter dinamičnim uravnavanjem podvozja.

Pomočnik, ki prestraši

Za dva dodatna sedeža v tretji sedežni vrsti boste odšteli 757 evrov. Med asistenčnimi sistemi hvalimo delovanje preklapljanja med dolgimi in kratkimi lučmi ter aktivni tempomat. Med testom me je večkrat prestrašil pomočnik za ohranjanje na voznem pasu. Zaradi nežnega držanja volana je sistem mislil, da roke niso na volanu, in je nenadno zaviral. Testni primerek z zmogljivejšim motorjem, štirikolesnim pogonom in sedmimi sedeži ceno zviša na 39.464 evrov, še z nekaj dodatne opreme pa na 47 tisoč evrov. Cenovni razpon, v katerem se giblje tudi podobno opremljena konkurenca.

Ščepec španskih začimb

Vožnja z velikim špancem je sproščujoča in brezskrbna. Najbolj mu ustrezajo daljše avtocestne razdalje pri večji hitrosti, pri kateri se motor umiri, zmanjša pa se tudi poraba, ki se je na avtocesti ustavila pri 7,7 litra. Povprečje na testu je bilo 7,5 litra, kar je za visoko, 1.845 kilogramov težko vozilo solidno. Dolgoročna poraba pred našim testom je bila osem litrov, kar pomeni, da lahko takšno porabo pričakujete brez prevelikega truda. Pri krajših vožnjah po naseljih pa pričakujte deset litrov ali več.

Pomanjkljivost tarraca je premajhno razlikovanje od bratov. Čeprav Seat velja za športno znamko, so razlike v voznih lastnostih zanemarljive. Morda je volan res za odtenek odzivnejši, drži pa, da vozniško doživetje v družinskih velikanih ni ravno v prvem planu. Nekako je tarraco zamujena priložnost, saj je španski temperament težko občutiti. Kupci mu tega vseeno ne bi smeli zameriti, saj je nemška osnova dodelana in dobra. Škoda le, da ga niso oblikovali kot štirivratnega kupeja in ga vsaj po obliki bolj oddaljili od koncernskih sorodnikov. Vprašanje je, v kolikšnem obsegu škarje in platno v Wolfsburgu prepustijo Špancem.

Seat tarraco: španec, ki pleše po nemških notah
Foto: Uroš Božin
Najbolj brani članki danes
4 ure
1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla2. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči3. Kakšne davke hočejo delodajalci in kakšne sindikati4. (intervju) Upam, da bomo zaradi
Več ▼

1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla

2. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči

3. Kakšne davke hočejo delodajalci in kakšne sindikati

4. (intervju) Upam, da bomo zaradi robotov lahko skrajšali delovnik

5. Kdaj do resnega znižanja davkov?

6. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom

7. (Naj skladi 2019) Kam z denarjem? Izberite pravega konja!

8. Bi imeli Gorskega zdravnika? Fino, plačajte ga

9. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom snuje gigantsko baterijo

10. Kako sem med iskanjem namiznega prta v Damasku doživela vojno razdejanje

Naslovne zgodbe Financ
5 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Soprogi izraelskega premierja denarna kazen zaradi zlorabe javnih sredstev
6 ur
Sodišče v Jeruzalemu je soprogo izraelskega premierja Saro Netanjahu danes spoznalo za krivo zlorabe javnih sredstev in ji naložilo denarno kazen v višini 55.000 šeklov (14.000 evrov).
Več ▼

Sodišče v Jeruzalemu je soprogo izraelskega premierja Saro Netanjahu danes spoznalo za krivo zlorabe javnih sredstev in ji naložilo denarno kazen v višini 55.000 šeklov (14.000 evrov). Netanjahujeva je priznala manjše kaznivo dejanje v zameno za opustitev obtožnice v resnejšem primeru.

60-letna Sara Netanjahu je bila junija lani sprva obtožena goljufije in zlorabe zaupanja zaradi nakupa pripravljenih jedi iz dragih restavracij za rezidenco svojega soproga, čeprav je ta imela svojega kuharja. V skladu z izraelskim zakonom premierjeva rezidenca ne sme naročati hrane od drugod, če ima zaposlenega kuharja. (STA)

Države G20 dosegle dogovor o zmanjšanju plastičnih odpadkov v morju
6 ur
Države skupine G20 so danes na Japonskem dosegle dogovor o zmanjšanju onesnaženja s plastičnimi odpadki v morju. Podrobnosti o tem, kako bodo to dosegle, sicer niso razkrili. Ukrepi ne bodo
Več ▼

Države skupine G20 so danes na Japonskem dosegle dogovor o zmanjšanju onesnaženja s plastičnimi odpadki v morju. Podrobnosti o tem, kako bodo to dosegle, sicer niso razkrili. Ukrepi ne bodo obvezni, o napredku pa bodo poročali enkrat letno. (STA)

Zavezništvo med avtomobilskimi tekmeci vse pogostejše
6 ur

Volkswagen in Ford sta blizu končnemu dogovoru o sodelovanju na področju električnih vozil in avtonomne vožnje, roki sta si podala tudi BMW in Jaguar Land Rover.

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen končuje pogovore z ameriškim Fordom o sodelovanju na področju električnih vozil in avtonomne vožnje. Pogovori se približujejo koncu, je ocenil glavni izvršni direktor nemške skupine Herbert Diess, delnica na frankfurtski borzi je na tedenski ravni sicer rahlo upadla. Volkswagen bi Fordu ob sklenitvi sodelovanja zagotovil dostop do platforme MEB, na kateri naj bi temeljili vsi električni avtomobili nemškega velikana.

V zameno bi Ford lahko Volkswagnu ponudil tehnologijo avtonomne vožnje, nad katero bedi njegovo hčerinsko podjetje Argo AI in v kateri bi Nemci že v kratkem pridobili manjši delež. Partnerstvo s Fordom je izrednega geostrateškega pomena za Volkswagen, saj brez močne prisotnosti v ZDA tvegajo, da se znajdejo stisnjeni v kot zaradi svetovnih trgovinskih trenj.

Avtomobilski proizvajalci tudi sicer vse bolj združujejo moči pri razvoju električnih in avtonomnih vozil. Njihov razvoj zahteva veliko vlaganj, tako avtonomno vožnjo skupaj razvijata Daimler in BMW, ki sta dolga leta veljala za velika tekmeca. Sodelovanje se tu ne konča: nemški avtomobilski velikan BMW in britanska skupina Jaguar Land Rover sta minuli teden napovedala partnersko sodelovanje pri razvoju električnega motorja nove generacije.

Z združenimi močmi nameravajo lažje konkurirati na vse zahtevnejšem trgu električnih vozil. Rezultat partnerstva bo skupna razvojna ekipa, ki bo delovala v Münchnu, razviti model motorja pa bo nato proizvajala vsaka družba sama. Partnerstvo bo družbama omogočilo združitev inženirskega znanja, tehnologij in razvojnih zmogljivosti, računajo pa tudi na precejšnje finančne prihranke.

Zavezništvo med avtomobilskimi tekmeci vse pogostejše
Foto: Shutterstock
Argentina, Urugvaj in velik del Južne Amerike brez električne energije 7
7 ur
V velikem delu Južne Amerike je danes prišlo do obsežnega izpada električne energije. Po navedbah distribucijske družbe Edesur sta bila brez elektrike celotna Argentinain Urugvaj. Kot so pri
Več ▼

V velikem delu Južne Amerike je danes prišlo do obsežnega izpada električne energije. Po navedbah distribucijske družbe Edesur sta bila brez elektrike celotna Argentinain Urugvaj.

Kot so pri Edesurju še zapisali v sporočilu na Twitterju, je prišlo do hude motnje v medomrežnem povezovalnem sistemu. Urugvajski distributer UTE pa je sporočil, da je "zaradi napake v argentinskem omrežju celotno območje države od 7.06 davi (12.06 po srednjeevropskem času) brez električne energije".

Uro kasneje so z UTE sporočili, da "z ničle" počasi vzpostavljajo oskrbo z električno energijo. "Nekatera obalna mesta že imajo elektriko in nadaljujemo delo," so zapisali.

Argentina in Urgvaj sta sosednji državi, skupaj pa imata okoli 48 milijonov prebivalcev. (STA)

Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči 2
7 ur

Svet je z zadržanim dihom spremljal proteste v Hongkongu proti predlogu mestne uprave o izročanju ljudi, osumljenih kriminalnih dejanj, Kitajski. Skoraj milijon ljudi – oziroma sedmina celotnega prebivalstva nekdanje britanske kolonije – je 9. junija preplavilo ceste v ogorčenem nasprotovanju temu predlogu, nekaj dni pozneje pa so se množične demostracije končale z brutalnim obračunom med protestniki in policijo.

Kitajska pa se pri zasledovanju svojih ciljev ne ozira na množične proteste. Namesto da bi predlagani zakon umaknili, so iz Pekinga nastavljeni mestni možje sprejetje tega celo pospešili in naj bi ga po hitrem postopku sprejeli konec meseca. Če bo zakon potrjen, bo to katastrofa ne samo za Hongkong, temveč tudi za Kitajsko.

Kajti zakon o izročanju bi pomenil kršitev kitajske zaveze k izvajanju hongkonškega modela »ena država, dva sistema«. S tem, ko bi pekinške oblasti lahko zakonito odstranjevale posameznike, ki veljajo za grožnjo kitajski državi, bi taka zakonodaja resno omejila svobodo vseh prebivalcev Hongkonga – domačinov in tujih priseljencev.

Čeprav predlog zakona formalno ne vključuje političnih deliktov, to v praksi ne bo pomenilo velike ovire. Kitajski pravni red, seveda pod nadzorom komunistične partije, namreč nima ostre ločnice med političnimi in običajnimi zločini. Še huje – partijska država čedalje pogosteje preganja borce za človekove pravice tako, da jih obtožuje kriminalnih (ne pa političnih) zločinov. Obtožijo jih »nezakonite gospodarske dejavnosti« ter »kršenja javnega reda in miru«.

Na podlagi predlaganega zakona bi kitajske oblasti lahko aretirale kogarkoli, ki prebiva v Hongkongu, ter ga obtožile dejanja, za katerega predlog zakona predvideva izročitev Kitajski. Zaradi neznosne lahkosti preiskovalnega postopka – tožilcem namreč ni treba dokazovati utemeljenega suma – bodo možnosti obdolženih, da se zaščitijo pred politično motivirano izročitvijo, strašljivo majhne.

Kitajska vladajoča elita bi se morala zavedati, da so njena dejanja pod drobnogledom čedalje bolj zaskrbljene svetovne javnosti. Če bodo tako nadaljevali, lahko z gotovostjo pričakujejo ostre odzive Združenih držav Amerike ter tudi druge mednarodne skupnosti.

Odkar je Hongkong leta 1997 pripadel Kitajski, uživajo zahodne države tam posebne gospodarske privilegije s ciljem pridobiti zaupanje in verodostojnost. Ameriški kongres je leta 1992 sprejel zakon, ki Hongkong še vedno obravnava kot od Kitajske ločeno enoto. S tem zakonom je Hongkong pridobil posebne gospodarske in trgovske privilegije, denimo dostop do občutljivih tehnologij in prosto menjavo med ameriškim in hongkonškim dolarjem.

Uživanje teh prednosti pa je neizogibno povezano s tem, da Kitajska izpolnjuje svoje zaveze iz hongkonške deklaracije iz leta 1984, v kateri so določili pogoje za predajo mesta iz britanskih v kitajske roke. Med drugim se je Kitajska zavezala, da bo Hongkongu še nadaljnjih 50 let omogočila visoko stopnjo avtonomije, svobode in delovanja pravne države.

V ameriškem zakonu, ki Hongkongu dodeljuje posebne pravice, pa je tudi varovalka za primer, če se Kitajska ne bi držala svojih zavez. Zakon med drugim izrecno pooblašča ameriškega predsednika, da te posebne pravice z izvršilnim ukazom delno ali v celoti odpravi, če ugotovi, da »Hongkong ne uživa zadostne avtonomije, ki bi upravičevala uporabo določenega ameriškega zakona«. Predsednik izda tak ukaz na podlagi »preverbe določil, zavez in pričakovanj hongkonške deklaracije, ki se nanašajo na Hongkong«.

Že površno branje ameriškega zakona o Hongkongu zadostuje za jasno prepričanje, da so dejanja kitajskih oblasti v zadnjih letih postavila status hongkonške avtonomije pod zelo velik vprašaj. Gre za dejanja, kot so ugrabitev petih knjižnih založnikov iz Hongkonga, pa neverodostojno diskvalifikacijo demokratično izvoljenih zakonodajalcev ter zapiranje protidemokratičnih aktivistov. Združenim državam bi sprejetje zakona o izročitvah lahko pomenilo kapljo čez rob.

Ameriški zagovorniki nepopustljivega ravnanja bodo spopade med prebivalci Hongkonga in Kitajsko nedvomno uporabili za strelivo pri vztrajanju na agresivnem stališču do kitajskega vodstva. Če bi Hongkong izgubil svoje posebne pravice, kar bi bilo zelo neugodno za kitajsko stran, bi svoj cilj uresničili še toliko lažje.

Kot off-shore finančno središče bo Hongkong v razmerah stopnjevanja kitajsko-ameriškega spora in čedalje hujših regulatornih ovir Kitajski vse pomembnejši. Kar pa se lahko obrne v trenutku, ko bi Združene države Amerike zaradi kitajskega neizpolnjevanja dogovora Hongkong obravnavati kot ločeno enoto mestu odvzele privilegije. S tem bi bil resno ogrožen dostop kitajskih podjetij do kapitala, upadli bi tudi tečaji kitajskih državnih podjetij na hongkonški borzi.

Kitajska bo v vsakem primeru dobila milo za drago, tudi če se Združene države ne odločijo za ta kazenski ukrep. Kajti že samo možnost, da bo zakon o izročanju sprejet, bo nepopravljivo omadeževala verodostojnost pravne države v Hongkongu, ki bo izgubil tudi precej svoje privlačnosti kot mednarodno trgovinsko središče. Če kitajsko vodstvo ni pripravljeno sprejeti teh katastrofalnih posledic, bi moralo predlog zakona umakniti, še preden bo prepozno.

Minxin Pei, profesor upravljanja na Claremont McKenna College in avtor knjige China’s Crony Capitalism, je v Kongresni knjižnici ustanovni vodja sekcije za kitajsko-ameriške odnose.

Copyright: Project Syndicate, 2019.

www.project-syndicate.org

TOP razpisi tega tedna: RRA Zeleni kras, okoljsko ministrstvo, mestna občina Maribor in drugi
7 ur
Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije
Na članek...

1. RRA Zeleni kras

Sofinanciranje obresti podjetniških posojil

2. Ministrstvo za okolje in prostor

Sofinanciranje projektov LIFE

3. Mestna občina Maribor

Spodbude za nakup nove opreme za podjetja

4. Občina Kočevje

Spodbude za krepitev prepoznavnosti turistične destinacije

5. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS

Zoisove štipendije 2019/2020

TOP razpisi tega tedna: RRA Zeleni kras, okoljsko ministrstvo, mestna občina Maribor in drugi
Optimizem vdahnilo upanje na znižanje obrestnih mer
7 ur
Fed bi zaradi slabših gospodarskih rezultatov lahko znižal obrestne mere.
Na članek...

Borzni indeksi po svetu so minuli teden sklenili z rahlo rastjo. Vlagatelje še vedno bremenijo trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko, a jih po drugi strani z optimizmom navdaja Fed.

Politične strasti med ZDA in preostalim svetom so se minuli teden nekoliko pomirile. Predsednik ZDA Donald Trump si je v začetku tedna namreč premislil glede carin na uvoz mehiškega blaga, s čimer je zagrozil teden dni prej, kar je v začetku tedna poskrbelo za rast indeksov po svetu. Na trgu po mnenju analitikov kljub vsemu ostaja zaskrbljenost zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, kar se je med tednom kazalo tudi z občasnimi upadi delnic.

Teden je bil kljub vsemu pozitiven, saj je vlagatelje razveselila pripravljenost ameriške centralne banke, da ob morebitni potrebi zniža obrestne mere. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke bo zasedal sredi prihodnjega tedna in analitiki ne pričakujejo, da se bo za znižanje obresti odločil že zdaj, skoraj gotovo pa naj bi se to zgodilo julija. K temu upanju je prispevalo tudi poročilo ministrstva za delo o 0,1-odstotni mesečni rasti indeksa cen na ravni proizvajalcev v maju. Optimizem se je proti koncu tedna polegel, vendar ni pokvaril vtisa celotnega tedna.

Centralna banka je ob tem poročala, da je industrijska proizvodnja v ZDA maja v primerjavi z aprilom zrasla za 0,4 odstotka, predvsem po zaslugi avtomobilov in večjih potreb po energiji. Industrijski indeks Dow Jones je tako v minulem tednu napredoval za 0,4 odstotka, na 26.089 točk, širši indeks S & P 500 za pol odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,7 odstotka.

Inštituti znižujejo napoved nemške gospodarske rasti

Vrsta uglednih nemških gospodarskih inštitutov je objavila posodobljene napovedi o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) države. Večinoma so napovedi znižali, za letos napovedujejo mod 0,5- do 0,9-odstotno rast največjega evropskega gospodarstva, ki se občutno ohlaja. Izvozno usmerjena država občuti tudi svetovno politično negotovost, je navedel inštitut za svetovno gospodarstvo IfW iz Kiela. Nemški indeks DAX je vseeno pridobil 0,4 odstotka, britanski FTSE pa 0,2 odstotka.

Tako skromno rast kitajske industrijske proizvodnje pomnijo le redki

Na razpoloženje vlagateljev je med tednom negativno vplivala informacija, da je kitajska industrijska proizvodnja v maju zrasla manj od pričakovanj analitikov. Na letni ravni se je okrepila za pet odstotkov, kar je najmanjša rast po letu 2002. Analitiki v tem vidijo dokaz za negativne posledice trgovinskega spora. Napredka v trgovinskih pogajanjih med največjima gospodarstvoma na svetu pa še vedno ni na obzorju.

Optimizem vdahnilo upanje na znižanje obrestnih mer
Izplačilo dividend spodneslo SBI TOP
7 ur
Indeks najpomembnejših podjetij na ljubljanski borzi je minuli teden upadel za kar 1,6 odstotka, a večinoma zaradi izplačila bogatih dividend
Na članek...

Kdor domačo borzo spremlja bolj od daleč, je najbrž zastrigel z ušesi ob upadu indeksa SBI TOP za 1,59 odstotka, na 871,72 točke, in ob krepkem minusu posameznih delnic: NLB je, denimo, izgubila osem odstotkov, Cinkarna Celje pa skoraj 12.

Razlogov za preplah seveda ni, le nekaj domačih prvakov je izplačalo (rekordne) dividende in je upad za vrednost izplačanega zneska seveda pričakovan. Med blue chipi prve kotacije so največji upad sicer utrpele delnice NLB (–8,1 odstotka), za dividendo so namenili 7,13 evra bruto na delnico, in Zavarovalnice Triglav (–7,5 odstotka), sledile so delnice pozavarovalnice Sava in Luke Koper, ki so se pocenile za štiri oziroma 1,8 odstotka.

V primerjavi s prejšnjim petkom so vrednost izgubile tudi delnice Cinkarne Celje (–11,6 odstotka), izplačali so rekordno dividendo 28,27 evra, in Uniorja (–2,7 odstotka), delnice KD Group pa so ostale na enaki ravni. Precej dela so imeli tudi borzni posredniki, ki so sklenili za 12,7 milijona evrov poslov, največ z obveznicami Gorenja. Med delnicami so bile najprometnejše delnice Krke (3,4 milijona evrov), Zavarovalnice Triglav (1,8 milijona evrov) in NLB (1,2 milijona evrov).

Med blue chipi prve kotacije so na tedenski ravni največ pridobile delnice Intereurope, ki so zrasle za skoraj pet odstotkov, Telekoma Slovenije (3,7 odstotka), Krke (1,3 odstotka) in Petrola (0,3 odstotka).

Izplačilo dividend spodneslo SBI TOP
Foto: Aleš Beno
Denar EU: Kam ga bo šlo največ
8 ur
Pogledali smo, za katere projekte je Slovenija namenila pomemben delež kohezijskih sredstev, ki jih ima na voljo v obdobju 2014–2020
Na članek...

Slovenija je do konca aprila letos določila, kako bomo porabili 77 odstotkov od treh milijard evrov kohezijskih sredstev, ki jih imamo na voljo za obdobje 2014–2020. S pomočjo službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko smo pripravili pregled projektov, pri katerih je sofinanciranje s sredstvi EU največje – so torej med tistimi z največjimi deleži evropskih sredstev glede na skupno vsoto, ki nam je na voljo.

Projekti sicer večinoma še potekajo, torej denar pri nekaterih še zdaleč ni porabljen. Zbrani so podatki o tem, koliko so sami projekti vredni in koliko sredstev EU je bil odobrenih za posamezni projekt.

Pri posameznem projektu oziroma programu je tudi navedeno, zakaj ga rabimo, katere probleme rešuje ter koliko je bilo dejansko realiziranega, torej koliko evropskega denarja je bilo porabljenega do junija oziroma do navedenega meseca.

V nadaljevanju so predstavljeni posamezni programi oziroma projekti.

Program nadaljnje vzpostavitve IKT-infrastrukture v vzgoji in izobraževanju

Vrednost: 40 milijonov evrov

Odobrena sredstva EU: 20 milijonov evrov

O programu: Cilj je povečati dostop do brezžičnega omrežja v vseh slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (osnovne in srednje šole) s treh na sto odstotkov, okrepiti stopnjo uporabe IKT pri pouku in posredno zagotoviti kakovostnejše izobraževanje ter dolgoročno zagotoviti boljše zaposlitvene možnosti učencev in dijakov. Izvaja se skozi tri medsebojno povezane dejavnosti: izgradnja brezžičnih omrežij, nakup nove opreme, razvoj e-storitev in e-vsebin.

Realizacija: 4,3 milijona evrov; dobavljenih je bilo 20.356 kosov opreme (namizni, prenosni in tablični računalniki, monitorji, projektorji), zgrajena so bila brezžična omrežja na 410 lokacijah, potekali pa so tudi razvoj, nadgradnja in zagotavljanje delovanja e-storitev (dve sta končani, dve v izdelavi) in e-vsebin (12 končanih).

Spodbude za trajno zaposlovanje mladih

Vrednost: 27,7 milijona evrov

Odobrena sredstva EU: 22,2 milijona evrov

O programu: Izvaja se v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na javnem povabilu izbrani delodajalci s pomočjo subvencije, praviloma v višini pet tisoč evrov, zaposlijo osebe, ki jih delodajalcu napoti zavod za zaposlovanje. V program se vključujejo brezposelni mladi, stari do vključno 29 let. Cilj programa je omogočiti zaposlitev 5.507 mladim brezposelnim osebam za nedoločen čas.

Realizacija: 7,4 milijona evrov; do konca maja 2019 je zavod sklenil pogodbo o vključitvi s 4.055 mladimi (74 odstotkov glede na plan).

Usposabljanje na delovnem mestu

Vrednost: 28,6 milijona evrov

Odobrena sredstva EU: 22,8 milijona evrov

O programu: Namenjen je vključevanju brezposelnih oseb, ki so na trgu dela prepoznane med najbolj ranljivimi. Brezposelne osebe se vključijo v delovni proces delodajalca, v okviru katerega pod strokovnim vodstvom mentorja opravljajo naloge, določene v izbranem programu usposabljanja. Cilj je vključiti 14.468 oseb.

Realizacija: 4,2 milijona evrov; do konca maja 2019 se je vključilo skupno 3.259 oseb; prek zavoda se je po koncu usposabljanja v letu 2016 zaposlilo 69,2 odstotka vključenih, v letu 2017 pa 71,8 odstotka vključenih.

Vzpostavitev celovitega vavčerskega sistema spodbud malih vrednosti za MSP 2019–2023

Vrednost: 31,9 milijona evrov

Odobrena sredstva EU: 23,3 milijona evrov

O programu: Cilj je vzpostavitev sistema spodbud manjših vrednosti, ki predvsem manjšim podjetjem omogoča bistveno poenostavljen dostop do sredstev, s pomočjo katerih krepijo svojo konkurenčnost in kompetence ter tako povečujejo dodano vrednost na zaposlenega. Vavčerji pokrivajo različne vsebine, dobiti je mogoče od 500 evrov do največ 9.999 evrov.

Realizacija: Od januarja 2019 je bilo objavljenih 11 vavčerjev. Povezava do vavčerjev je subvencije.finance.si/r/2231378. Do 31. maja 2019 je bilo prejetih 1.410 vlog, odobrenih 566, podpisanih pa 384, prejeli so 35 zahtevkov za izplačilo. Vrednost odobrenih vlog znaša 2,6 milijona evrov, od tega je bilo izdanih vavčerjev za skoraj 1,8 milijona evrov. Podjetja so posredovala za okoli 82 tisoč evrov zahtevkov za izplačilo. Izplačanih je bilo za 19.941,45 evrov sredstev EU.

Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile

Vrednost: 29,9 milijona evrov

Odobrena sredstva EU: 24 milijonov evrov

O programu: Namen je podaljševanje delovne aktivnosti starejših zaposlenih s krepitvijo njihovih kompetenc, odprava stereotipov o starejših zaposlenih in opolnomočenje delodajalcev za upravljanje s starajočo se delovno silo.

Realizacija: 3,1 milijona evrov; več ukrepov, denimo katalog dobrih praks, ukrepi in orodja za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih; kampanja za ozaveščanje z namenom preseganja negativnega odnosa delodajalcev do starejših zaposlenih; strokovne delavnice za delodajalce (26 delavnic za 655 udeležencev) in še več drugih.

Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice (prva faza)

Vrednost: 34,5 milijona evrov

Odobrena sredstva EU: 28,5 milijona evrov

O programu: Cilj je zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav Ljubljana jug in Dobrova – Brezje pri Dobrovi z izgradnjo celovitih protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice. Projekt je razdeljen na dve fazi, veljavno odločitve o podpori z denarjem EU ima trenutno samo prva faza. Skupna vrednost projekta je sicer ocenjena na nekaj manj kot 50 milijonov evrov.

Realizacija: 0,3 milijona evrov; postopki za posamezna javna naročila in postopki evidenčnih javnih naročil so v teku.

Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop

Vrednost: 50 milijonov evrov

Odobrena sredstva EU: 30 milijonov evrov

O programu: Gre za nadgradnjo vodooskrbnih sistemov znotraj posameznih občin Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka ter njihovo povezavo v funkcionalno celoto. Izvedena bosta avtomatizacija in daljinski nadzor oziroma telemetrija novozgrajenih in obstoječih objektov v vseh udeleženih občinah. Predmet operacije je izgradnja/nadgradnja 111.281 metrov cevovodov, 17 vodohranov, pet črpališč, 17 prečrpališč, devet hidropostaj in enega nadzornega centra.

Realizacija: 17,2 milijona evrov; javna naročila so končana, pogodbe z izvajalci podpisane marca 2016, gradnja je v polnem teku.

Avtocesta A4; Slivnica–Gruškovje: Draženci–mednarodni mejni prehod (MMP) Gruškovje

Vrednost: 203 milijoni evrov

Odobrena sredstva EU: 63 milijonov evrov

Realizacija: porabljena so bila vsa načrtovana sredstva EU, torej 63 milijonov evrov; celotni 13 kilometrov dolg avtocestni odsek z vzporedno lokalno cesto je bil predan v promet že konec novembra 2018, kar je mesec dni pred načrtovanim rokom.

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja

Vrednost: 135 milijonov evrov

Odobrena sredstva EU: 69 milijonov evrov

O programu: Uresničitev naložbe bo za več kot 300 tisoč prebivalcev celostno in trajno uredila odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda.

Realizacija: 9,4 milijona evrov (do konca maja); podpisane so izvajalske pogodbe za gradnjo, nadzor in obveščanje javnosti za prvi in drugi del projekta ter delno za tretji del projekta, izvedena bodo preostala javna naročila za tretji del investicije. Gradnja kanalizacije za prvi del projekta v vseh občinah intenzivno poteka. Za drugi del projekta – nadgradnja CČN Ljubljana je izdelan PGD-projekt, v letu 2019 je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja in nato začetek gradnje. Podpisane so pogodbe o sofinanciranju za prvi in drugi del projekta.

Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me

Vrednost: 113 milijonov evrov

Odobrena sredstva EU: 90 milijonov evrov

O programu: Sodi pod ukrep aktivne politike zaposlovanja. Namenjen je spodbujanju zaposlovanja brezposelnih oseb, starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih in oseb iz drugih ranljivih skupin. Do leta 2022 naj bi program omogočil zaposlitev 21.016 brezposelnim osebam za obdobje vsaj 12 mesecev neprekinjeno.

Realizacija: 35,6 milijona evrov; do konca maja 2019 se je v program vključilo 11.397 oseb, od tega 52 odstotkov žensk. V pripravi je sprememba programa Zaposli.me.

Nadgradnja obstoječega tira Maribor–Šentilj–državna meja

Vrednost: 253 milijonov evrov

Odobrena sredstva EU: 101 milijon evrov

O programu: Cilji so: povečanje zmogljivosti železniške povezave med Mariborom in Šentiljem s 67 na 84 vlakov na dan; povečanje kategorije proge s C3 na D4 ter povečanje stopnje varnosti prometa z izgradnjo zunajnivojskih križanj ceste z železnico. Projekt spada med tako imenovane velike projekte, ki jih potrjuje evropska komisija (EK). Vloga je bila decembra 2018 poslala v Bruselj, februarja letos je komisija posredovala svoje pripombe, na katere je Slovenija odgovorila v začetku aprila.

Realizacija: 20 milijonov evrov (do konca marca 2019); projektna dokumentacija za nadgradnjo in novogradnjo je izdelana. Proga na odseku Pesnica–Šentilj–državna meja je bila konec leta 2018 predana v promet. Pogodba za nadgradnjo odseka Maribor–Počehova je bila podpisana septembra 2018 in se izvaja. Sklenjeni sta bili pogodbi za izvedbo aktivne in pasivne protihrupne zaščite. Poteka postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja.

Finančni instrumenti 2014–2020 RRI + MSP

Odobrena sredstva EU: 253 milijonov evrov povratnih evropskih sredstev

O programu: Finančne instrumente kohezijske politike v obliki Sklada skladov izvaja SID banka. Slovenija sredstva s tega področja usmerja v raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednja podjetja, v energetsko učinkovitost ter urbani razvoj. Prva tranša v višini dobrih 63 milijonov evrov je bila vplačana v Sklad skladov decembra 2017.

Realizacija: SID banka je v letu 2018 pripravila za izvajanje dva produkta, in sicer posojila za RRI za MSP in velika podjetja ter mikroposojila za MSP. Do konca marca 2019 je bilo s finančnimi instrumenti (posojila za RRI in mikroposojila za MSP) podprtih 742 poslov končnih prejemnikov od tega večina (75,8 odstotka) v obliki mikroposojil. Do konca marca 2019 so po sklenjenih pogodbah končni prejemniki počrpali skupaj 19.751.164,40 evrov. Do konca maja 2019 je Sklad skladov ponudil končnim prejemnikom še finančni produkt EKP-posojila za energetsko učinkovitost in razvil EKP-posojila za urbani razvoj.

Denar EU: Kam ga bo šlo največ
Foto: Shutterstock
Kdaj do resnega znižanja davkov? 1
9 ur
Bi imeli raje višjo plačo ali hitrejšo železnico do Kopra?
Na članek...

Začenjajo se pogajanja socialnih partnerjev o davčni reformi vlade Marjana Šarca. To je reforma, katere del je bila tudi davčna razbremenitev regresa, a jo je vlada skozi parlament spravila po hitrem postopku in že velja. Na vrsti so še pogajanja o dohodnini, kapitalskih davkih in davkih podjetij. Če je pri davčni razbremenitvi regresa v državi veljalo soglasje, da je to dobro in nujno narediti, bodo pogajanja, ki se začenjajo zdaj, precej zahtevnejša.

Napovedane ugodnejše dohodninske lestvice davkoplačevalci ne bodo občutili močno – večini se bo poznalo nekaj evrov pri mesečni neto plači. V celotnem gospodarstvu to pomeni, da bodo zaposleni plačali 270 milijonov evrov dohodnine manj. A ker vlada želi davčno nevtralno reformo, želi od podjetij in lastnikov kapitala pobrati 270 milijonov evrov več.

Za resno znižanje davkov – in za izravnan proračun tudi v prihodnosti – bi bilo nujno treba zmanjšati proračunske izdatke. Ti se približujejo 10 milijardam evrov. Če bi torej želeli, da vam od bruto plače ostane občutno višja neto plača, bi se država morala odpovedati vsaj milijardi evrov prihodkov, ki jih dobi iz vaše plače.

To bi se seveda nujno tudi nekje poznalo: morda bi bilo treba zapreti kak urad (s čimer sicer ne bi bilo prav nič narobe), morda bi bilo treba skrčiti nekatere ugodnosti, ki jih imamo (denimo neplačljivo visoko šolstvo in subvencionirana kosila za vse), ali pa se odpovedati nekaterim investicijam, denimo v ceste ali železnice. Bi imeli raje višjo plačo ali hitrejšo železnico do Kopra?

Manjši izdatki bi lahko ministrstva oziroma druge uporabnike proračunskega denarja prisilili v racionalizacijo. Morda bi enako, kot naredijo zdaj, naredili z manj denarja, če bi postali učinkovitejši. Morda bi se v bolnišnicah bolje pogajali za cene, če bi imeli manj denarja. Mogoče bi bil drugi tir zgrajen za tretjino manj denarja, če bi ga bilo na voljo le toliko. Morda bi bilo manj podjetniških subvencij za nakup kakega stroja – česar bi bili gotovo veseli v podjetjih, ki z davki prek subvencij financirajo naložbo svojega tekmeca.

Visoki davki ne pomenijo le nizkih plač– več je zbranega denarja, več tega denarja tudi »izgine«. Ali kot je napisal profesor ekonomije Marko Pahor po obisku Guernseyja, majhne otoške države z nizkimi davki: »Živeti v državi z nizkimi davki pomeni povsem drugačno miselnost. Vsak je veliko bolj odgovoren zase in za svoje okolje, za katerega tudi dejavno prispeva. V okoljih, kjer so davki razmeroma visoki, na primer pri nas, država pobere davke in prispevke, a zato od nje pričakujemo veliko več – socialno varnost, dobre ceste in železnice, brezplačno šolanje tudi v zasebnih šolah, učinkovito in brezplačno zdravstvo. Je pa naša težava tudi v distribuciji z davki zbranega denarja – dlje ko je denar od davkoplačevalca in več ko ga je, manj transparentna je poraba in večja je možnost korupcije.«

V Mariboru napad na okrožno sodnico 4
10 ur
Policija preiskuje sum poskusa umora mariborske okrožne sodnice. Davi okoli 1.15 je bila namreč policija obveščena, da je bila na območju Maribora napadena in hudo poškodovana sodnica.
Več ▼

Policija preiskuje sum poskusa umora mariborske okrožne sodnice. Davi okoli 1.15 je bila namreč policija obveščena, da je bila na območju Maribora napadena in hudo poškodovana sodnica. Posredovali so reševalci in policisti. Poškodovani so nudili pomoč in jo odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, so sporočili s Policijske uprave Maribor.

V sodstvu in sodniškem društvu so napad ostro obsodili. (STA)

Slovenija po Globalnem mirovnem indeksu 2019 napredovala na 8. mesto
10 ur
Slovenija je na seznamu 163 držav globalnega mirovnega indeksa (GPI) letos za dve mesti izboljšala uvrstitev in je na visokem 8. mestu. Na vrhu seznama je že dvanajstič zapored Islandija, pred
Več ▼

Slovenija je na seznamu 163 držav globalnega mirovnega indeksa (GPI) letos za dve mesti izboljšala uvrstitev in je na visokem 8. mestu. Na vrhu seznama je že dvanajstič zapored Islandija, pred Novo Zelandijo, ki je v primerjavi z lanskim poročilom ohranila drugo mesto. Za njo je Portugalska, ki je s tretjega mesta izrinila Avstrijo. (STA)

EBRD ukrajinskemu lastniku Perutnine Ptuj stomilijonskega posojila še ni odobrila
11 ur
Zakulisje poslov s piščančjimi prsmi in kakšni očitki letijo na Ukrajince
Na članek...

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v začetku tedna preložila odločanje o stomilijonskem posojilu za ukrajinskega perutninarja MHP Group, ki je prevzel Perutnino Ptuj. Med drugim se Ukrajinci spopadajo z obtožbami, da po vprašljivi poti zaobhajajo kvote, ki so določene za piščančje prsi.

V Perutnini Ptuj, tako poroča portal Instore, razlagajo, da je bil sestanek upravnega odbora EBRD za odločanje o tem posojilu maja prestavljen, zato bodo končno odločitev sprejeli v prihodnje. Zavrnili so tudi navedbe, da bi z denarjem EBRD plačali prevzem Perutnine Ptuj, temveč naj bi ga porabili za refinanciranje in optimizacijo kreditnega portfelja. Po njihovih izjavah je MHP Group končal prevzem Perutnine Ptuj in izvaja izčrpen pregled proizvodne baze za načrt preoblikovanja, ki ga misli predstaviti še letos. Prav tako načrti MHP Group, ki naj bi v Perutnino Ptuj v prihodnjih petih letih investiral okoli 200 milijonov evrov, niso odvisni od posojila EBRD, ampak bodo za to namenili kapital skupine.

Je pa Deutsche Welle ta teden objavili zgodbo o tem, kako piščančje meso, ki ga pridela ukrajinski tako imenovani perutninski baron Jurij Koyuk, dobi status proizvoda Evropske unije in zaobide kvote, ki so določene za uvoz piščančjih filejev. Ukrajinci piščance razkosajo v Ukrajini, nato pa jih uvozijo v svoje evropske obrate na Nizozemskem in Slovaškem, kjer jih izkoščičijo in tako predelajo v fileje. Evropski perutninarji na to opozarjajo že dlje časa.

MHP Group potrjuje, da v Evropsko unijo izvaža neizkoščičene piščančje prsi, kjer jih dokončno izkoščiči, vendar da je vse v skladu z zakoni. »V nasprotju s poročili ne izkoriščamo lukenj v predpisih, ampak so vsi naši postopki v skladu z regulativo Evropske unije,« je za Deutsche Welle povedala predstavnica MHP Group Anastasia Sobotjuk.

EBRD ukrajinskemu lastniku Perutnine Ptuj stomilijonskega posojila še ni odobrila
Foto: Petra Subic
Včeraj so v več državah EU doživljali ujme s točo
12 ur
V Sloveniji ta konec tedna več težav povzročajo razmere na cestah, vreme pa je prizanesljivo. Na spletni strani, kjer spremljajo hude vremenske pojave, uporabniki pa jim pošiljajo posnetke s
Več ▼

V Sloveniji ta konec tedna več težav povzročajo razmere na cestah, vreme pa je prizanesljivo. Na spletni strani, kjer spremljajo hude vremenske pojave, uporabniki pa jim pošiljajo posnetke s terena, so včeraj objavili več posnetkom ujme s točo, ki so jih doživljali po različnih državah v EU.

S severa Francije prihaja posnetek potnikov, ki so, ujeti v avto, lahko samo nemočno opazovali, kako jim zaradi ogromne toče poka vetrobransko steklo.

Toča na Severu Italije je v soboto pobelila ceste.

Toča je pustošila tudi v Kalamati, v Grčiji, od koder prihajajo znamenite olive.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete 2
12 ur
1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla2. (intervju) Upam, da bomo zaradi robotov lahko skrajšali delovnik3. Bi imeli Gorskega zdravnika? Fino, plačajte ga4. Kaj najbolj tare
Več ▼

1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla

2. (intervju) Upam, da bomo zaradi robotov lahko skrajšali delovnik

3. Bi imeli Gorskega zdravnika? Fino, plačajte ga

4. Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju

5. Kakšne davke hočejo delodajalci in kakšne sindikati

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Kandidati za novega vodjo konservativcev proti hitrejšemu imenovanju Johnsona
12 ur
Kandidati za novega vodjo britanskih konservativcev in s tem novega premierja so se danes izrekli proti temu, da bi opustili nadaljnja glasovanja, člani stranke pa bi po pošti odločali le o
Več ▼

Kandidati za novega vodjo britanskih konservativcev in s tem novega premierja so se danes izrekli proti temu, da bi opustili nadaljnja glasovanja, člani stranke pa bi po pošti odločali le o kandidaturi nekdanjega britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona, ki je v prvem krogu glasovanja ta teden prejel največ glasov, poroča britanski BBC.

Glasovanja so predvidena še prihodnji teden, dokler ne bosta ostala samo še dva kandidata. Nato pa bo o nasledniku Therese May na čelu konservativcev po pošti odločilo okoli 160.000 članov stranke. Novi predsednik stranke, ki bo postal tudi novi britanski premier, bo predvidoma znan v tednu, ki se začne 22. julija.

A vodstvo torijcev naj bi po poročanju BBC načrtovalo, da bi spričo prepričljive zmage Johnsona v prvem krogu ostale kandidate umaknili iz tekme, glasovanj prihodnji teden ne bi bilo, člani stranke pa bi po pošti odločali le o Johnsonu. Preostali kandidati temu nasprotujejo. (STA)

Kandidati za novega vodjo konservativcev proti hitrejšemu imenovanju Johnsona
Foto: Aleš Beno