Manager
Anketa Dela: Marjan Šarec v trdnem vodstvu
12.03.2018 09:03
Lista Marjana Šarca z 19,2-odstotno podporo ohranja vodstvo pred SDS s 14,1 odstotka in SD s 13,4 odstotka podpore, kaže anketa Dela. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi se v državni zbor
Več ▼

Lista Marjana Šarca z 19,2-odstotno podporo ohranja vodstvo pred SDS s 14,1 odstotka in SD s 13,4 odstotka podpore, kaže anketa Dela. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi se v državni zbor uvrstile še stranke SMC (5,9 odstotka), NSi (5,5), Levica (4,9)in DeSUS (3,2), blizu je tudi SLS (2,5).

Med strankami z manj kot dvema odstotkoma podpore najbolje kaže SNS z 1,8-odstotno podporo, z 1,7 odstotka sledi še Zeleni Slovenije. Stranka Alenke Bratušek in Lista novinarja Bojana Požarja, ki je v anketi nastopila prvič, imata 1,6-odstotno podporo, Dobra država Bojana Dobovška pa bi dobila 1,4 odstotka podpore. Čeprav sta sile povezala Franc Kangler (NLS) in Aleš Primc (Glas za otroke) in nastopata pod imenom Združena desnica, se jima to ni obrestovalo, saj so v anketi koalicijo komaj zaznali. (STA)

Najbolj brani članki danes
28 min
1. Seznam 100 slovenskih podjetij, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene2. Avtomatizirane plače 3. Balon na ljubljanskem nepremičninskem trgu? Niti ne…4. (intervju) Odhod 8.000 Slovencev v
Več ▼

1. Seznam 100 slovenskih podjetij, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene

2. Avtomatizirane plače

3. Balon na ljubljanskem nepremičninskem trgu? Niti ne…

4. (intervju) Odhod 8.000 Slovencev v tujino bi moral biti znamenje, da nekaj ni v redu

5. Proti hrvaškemu morju že gneča na cestah

6. Greste na Hrvaško? Pazite, kako dvigate gotovino in plačujete s karticami

7. Pravila varčne vožnje: ne po polžje, ampak energično in dosledno

8. Po osmih letih pomoči – kakšno je zdaj stanje v Grčiji

9. Dražbe od Istre do Dalmacije: 25 apartmajev in hiš na hrvaški obali

10. Bodo Janši hoteli dati roko? In ali jo bo znal sprejeti?

Trump je evropski avtomobilski industriji zagrozil z uvedbo 20-odstotnih carin 7
2 uri
Zagrožene carine pri uvozu evropskih avtomobilov v ZDA bi bile s tem kar osemkrat višje od zdajšnjih
Na članek...

Ne le, da je Evropska unija danes uvedla dodatne carine na ameriško blago v vrednosti okoli 2,8 milijarde dolarjev (več o pričakovanih učinkih tega ukrepa pišemo v članku Pripravite se na podražitve ameriških kavbojk, kozmetike ...), prav tako danes je tudi potekel rok za javno razpravo o tem, ali uvoz avtomobilov in delov zanje ogroža ameriško nacionalno varnost.

Da se ameriški predsednik Donald Trump namerava spraviti na evropsko avtomobilsko industrijo, smo pisali v članku Trump z dodatnimi carinami zdaj žuga avtomobilski industriji. Pričakovanja so se uresničila, Trump je danes v tvitu zagrozil, da bodo v ZDA na uvoz evropskih avtomobilov uvedli 20-odstotne carine, če bo potrebno. "Na podlagi carinskih in trgovinskih ovir, ki jih Evropska unija že dolgo uveljavlja nad ZDA in njenimi izvrstnimi podjetji in delavci ... če te carine in ovire ne bodo kmalu razgrajene in odstranjene, bomo uvedli 20-odstotne carine na njihove avtomobile, ki prihajajo v ZDA. Sestavljajte jih tukaj!"

Osemkratno povišanje carine?

Ker se previdoma Trumpova carinska grožnja ne nanaša na danes dodatno uvedene carinske obremenitve za ameriško blago, temveč na obstoječe uvozne carine za avtomobile v ZDA in EU, spomnimo, da ameriške carine za uvoz evropskih avtomobilov v ZDA trenutno znašajo 2,5 odstotka, na drugi strani pa evropske carine za uvoz ameriških avtomobilov v EU znašajo deset odstotkov. Pri lahkih tovornjakih pa ameriške carine na uvoz iz EU znašajo 25 odstotkov.

Če bi Trump uresničil grožnjo, bi to pomenilo, da bi bile carine pri uvozu evropskih osebnih avtomobilov osemkrat višje od obstoječih. Morebitna uvedba dodatnih carin bi lahko precej prizadela tudi evropske avtomobilske družbe, na katere so močno navezani v mnogih slovenskih podjetji.

Od kod napad na avtomobilsko industrijo

V drugi polovici maja so v ZDA začeli uradno preiskavo o tem, ali uvoz avtomobilov in tovornjakov ogroža nacionalno varnost ZDA, ki jo je Trump pospremil z besedami: "Glavne industrije, kakršni sta tudi industrija avtomobilov in delov zanje, sta ključni za moč našega naroda."

To preiskavo so pri Trumpovi administraciji sicer sprožili na enakih temeljih (na podlagi ameriškega zakona o trgovini iz leta 1962, natančneje za njegovo poglavje 232, ki govori o nacionalni varnosti) kot v primeru jeklarske industrije. Ta zakon sicer omogoča, da ameriški predsednik ukrep uvede z izvršnim odlokom. Dodajmo, da bo predvidoma 19. in 20. julija v ZDA javno zaslišanje v zvezi s preiskavo, ali uvoz avtomobilov, tovornjakov in delov zanje v ZDA ogroža ameriško nacionalno varnost. Če bi bilo ugotovljeno, da je tako, lahko pride do dejanske uvedbe dodatnih carin na tuje avtomobile in tovornjake pri uvozu v ZDA.

Kako ranljive so evropske družbe

Ne pozabimo, da je nemška avtomobilska industrija pomembna tudi za nas, saj je veliko slovenskih podjetij nanjo dobaviteljsko navezanih.Čeprav imajo evropske avtomobilske družbe veliko proizvodnih zmogljivosti v ZDA (drži celo to, da ima BMW največjo od vseh svojih tovarn v ZDA), bi dodatne carine vendar čutile. Po predvidevanjih zlasti nemška avtomobilska industrija, tudi družba BMW, ki po oceni enega od ameriških analitikov za avtomobilsko industrijo, ki jo je spomladi dal za CNBC, v ZDA proda okoli 350 tisoč avtomobilov na leto, od tega jih je 70 odstotkov uvoženih. Po oceni omenjenega analitika gre za prihodke v višini od osem do devet milijard dolarjev (od 6,5 do 7,3 milijarde evrov). Ne pozabimo, da je nemška avtomobilska industrija pomembna tudi za nas, saj je veliko slovenskih podjetij nanjo dobaviteljsko navezanih.

Kot so nedavno tvitnili pri evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev ACEA, je sicer namreč ameriški trg največji posamični trg za izvoz avtomobilov iz EU, z nekaj več kot 30-odstotnim deležem (v letu 2016).

Sicer pa, kot smo pisali nedavno, evropsko-ameriška trgovina z avtomobili pomeni okoli deset odstotkov celotne trgovine med regijama. V letu 2017 je od vseh, v EU uvoženih avtomobilov skupaj 15,4 odstotka avtomobilov bilo iz ZDA. V nasprotni smeri so ZDA največji izvozni trg za evropske avtomobile, tako količinsko (20,4-odstotni delež) kot vrednostno (29,3-odstotni delež), navajajo pri ACEA.

Trump je evropski avtomobilski industriji zagrozil z uvedbo 20-odstotnih carin
Ročniku in Veršičevi v zadevi Klasje po več kot leto dni zapora
2 uri
Celjsko okrožno sodišče je zaradi zlorabe položaja velenjskega podjetnika Tomaža Ročnika obsodilo na leto in devet mesecev, nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič pa na leto in dva meseca
Več ▼

Celjsko okrožno sodišče je zaradi zlorabe položaja velenjskega podjetnika Tomaža Ročnika obsodilo na leto in devet mesecev, nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič pa na leto in dva meseca zaporne kazni. Sodba, ki pa je v enem delu tudi oprostilna, še ni pravnomočna. Obe strani sta napovedali pritožbe, obtoženih pa na izreku sodbe ni bilo.

Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura je Ročniku in Veršičevi očitala, da sta leta 2007 vse nepremičnine Klasja prepisala na svoje zasebno podjetje Millcom Skupina, ki sta ga ustanovila prav s tem namenom. Uradno sta sicer plačala 11,5 milijona evrov, ki jih je Millcom dobil s posojilom, a je kupnina kot avans najemnine dobesedno v nekaj minutah romala nazaj Millcom Skupini. (STA)

Pariz zaradi izgub ustavil sistem souporabe električnih avtomobilov 3
2 uri
Francoska prestolnica Pariz je ustavila sistem souporabe električnih avtomobilov, ki so ga nekoč razglašali za prihodnost urbanega transporta. Mestni svetniki so stopili na zavoro zaradi
Več ▼

Francoska prestolnica Pariz je ustavila sistem souporabe električnih avtomobilov, ki so ga nekoč razglašali za prihodnost urbanega transporta. Mestni svetniki so stopili na zavoro zaradi kopičenja izgub.

Po pariških ulicah je vozilo okoli 4000 srebrnih električnih avtomobilov sistema Autolib, 1100 parkirišč zanje je mesto vzpostavilo na vsakih nekaj ulic. A kljub 150.000 naročnikom se sistem, ki je začel delovati leta 2011, ni izkazal za ekonomsko upravičenega.

To pomeni, da se računica skupine Bollore, ki je s sistemom upravljala in je obljubljala, da Autolib mesta ob polnem obratovanju ne bo stal niti centa, ni izšla.

Prejšnji mesec je konglomerat, ki je s shemo skušal predstaviti svojo tehnologijo na področju električnih baterij, ponudil, da bi v prihodnjih petih letih letno plačeval 46 milijonov evrov za pokritje pričakovanega primanjkljaja v višini 294 milijonov evrov.

Socialistična pariška županja Anne Hidalgo je ta predlog označila za absurden, svetniki Pariza in predmestij, ki so sodelovala v shemi, pa so v četrtek glasovali, da se pogodba nemudoma prekine. Sicer bi se iztekla leta 2023.

Bollore, ki se bo zaradi tega soočil s 60 milijonov evrov veliko škodo, je že napovedal tožbo proti mestu. (STA)

Opec dosegel dogovor o povečanju dnevnih količin načrpane nafte za 600 tisoč sodov
3 ure

Proizvajalke in izvoznice nafte, združene v naftni organizaciji Opec, so se na petkovem zasedanju na Dunaju v sodelovanju z 11 nečlanicami – med njimi je ključna Rusija – dogovorile, da bodo dnevno proizvodnjo nafte povečale, in sicer s 1. julijem. Čeprav se zaradi dogovora tako imenovanega Opeca+ na trgu torej obeta povečana ponudba nafte, pa se je tečaj severnomorske surove nafte brent – zvišal. Zakaj? Ker so se na trgu bali, da bo povečanje večje.

Ko so se v dneh pred sestankom namnožile govorice, da bo do povečanja proizvodnje skoraj gotovo prišlo, so se omenjale zelo različne številke in nekatere so bile precej visoke, druge spet zelo nizke:

  • iz Rusije je bilo denimo slišati, da bi lahko proizvodnjo okrepili za 1,5 milijona 159-litrskih sodov na dan, iz Savdske Arabije, da naj povečanje doseglo milijon sodov na dan;
  • najmanjše količine pa so bile navedene v območju med 300 do 600 tisoč dodatnih sodov nafte na dan, s čimer naj bi Savdska Arabija, ki je namočnejša članica Opeca, dosegla povečanje, a bi bilo to dovolj majhno, da bi vanj privolil tudi Iran, ki je povečanju nasprotoval.

Da številke umestimo v kontekst, povejmo, da so prejšnji mesec pri Opecu načrpali 31,87 milijona sodov surove nafte na dan.

Koliko več nafte bo torej na trg pošiljal Opec

Komunike ne navaja številk, kot so razbrali analitiki, pa gre za "nominalno" povečanje v višini milijon sodov surove nafte na dan, kar bi pomenilo "realno" povečanje 600 tisoč sodov nafte na dan. Namreč, dejanske količine na trg dobavljene nafte so se že doslej razlikovale od dogovorjenih, kar pomeni, da bo na trg "na novo prišlo" manj dodatnih sodov nafte, kot se zdi iz nominalne številke. To so analitiki razbrali iz izjav o tem, da bodo pri Opecu poskušali zagotovili stoodstotno spoštovanje dogovorjenih kvot, ki so jih doslej članice kršile s tem, da so načrpale več nafte, kot bi bilo dovoljeno.

Pri Opecu so napovedali, da se bodo na naslednjem sestanku sešli 3. decembra. Kot predvidevajo analitiki, se bodo takrat v tako imenovanem Opecu+ tudi dogovorili, kako naprej, saj se konec leta izteče dosedanji dogovor o zmanjšanju dnevne proizvodnje nafte, ki ga je popravil petkov novi dogovor.

Spomnimo, dosedanji dogovor o zmanjšanju dnevne proizvodnje nafte za 1,8 milijona sodov na dan sega v leto 2016, ko so se na začetku leta cene surove nafte spustile krepko pod cenovno raven 30 dolarjev za 159-litrski sod. Jeseni 2016 so zatem pri organizaciji Opec (ta zdaj zajema 14 proizvajalk in izvoznic nafte, poskrbi pa za približno tretjino svetovne ponudbe surove nafte) presenetili z napovedjo, da bodo prvič po osmih letih zmanjšali dnevne količine načrpane nafte. S tem so pri Opecu želeli spodbuditi rast cen nafte, ker so bile na tako nizkih ravneh nevzdržne za njihove proračune, močno odvisne od naftnih prihodkov. Dogovoru se je pridružilo še 11 nečlanic, med njimi tudi Rusija. Podpisnice dogovora so cilj dosegle – cena surove nafte se je na svetovnem trgu od februarja 2016 do zdaj več kot podvojila.

Opec dosegel dogovor o povečanju dnevnih količin načrpane nafte za 600 tisoč sodov
Takšen je slovenski pečat na sejmu automatica 2018
4 ure
Na sejmišču v nemškem Münchnu se danes končuje sejem, posvečen avtomatizaciji in robotizaciji. Razstavljajo tudi tri slovenska podjetja.
Na članek...

Podjetje Lama Avtomatizacija svoj železni repertoar predstavlja v hali, ki je v celoti posvečena avtomatizaciji proizvodnje. Kot so nam zaupali predstavniki podjetja na razstavnem prostoru, je navzočnost na tem sejmu skupaj s projekti po Evropi in na Kitajskem odločilna za iskanje novih strank – obe okolji sta namreč za zelo zahtevni, ponudniki, ki pridobijo naročila, pa se morajo izkazati z zanesljivostjo in prilagodljivostjo.

Magnetni krmilniki za različne aplikacije, tudi humanoidne robote

Veliko obiskovalcev so pritegnili tudi razgaljeni sklepi robotskih rok na razstavnem prostoru podjetja RLS Merilna tehnika, ki so obiskovalcem ponujali delni vpogled v to, kaj dejansko poganja robotske okončine. Podjetje, ki med drugim razvija rotacijske krmilnike, kot sta AksIM in Orbis, ki so integrirani v koleno, zapestja in komolce robotskih sklepov (na primer pri humanoidnih robotih), je svoje glavne novosti predstavilo že pred sejmom, a so jih številni obiskovalci lahko šele v Münchnu pobliže spoznali. Kot pravijo, so stranke nad zmogljivostmi novih krmilnikov navdušene, saj jim omogočajo hipno oceno položajev, ustvarjanje referenčnih pozicij, hitrosti in pospeškov, med najzahtevnejšimi aplikacijami pa so kos tudi nalogam zagotavljanja ravnotežja, ki ga potrebuje robot med hojo. Magnetni krmilniki imajo še dodatno prednost – izpolnjujejo stroge zahteve glede (omejene) velikosti in zmogljivosti.

Rešitve s področja avtomatizacije na ključ

Tudi na razstavnem prostoru podjetja Hidria Tehnološki center so nam potrdili, da so z obiskom izredno zadovoljni, saj je presegel pričakovanja. Kot svojevrstno posebnost so poudarili zanimanje več domačih (slovenskih) podjetij za njihove rešitve odmerjanja in priprave materialov, saj se v domovini le redko udeležujejo kakšnih sejmov in podobnih dogodkov. Potencialnim prihodnjim poslovnim partnerjem so predstavili lastne visokotehnološke rešitve za avtomatizirane montažne procese. Te načrtujejo ter izdelajo po meri in na ključ, celostno in skladno s potrebami ter željami naročnika. Za sejemski nastop na letošnji Automatici so se odločili iz podobnih razlogov kot večina drugih razstavljavcev – zato, ker so v Münchnu najbližje strankam v evropski avtomobilski in elektroindustriji.

Slovenska rešitev za globalne tovarne prihodnosti

Podjetje RoboticsX, ki so ga ustanovili slovenski inženirji, pa je svojo napredno rešitev za obvladovanje in delo v visoko avtomatiziranih in robotiziranih tovarnah prihodnosti razstavljalo v okviru razstavnega prostora japonskega velikana Yaskawa. Kaj hitro je postalo jasno, da je slovenska ekipa opravila vrhunsko delo. Rešitev v obliki vsemogočnega upravljalsko-nadzornega centra Yaskawa Cockpit je krimilila prav vse povezane naprave in krmilnike na razstavnem prostoru ter dokazovala svojo vizijo uvajanja koncepta industrije 4.0. Poleg vgrajene prediktivne analitike namreč premore vrsto praktičnih rešitev za vsakega zaposlenega v sodobni avtomatizirani in robotizirani tovarni. Lastnik ima takojšen pregled na delovanjem in vpogled v poslovne kazalnike, vodja proizvodnje natančno in v realnem času spremlja dogajanje, vzdrževalci pa so tako predčasno obveščeni o morebitnih načrtovanih posegih. Tudi če pride do morebitne nenačrtovane prekinitve dela ali okvare, jih sistem takoj napoti na problematično mesto, poveže s strokovnjaki za določeno področje, jim omogoči odpravljanje težave na daljavo, ponudi ustrezno dokumentacijo, predloge odprave težav in možnost takojšnjega naročila nadomestnih delov.

Rešitev podjetja RoboticsX za pametne in povezane tovarne je sprožila zanimanje vseh vodilnih proizvajalcev robotov, globalnih proizvajalcev v avtomobilski industriji in ponudnikov rešitev s področja avtomatizacije.

»Brez digitalizacije proizvodnih procesov in industrijskih naprav podjetja v dveh letih ne bodo več konkurenčna,« je bil neposreden Peter Boras, izvršni direktor in lastnik podjetja RoboticsX.

Takšen je slovenski pečat na sejmu automatica 2018
Na vrat na nos v spremembo zakona zaradi otroških kardiologov in kirurgov iz tujine 5
5 ur

Saga o organizaciji zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami in drugimi boleznimi srca se nadaljuje. Ministrstvo za zdravje je napovedalo spremembo zakonodaje po nujnem postopku, da bodo lahko pri nas hitro začeli delati tuji zdravniki, ki prihajajo iz držav izven EU.

Prihajata kirurg in kardiolog iz ZDA

Novi vršilec dolžnosti direktorja nastajajočega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Brane Dobnikar je povedal, da je potrjeno sodelovanje z ameriškima strokovnjakoma s področja otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije. Pričakuje, da bosta začela v Ljubljani delati že 8. julija in bosta zagotavljala nenehno bolnišnično oskrbo in 24-urno pripravljenost. Imen še ni razkril, pojasnil je le, da gre za vodji oddelkov v univerzitetnih ustanovah v ZDA in da bosta sodelovala z našimi strokovnjaki ter na njih prenašala znanje. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je dodala, da imajo zagotovilo, da strokovnjaka prideta, a obstaja še kar nekaj pogojnikov; vseeno so optimistični.

Nujni postopek za spremembo zakona

Ministrstvo za zdravje je pripravilo spremembo zakona o zdravniški službi, ki naj bi ga vlada po napovedih Medvedove obravnavala prihodnji teden. V parlamentarni postopek naj bi spremembe zakona šle po nujnem postopku. Želijo si, da bi ga DZ sprejel še pred 8. julijem.

V UKCL bi prišel kardiolog iz BiH

Kot je znano, iz UKCL, ki mora v času še nedelujočega novega inštituta zagotavljati obravnavo otrok z boleznimi srca, s 7. julijem odhaja še zadnji otroški kardiolog, zato ne morejo zagotoviti nenehne bolnišnične oskrbe in 24-urne pripravljenosti. Že več kot deset let UKC tudi nima svojega otroškega srčnega kirurga.

V UKCL so želeli zaposliti otroškega kardiologa iz BiH, a se je zapletlo ravno s pogoji za delo v Sloveniji in z zakonodajo. Zaradi tega je v četrtek strokovna direktorica pediatrične klinike UKCL Anamarija Meglič vodstvo UKC prosila za takojšnjo razrešitev.

»Neživljenjska ureditev« o poklicnih kvalifikacijah

Po navedbah Medvedove je trenutna ureditev o potrebnih poklicnih kvalifikacijah za zdravnike, ki niso iz EU, neživljenjska. Po predlogu sprememb, ki so po njenih besedah usklajene z zdravniško zbornico, pa bo lahko minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, s katero bodo specialisti iz tretjih držav, ki imajo posebno strokovno znanje, začasno opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji.

»Gre za izjemne primere, ko javni zavodi s slovenskimi strokovnjaki ne morejo zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti in je s tem tvegano ogrožanje življenj ali huda okvara zdravja bolnikov,« je povedala Medvedova v izjavi medijem.

Za eno leto in brez zahteve visokega znanja jezika

Od teh zdravnikov ne bodo zahtevali visokega znanja slovenskega jezika, bo pa moral izvajalec zagotoviti komunikacijo med zdravnikom in bolnikom ter njegovimi svojci v slovenskem jeziku, prav tako bo morala biti ustrezno prilagojena vsa medicinska dokumentacija, da jo bodo vsi razumeli.

Zdravnik bo lahko v Sloveniji deloval največ eno leto, če bo prejel vabilo iz terciarne zdravstvene ustanove in če bodo za njegovo strokovno znanje jamčili trije zdravniki v Sloveniji, od tega nacionalni koordinator za to specializacijo in specialista mentorja, ki morata imeti vsaj 15 let izkušenj.

Komentar Financ: V trenutnih razmerah, ko se lahko zgodi, da bolni otroci ostanejo brez kardiološke pomoči, seveda ni mogoče nasprotovati nujnim ukrepom, ki jih želi uveljaviti ministrstvo za zdravje. A hkrati je le treba povedati, da je naravnost tragikomično, kako se lahko rešitve najdejo, če komu teče voda v grlo, prej pa v štirih letih ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ni znala sodelovati z nikomer in tudi ni videla potrebe ali nuje, da predlaga potrebne spremembe zdajšnje – kako že – »neživljenjske ureditve«!

Na vrat na nos v spremembo zakona zaradi otroških kardiologov in kirurgov iz tujine
Savdijke bodo lahko prvič v zgodovini sedle za volan 7
5 ur
Prihajajoča nedelja bo za prebivalke Saudove Arabije zgodovinsko pomemben dan. Savdijke bodo lahko prvič v zgodovini sedle za volan, poroča Washington Post. Savdske oblasti so sprejele odlok za
Več ▼

Prihajajoča nedelja bo za prebivalke Saudove Arabije zgodovinsko pomemben dan. Savdijke bodo lahko prvič v zgodovini sedle za volan, poroča Washington Post. Savdske oblasti so sprejele odlok za opravljanja vozniškega izpita že lani septembra. V tem času pa je le majhno število žensk pridobilo vozniško dovoljenje. Glede na sporočila za javnost, ki jih je objavilo Wall Street Journal, pa nekateri savdski moški bojkotirajo sprejet odlok in ženskam na različne načine onemogočajo, da bi postale voznice. Kljub dovoljenju za vožnjo avtomobila, pa savdske ženske še vedno ne bodo smele zapuščati države brez moške privolitve.

V evrskem gospodarstvu sije sonce - ali pa dežuje, odvisno, koga vprašate
5 ur
Če vprašate tiste, ki na evrskem območju delajo v storitvenih dejavnostih, je junij prinesel izboljšanje, drugače pa bi vam odgovorili tisti, ki na evrskem območju delajo v predelovalnih dejavnostih
Na članek...

Medtem ko se je junija vrednost skrbno opazovanega kazalnika nabavnih menedžerjev PMI za evrsko območje kot celoto izboljšala – kar so analitiki pospremili z oceno, da se je po več šibkih mesecih situacija obrnila –, pa je tudi junij prinesel poslabšanje v evrskih predelovalnih industrijah.

Petkova objava vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev PMI je torej razkrila mešano sliko v gospodarstvu na evrskem območju. Povejmo, da indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki ga na podlagi ankete med okoli pet tisoč evrskimi podjetji vsak mesec izračunavajo pri družbi IHS Markit, med ekonomisti, vlagatelji in gospodarstveniki velja za precej zanesljiv kazalnik o sprotnem stanju v realnem gospodarstvu. Kaj je torej prva ocena – to pri IHS Markit pripravijo po pregledu 85 do 90 odstotkov anketnih odgovorov – pokazala za junij?

Skupni indeks PMI, ki za evrsko območje upošteva stanje tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih, je junija pridobil, saj se je njegova vrednost z majskiih 54,1 točke junija povišala na 54,8 točke. Vendar pa je bila rast dosežena izključno na račun izboljšanja v storitvenih dejavnostih, saj so v predelovalnih podjetjih na evrskem območju junija zaznali nekaj slabšo situacijo. Poglejmo podrobneje.

Indeks PMI za evrske predelovalne dejavnosti je ta mesec zdrsnil, in sicer z majskih 55,5 točke na junijskih 55 točk, kar je najniže v zadnjem letu in pol. Informacije o tem, kakšne so razmere v evrskih predelovalnih panogah, so pomembne tudi za slovenske izvoznike kot dobavitelje evropskih predelovalnih podjetij.

Kot so pri IHS Markit zaznali iz odgovorov na junijsko anketo, se je obseg aktivnosti v predelovalnih dejavnostih sicer povečeval tudi junija (vsaka vrednost nad 50 točkami namreč kaže na rast aktivnosti), vendar pa je bila ta rast najšibkejša po novembru 2016. Pri tem so v podjetjih povedali, da so se jim nova naročila povečala, ampak je bila stopnja rasti najnižja v zadnjih 22 mesecih. Svetlejši del v odgovorih pa se je nanašal na zaposlovanje – predelovalna podjetja še vedno zaposlujejo.

In kako so pri družbi IHS Markit prejete odgovore pokomentirali? Kot pravi glavni ekonomist družbe Chris Williamson, izboljšanje vrednosti skupnega indeksa nabavnih menedžerjev PMI ne zagotavlja izgovora, da je prišlo do obrata. »Zlasti so k možnemu poslabšanju v prihodnjih mesecih nagnjene predelovalne dejavnosti, pri čemer so podjetja najbolj zaskrbljena zaradi zaostrovanja razmer v svetovni trgovini in politične negotovosti,« je dejal Williamson in dodal, da je zaupanje teh podjetij glede tega, kaj jih čaka do konca leta, najnižje po letu 2015.

Dodajmo, da so v ločeni anketi za Nemčijo (ki je sicer že upoštevana v skupni analizi razmer na evrskem območju) ugotovili, da so bili anketni rezultati iz Nemčije zlasti nerazveseljivi v zvezi z nemško predelovalno industrijo in so junija še dodatno upadli v primerjavi z lanskim decembrom, ki je prinesel rekord, zdrsnili pa so na najnižjo vrednost v poldrugem letu. Kot so na podlagi analize odgovorov v anketi, v katerih je sodelovalo tisoč predelovalnih in storitvenih podjetij, ugotovili pri družbi IHS Markit, jih v nemških predelovalnih podjetjih skrbi šibkost pri novih izvoznih naročilih, ki se je nadaljevala tudi v junij, obenem pa posamični dokazi govorijo o zatišju pri povpraševanju po nemških izdelkih iz ZDA in Kitajske.

Indeks PMI za evrske storitvene dejavnosti pa je ta mesec zrasel, in sicer z majskih 53,8 točke na junijskih 55 točk, kar je bila največja rast v zadnjih štirih mesecih. Nova naročila za storitvena podjetja so se povečala najbolj po letošnjem februarju. V storitvenih dejavnostih tudi pospešeno zaposlujejo, saj je bila stopnja ustvarjanja novih delovnih mest najvišja po oktobru 2007. Dobre razmere v storitvenem sektorju so bile, kot rečeno, tudi odločilne za rast skupnega indeksa PMI za evrsko območje.

Prve ocene o evrski rasti v drugem četrtletju

Na podlagi analize razmer v evrskih predelovalnih in storitvenih podjetjih v aprilu in maju, skupaj z analizo odgovorov evrskih podjetih iz junijske ankete, so pri IHS Markit pripravili tudi prvo oceno, s kakšno gospodarsko rastjo bo evrsko območje sklenilo drugo četrtletje. V družbi menijo, da bo podatek o evrski gospodarski rasti za drugo četrtletje pokazal 0,5-odstotno rast evrskega BDP v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, kar bi bilo bolje od rasti v prvem četrtletju, ki je bila 0,4-odstotna.

Pa naprej? Williamson opozarja na previdnost, zlasti zato, ker bi lahko bilo junijsko izboljšanje v precejšnjem delu tudi posledica tega, da je bilo v maju nenavadno veliko število državnih praznikov po evrskih državah, ki jih upoštevajo pri svojih analizah. Kot omenjeno je zaupanje podjetij, kako se bo njihovo poslovanje odvilo do konca leta, najšibkejše po letu 2015. In čeprav je junij prinesel nekaj upanja, da so bili podatki za prvih nekaj mesecev tega leta preveč razumljeni kot znamenje šibkosti evrskega območja, pa pri družbi ocenjujejo, da je zaradi obstoječih tveganj precej možnosti, da bi se v drugi polovici leta stanje morda poslabšalo.

V evrskem gospodarstvu sije sonce - ali pa dežuje, odvisno, koga vprašate
Nemški SPD se že pripravlja na voltve
6 ur
Zaradi konflikta med vladajočima nemškima Krščansko-demokratsko unijo (CDU) in Krščansko-socialno unijo (CSU), ki je nastal zaradi nestrinjanja glede migracijske politike, se tretji koalicijski
Več ▼

Zaradi konflikta med vladajočima nemškima Krščansko-demokratsko unijo (CDU) in Krščansko-socialno unijo (CSU), ki je nastal zaradi nestrinjanja glede migracijske politike, se tretji koalicijski partner nemške vlade socialdemokrati (SPD) že pripravlja na potencialne nove volitve, poroča Spiegel. Vodja skupne poslanske skupine CDU/CSU Volker Kauder je v sredo za jutranjo oddajo na nemški televiziji ZDF ocenil, da tako hudega spora med sestrskima strankama še ni doživel. Tako niso izključene niti nove volitve, na katere želi biti SPD po polomu na zadnjih volitvah dobro pripravljena.

Pripravite se na podražitve ameriških kavbojk, kozmetike ... 5
7 ur
Danes so začele veljati evropske carine na nekatero blago iz ZDA
Na članek...

Danes začnejo veljati sredi junija potrjene višje carine EU na ameriško blago. Z dodatnimi carinami naj bi bilo obremenjeno ameriško blago v vrednosti 2,8 milijarde evrov, carine pa bodo v povprečju po novem 25-odstotne. EU carine uvaja na ameriške kavbojke, motorna kolesa, viski, arašidovo maslo, sladko koruzo, moško usnjeno obutev, kozmetiko, izdelke iz jekla, brusnice, brusnični in pomarančni sok. Posledice bodo podražitve za končne porabnike.

Omenjeno je že potrdil Branko Roglič iz družbe Orbico, ki uvaža tudi kozmetiko iz ZDA (Mac, Estee Lauder, Clinique, Tom Ford ...). "Kakšne bodo podražitve, bomo izračunali prihodnji teden. Je pa logično, da bodo. Vse višje dajatve se na koncu prelijejo na končnega kupca." Pravi, da je evropski človek in da sicer razume EU, da se je morala odzvati na ukrepe ZDA oziroma njihovega predsednika Donalda Trumpa.

Spomnimo, gre za odziv Unije na carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump uvedel na evropski izvoz jekla in aluminija. Dodatne carine na uvoz jekla iz EU so 25-odstotne, na uvoz aluminija iz EU pa desetodstotne. Enako je dodatno obremenil izdelke v uvozu iz Mehike in Kanade.

Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström pravi, da bo EU umaknila carine, če jih bodo tudi ZDA.

Uvozniki bodo kupovali drugje

"Uvozniki izdelkov iz ZDA, ki bodo ocarinjeni, bodo v primeru večje cenovne razlike raziskali možnost ugodnejše nabave izdelkov iz drugih držav, vendar je pri določenih povpraševanje manj elastično (nekdo, ki je ljubitelj harleyja davidsona, ne bo zaradi tega kupil ducatija; drugače velja pri brusnicah, ki so generični izdelek). Uvozniki se kratkoročno tudi ne bodo preusmerili na nabave iz drugih trgov, ker so morda prisotne druge ovire, kot so nepoznavanje zanesljivosti novega dobavitelja in podobno," meni glavni ekonomist pri analitiki GZS Bojan Ivanc.

In kako slovenska podjetja občutijo carine v ZDA? Ivanc pravi, da sta predvsem dve večji podjetji za nekaj svojih izdelkov, ki so predmet carine in jih izvažata v ZDA, nekoliko pospešili izvoz v predhodnih mesecih. Prihodnja naročila bodo najverjetneje manjša, vendar bo del višjega bremena carine moral prevzeti tudi ameriški kupec (v okvirju preberite odgovor SIJ).

Carinska "vojna" se zdi Ivancu velik minus za multinacionalke: "V Sloveniji ni bilo veliko ameriških izdelkov široke porabe, ki so predmet carine. Prehrambna industrija bo plačevala višjo ceno za uvoz (koruza, fižol, riž). Tudi nekateri uvozniki specializiranih jekel iz ZDA bodo kratkoročno plačevali več za izdelek oziroma bodo iskali primerljivega dobavitelja. Nekako si bosta morala strošek carine razdeliti tako prodajalec kot kupec blaga. Višje končne cene izdelkov so tako najverjetnejša posledica navedenih trgovinskih vojn na kratek rok."

Pripravite se na podražitve ameriških kavbojk, kozmetike ...
Za vipavske breskve že tretje leto zapored višja odkupna cena
7 ur
Fructal in Kmetijska zadruga Vipava sta se dogovorili, da bo osnova cena za odkup breskev enaka lanski in bo znašala 22 centov, so sporočili s Kmetijske zadruge Vipava. Odkupna cena za breskve, ki
Več ▼

Fructal in Kmetijska zadruga Vipava sta se dogovorili, da bo osnova cena za odkup breskev enaka lanski in bo znašala 22 centov, so sporočili s Kmetijske zadruge Vipava. Odkupna cena za breskve, ki bodo sestavina izdelkov Vipavska breskev, pa 28 centov. Fructal bo odkupil vse ponujene količine breskev. Kmetijska zadruga ocenjuje, da bo skupna letina breskev znašala 800 ton. Kot še poudarjajo na Kmetijski zadrugi, bo odkupna cena že tretje leto zapored 22 centov na kilogram, kar je bistveno višje od cen v sosednjih državah.

Kostić lahko Gorenjsko banko plača do junija 2019. Sava v prevzem Hotelov Bernardin 1
7 ur
Skupščina Save je odločila, da dobrih 37 odstotkov Gorenjske banke proda AIK banki Miodraga Kostića. Kostić ima čas, da delnice plača vse do junija 2019. Zakaj, smo razkrili
Več ▼

Skupščina Save je odločila, da dobrih 37 odstotkov Gorenjske banke proda AIK banki Miodraga Kostića. Kostić ima čas, da delnice plača vse do junija 2019. Zakaj, smo razkrili včeraj.

Delničarji Save so finančni holding tudi dokapitalizirali za 4,2 milijona evrov. S tem bo Sava lahko prrvzela Hotele Bernardin - prevzemni prag bo presegla s prevzemom delnic, ki jih bo dobila kot upnica NFD Holdinga v stečaju.

Kostić lahko Gorenjsko banko plača do junija 2019. Sava v prevzem Hotelov Bernardin
Proti hrvaškemu morju že gneča na cestah 1
21.06.2018 11:36
Kaj storiti, da ne boste stali v koloni
Na članek...

Napovedi o gnečah na cestah proti hrvaškemu morju se uresničujejo. Na mejnih prehodih pa je sicer več gneče za vstop v državo kot za izstop. Po podatkih portala promet.si, se za izstop iz države 20 minut čaka na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje. Za vstop v Slovenijo pa je na mejnem prehodu Dragonja terba čakati uro in pol.

Do zastojev pa med drugim prihaja tudi na ljubljanski obvoznici, na primorski avtocesti pred cestninsko postajo Log (v obe smeri).

Iz hrvaške družbe za avtoceste opozarjajo, da bodo zaradi slabega vremena zapirali odseke avtocest proti Dalmaciji - hrvaški meteorološki zavod je namreč za Istro in Kvarnar že včeraj izdal rdeči alarm (tukaj najdete sveže napovedi). Orkanska burja naj bi namreč sodegala tudi 150 kilometrov na uro. Oranžno opozorilo pa je zavod izdal zaradi najavljene količine dežja. Iz HAK tako svetujejo: "V petek na pot le, če je nujno potrebno!"

1. Kje se bo lahko stalo v Sloveniji

Dela na avtocestnem križu se trenutno večja dela izvajajo na naslednjih odsekih:

- na avtocesti A1 proti Kopru med Uncem in počivališčem Ravbarkomanda, v obe smeri, do 30. septembra, zaprta je polovica avtoceste, med priključki Kozina in Divača v smeri proti Ljubljani pa je zaradi del zaprt prehitevalni pas, med cestninsko postajo Log in priključkom Vrhnika pa je zaradi rušenja cestninske postaje oviran promet.

- na avtocesti A1 proti Mariboru so večja dela med predorom Ločica in priključkom Vransko, na Pokošah med Slovensko Bistrico in Hajdino naj bi do nedelje promet spet stekel dvosmerno - gradi se počivališče.

- na hitri cesti Nova Gorica - Razdrto rušijo cestninsko postajo Nanos, prav tako je pred pokritim vkopom Rebrnice I v smeri Italije zaradi sanacije viadukta do 11. septembra zaprta polovica hitre ceste.

- na hitri cesti Koper - Škofije je v smeri Škofij v pokritem vkopu Škofije zaradi del zaprt vozni pas, v smeri proti Kopru pa je med prehodom in priključkom Škofije zaprt prehitevalni pas.

- na ljubljanski vzhodni obvoznici so dela na razcepu Malence iz smeri Golovca proti Rudniku ter na razcepu Zadobrova iz smeri Sneberij proti Zaloški.

- na mariborski vzhodni obvoznici so večja dela med priključkom Zrkovci in razcepom Dragučova v smeri proti Šentilju, zaprt je prehitevalni pas, opravljajo se dela v predorih.

- na avtocesti A2 proti Obrežju je med priključkoma Višnja Gora in Grosuplje zaprt prehitevalni pas v smeri Ljubljane, prav tako je prehitevalni pas zaprt med priključkoma Kronovo in Dobruška vas v smeri Obrežja. Med mejnim prehodom in priključkom Obrežje v smeri Ljubljane pa je zaprt vozni pas.

- na avtocesti A4 Podlehnik - Maribor pred priključkom Zlatoličje je v smeri Maribora zaprt prehitevalni pas, proti mejnemu prehodu Gruškovje pa bo na več odsekih promet potekal izmenično zaradi gradnje avtoceste.

2. Kje se bo lahko stalo na Hrvaškem

MUP opozarja, da bo največja gneča na hrvaških cestah med poznopopoldanskimi urami danes, v petek dopoldne, soboto dopoldne, nedeljo popoldne in ponedeljek popoldne, na vseh glavnih prometnih žilah med notranjostjo države in obmorskimi kraji.

Najhuje bo na avtocestah:

- A1 Zagreb - Split,

- A3 Bregana - Zagreb - Lipovac,

- A6 Bosiljevo - Rijeka,

- A2 Zagreb - Gruškovje (Macelj) - na povezavi so interaktivne kamere na odseku,

- A4 Zagreb - Goričan in

- na državni cesti D1 Karlovac – Slunj – Gračac – Knin – Split.

3. Alternativni mejni prehodi

Že pred časom pa vam je direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl na podlagi svojih izkušenj svetoval, kje čez mejo, da se izognete največji gneči:

Istra

Če potujete v hrvaško Istro, priporočam, da preizkusite dva manj znana mejna prehoda – Brezovica pri Gradinu ali Rakitovec (samo za državljane EU). Brezovica pri Gradinu je bolj pripravna, tudi Rakitovec je v redu. Obvezno preverite, kdaj sta mejna prehoda odprta, ponoči ju zapirajo. Zapustite primorsko avtocesto takoj po črnokalskem viaduktu, pojdite proti Buzetu; če se odločite za Brezovico pri Gradinu, zavijete na desno, za Rakitovec pa na levo (glej zemljevid, ne samo navigacijo!). Seveda sta ti zelo slikoviti poti bolj zamudni; a če je na Dragonji ali v Sečovljah kaos, lahko privarčujete pri času in živcih. Seveda ni nujno, da boste pri tem uspeli, če bo več ljudi začelo uporabljati ti poti.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Reka in Krk

Če greste na Reko, lahko poskusite prehod Novokračine, ki je podoben Brezovici pri Gradinu ali Rakitovcu (Novokračin sam še nisem prečkal). Za pot proti Krku pa lahko razmislite tudi o Babnem Polju (čez Cerknico in Lož). Pot čez Kočevje namreč pozna ogromno ljudi. V skrajni sili je Babno Polje lahko primerno tudi za pot v Dalmacijo.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Zagreb

Če potujete iz Ljubljane v Zagreb, je najbolje, da greste z vlakom. Mali mejni prehod, desno od glavnega obreškega, namreč poznajo »vsi«, cestni mejni prehod ob Dobovi je lahko boljša rešitev, a je zaradi zamudnejše vožnje do Zagreba manj primeren kot vlak. Res je, da vlak včasih zamuja, zato priporočam, da potujete z vlaki, ki v Slovenijo ne pridejo iz Avstrije. Sam, ko potujem v Zagreb, parkiram avto na parkiriščih ob ljubljanskem kolodvoru, in če vidim, da vlak zelo zamuja že pri odhodu iz Ljubljane, grem pač nazaj v avto in skujem rezervni načrt. Če prek Zagreba želite potovati v Srbijo ali Bosno, priporočam letalo, kajti Hrvati bodo vse bolj tesno začeli nadzorovati prehode s sosedi.

Dunaj oziroma Gradec

Ob gneči na Šentilju, ob poostrenem avstrijskem nadzoru, ne razmislite samo o starem šentiljskem prehodu, temveč tudi o Juriju ali Cmureku.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Zahod Avstrije ali Nemčija

Vsekakor se izogibajte večno prenavljanih Karavank, če je gneča oziroma poostren nadzor meje. Prelaza Ljubelj ali še bolj Korensko sedlo sta v redu. Pa tudi predornine ne boste plačali. Pomnite: če greste čez Korensko sedlo, zapustite avtocesto pred Jesenicami. Čez Jesenice in Kranjsko Goro pa jo lahko mahnete tudi v Italijo, pred Trbižem zavijte na desno na avtocesto (cestnine za nekaj metrov avtoceste v Italiji ni) in brez mejne kontrole ste v Avstriji. Če greste naprej v Nemčijo, se o tem, kako se izogniti morebitnemu poostrenemu nadzoru Nemcev, pozanimajte pri Slovencih, ki živijo, recimo, v Münchnu.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Proti hrvaškemu morju že gneča na cestah
Melania Trump na obisk k imigrantskim otrokom v jakni z napisom: Res mi je vseeno, pa tebi? 10
8 ur
Potem ko je bil ameriški predsednik Donald Trump deležen obsežnih kritik zaradi politike, da so na ameriško-mehiški meji pri pridržanju nezakonitih migrantov otroke ločevali od staršev, je v
Več ▼

Potem ko je bil ameriški predsednik Donald Trump deležen obsežnih kritik zaradi politike, da so na ameriško-mehiški meji pri pridržanju nezakonitih migrantov otroke ločevali od staršev, je v sredo le podpisal izvršilni ukaz, da bodo družine na meji lahko ostale skupaj in da otrok ne bodo več ločevali od staršev. Prva dama ZDA Melania Trump, ki je pred dnevi presenetila z izjavo, da težko gleda, kako otroke ločujejo od staršev, in upa, da bosta obe strani dosegli sporazum o reformi priseljevanja, je v četrtek sprožila val kritik, ker je za nenapovedani obisk otrok migrantov na meji oblekla jakno zapisom "Res mi je vseeno, pa tebi?"

Tiskovna predstavnica Melanie Trump je v odziv na kritike pri izbiri jakne dejala, da gre samo za jakno, brez skritega sporočila in da upa, da se svet ne bo osredotočil na garderobo prve dame.

Predsednik Donald Trump pa je s svojim tvitom nakazal, da gre za sporočilo, in sicer naj bi se sporočilo na jakni nanašalo na lažne novice.

Surs: Za hlebec kruha smo v letu 1991 delali 27 minut, lani tretjino manj
8 ur
Slovenci v ponedeljek obeležujemo dan državnosti in sedemindvajset let samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Primerjava med časom dela v letu 1991 in 2017 kaže, da je pred 27 leti Slovenec za
Več ▼

Slovenci v ponedeljek obeležujemo dan državnosti in sedemindvajset let samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Primerjava med časom dela v letu 1991 in 2017 kaže, da je pred 27 leti Slovenec za nakup določene dobrine delal več. V 2017 smo na primer za kilogram črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred šestindvajsetimi leti, poroča SURS.

Slovenec rojen v osemdesetih, je v osemnajstih letih zamenjal tri valute (jugoslovanski dinar, slovenski tolar, evro), zato je primerjava med povprečnimi plačami skoraj nemogoča. Ugotavljajo pa, da so cene od leta 1991 naraščale počasneje kot plače. Celoten vpogled je dostopen na Sursu.

Surs: Za hlebec kruha smo v letu 1991 delali 27 minut, lani tretjino manj
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
8 ur
1. Seznam 100 slovenskih podjetij, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene2. Balon na ljubljanskem nepremičninskem trgu? Niti ne…3. Avtomatizirane plače 4. Greste na Hrvaško? Pazite, kako dvigate
Več ▼

1. Seznam 100 slovenskih podjetij, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene

2. Balon na ljubljanskem nepremičninskem trgu? Niti ne…

3. Avtomatizirane plače

4. Greste na Hrvaško? Pazite, kako dvigate gotovino in plačujete s karticami

5. (intervju) Odhod 8.000 Slovencev v tujino bi moral biti znamenje, da nekaj ni v redu

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (iTunes),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

(časovnica) Kako je Trump ZDA popeljal v svetovni trgovinski spopad ... tiče se tudi nas 4
19.06.2018 19:09

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal, da bo v odnosu do Kitajske – če ne bo uresničila ameriških zahtev po pravičnejših trgovinskih odnosih – uvedel dodatne carine. Pristojnim v ameriški administraciji je že naložil, naj sestavijo seznam kitajskih izdelkov v vrednosti 200 milijard dolarjev. Napetosti v svetovnih trgovinskih odnosih se tako še poglabljajo, na začetku julija pa bo predvidoma protiukrepe v obliki dodatnih carin na ameriško blago v vrednosti 2,8 milijarde dolarjev uvedla tudi Evropska unija.

ZDA so po ameriških podatki iz Kitajske lani uvozile za 505 milijard dolarjev blaga, na Kitajsko pa izvozile za 130 milijard dolarjev blaga, tak tok pa Trump ocenjuje za izkoriščanje. Odnose s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom sicer ocenjuje za odlične in je pripravljen na nadaljnje pogovore (ki pa v prejšnjem krogu, spomnimo, niso prinesli rezultatov, tako da so ZDA uvedle carine za kitajsko blago v vrednosti 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je oblikovala protiukrepe).

Kako pa Slovenija čuti zaostrene trgovinske odnose, v okviru katerih bo v odgovor na dodatne carine na aluminij in jeklo tudi za evropske proizvajalce EU uvedla protiukrepe za uvoz ameriških izdelkov? Kot pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je neposreden vpliv na Slovenijo omejen na dve večji podjetji, na največjo železarsko skupino in predelovalca aluminija. "Posreden vpliv pa je negativen z vidika pritiska na ceno pri enostavnih jeklih (proizvajalci iz Indije izstopajo z nizkimi cenami)," pravi Ivanc. V zvezi z evropskimi protiukrepi, napovedanimi za julij, Ivanc ocenjuje, da bodo negativni učinki predvsem posredni, saj se s tem na evropskem trgu viša cena izdelkov, ki so na carinski listi; večine teh Slovenija neposredno ne uvaža.

Kakšen pa bi bil vpliv, če bi se uresničila še napoved predsednika Trumpa o morebitni uvedbi carin na uvoz evropskih avtomobilov? Bojan Ivanc pravi: "Uvedba carin bi se posredno pokazala v obliki pritiskov na nižje prodajne cene pri naših dobaviteljih, delno tudi v skrajšanju knjige naročil."

Kako so se ZDA zapletale v trgovinske spore

1. marec: ameriški predsednik Donald Trump naznani, da namerava uvesti dodatne 25-odstotne carine na uvoz jekla in izdelkov iz jekla ter 10-odstotne carine na uvoz aluminija in izdelke iz njega v ZDA.

8. marec: predsednik Trump podpiše odlok o uvedbi dodatnih carin na jeklo in aluminij, njegova uveljavitev je predvidena čez 15 dni. Iz ukrepov za nedoločen čas izključi Kanado in Mehiko, s katerima imajo ZDA podpisan prostotrgovinski sporazum Nafta. Se pa Trumpova administracija ne odloči iz ukrepov izvzeti Kitajske, od koder ZDA uvozijo le 2,2 odstotka jekla.

10. marec: evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström se v soboto sestane z ameriškim trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem. Komisarka vztraja, da morajo biti evropski jeklarji iz dodatnih carin izključeni, a pogovori ne prinesejo več jasnosti. EU napove, da se bo odzvala s povračilnimi ukrepi, ki so dovoljeni v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO).

22. marec: dan pred potekom 15-dnevnega roka za uveljavitev dodatnih carin Trump pove, da bo iz napovedanih dodatnih carin na jeklo in aluminij začasno izvzeta tudi EU, glede morebitne trajne izjeme naj bi odločili do konca aprila. Isti dan Trump z memorandumom napove uvedbo dodatnih carin, usmerjenih proti Kitajski, za kitajski uvoz v vrednosti več deset milijard dolarjev. Kot pravi, te ukrepe uvaja "zaradi kraje tehnologije in poslovnih skrivnosti, ker naj bi kitajska podjetja ameriške družbe oropala za milijarde dolarjev prihodkov ter ubila na tisoče služb".

24. marec: Kitajska se odzove s sporočilom ZDA, da bo zavarovala svoje interese. Zagrozi s povračilnimi ukrepi, meri pa na dodatne carine za ameriški izvoz v vrednosti okoli tri milijarde dolarjev.

26. marec: na borzi v Šanghaju steče terminsko trgovanje s pogodbami na nafto v juanih (doslej je na tem področju kraljeval dolar). Isti dan ameriški časnik WSJ poroča, da so ZDA s Kitajsko za zaprtimi vrati začele pogajanja o izboljšanju dostopa ameriških podjetij na kitajski trg, s čimer naj bi se po poročanju izognili trgovinskim zaostritvam. Pozneje se izkaže, da pogovori niso obrodili sadov.

2. april: Kitajska uvede carine na 128 ameriških izdelkov v skupni vrednosti okoli tri milijarde dolarjev, s sporočilom, da želi tako izravnati izgube zaradi ameriških dajatev.

3. april: Trump napove uvedbo 25-odstotnih carin na okoli 1.300 kitajskih visokotehnoloških, transportnih in medicinskih izdelkov. Uvoz tovrstnih izdelkov v ZDA iz Kitajske je ocenjen na okoli 50 milijard dolarjev.

4. april: Kitajska napove, da bo uvedla dodatne 25-odstotne carine na 106 izbranih ameriških izdelkov v vrednosti okoli 50 milijard dolarjev. Med izdelki so na primer ameriška soja, avtomobili, kemikalije. Naslednji dan poskuša Kitajska vzpostaviti reševanje spora z ZDA pred STO.

24., 27. april: še pred koncem aprila, ko poteče začasno izvzetje evropskih jeklarjev in proizvajalcev aluminija iz dodatnih carin, se na obisk k Trumpu odpravi francoski predsednik Macron, tri dni pozneje kanclerka Merklova.

1. maj: predsednik Trump za mesec dni, do 1. junija, podaljša začasno izvzetje EU, Kanade in Mehike iz dodatnih carin na jeklo in aluminij.

3. maj: ZDA in Kitajska začneta trgovinske pogovore.

8. maj: predsednik Trump sporoči, da ZDA odstopajo od jedrskega sporazuma z Iranom in spet vzpostavljajo gospodarske sankcije.

17. maj: voditelji EU se na vrhu v Sofiji dogovorijo o načrtu za ureditev trgovinskih odnosov z ZDA. Če Washington EU zagotovi stalno izvzetje iz novih uvoznih carin na jeklo in aluminij, se je Unija pripravljena pogovarjati o znižanju carin na druge industrijske izdelke, tudi avtomobile, o reformi Svetovne trgovinske organizacije ter glede utekočinjenega zemeljskega plina.

Obenem predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker oznani, da se je EU odločila aktivirati zakonodajo, po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU. To pomeni prepoved, da bi podjetja v Uniji spoštovala ameriške sankcije proti Iranu oziroma te sankcije upoštevala, obenem pa domnevno predvideva tudi odškodnine za poslovne izgube.

18. maj: EU in Japonska STO obvestita o načrtovanih protiukrepih zoper ZDA.

24. maj: Trump medtem z dodatnimi carinami požuga evropski avtomobilski industriji, s tem ko sproži preiskavo, ali uvoz tujih avtomobilov in tovornjakov ogroža ameriško nacionalno varnost. Kot je razumeti, v ameriški administraciji tehtajo uvedbo dodatnih carin na uvoz avtomobilov v višini 25 odstotkov.

31. maj: Trumpova administracija se odloči, da dodatne carine na uvoz jekla, aluminija in izdelkov iz teh materialov s 1. junijem uvede tudi za proizvajalce iz EU.

4. junij: Mehika sprejme protiukrepe – uvede carine na uvoz nekaterih izdelkov iz ZDA, kot so jeklo, svinjina in viski, iz ZDA. Podobne protiukrepe uvede Kanada, tudi EU, ki 6. junija sporoči, da bo povračilne ukrepe proti ZDA uvedla v juliju.

In kaj je pričakovati v nadaljevanju?

Za zdaj morebitne rešitve zaostrenih odnosov v svetovni trgovini ni na vidiku.

19. junij: Trump je Kitajski zažugal še z dodatnimi carinami, tokrat naj bi pripravili seznam kitajskih izdelkov v vrednosti 200 milijard dolarjev, za katere bi uvedli predvidoma 10-odstotno dodatno carino.

22. junij: EU uveljavi carine na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 2,8 milijarde dolarjev, med izdelki se navajajo motocikli Harley Davidson, arašidovo maslo, sicer pa tudi drugi, manj ikonični oziroma bolj klasični izdelki - na primer izdelki iz jekla in aluminija oziroma oblačila in obutev. Ob tem poteče rok za javno razpravo o tem, ali uvoz avtomobilov in delov zanje ogroža ameriško nacionalno varnost.

30. junij: predvidoma takrat naj bi ameriško finančno ministrstvo objavilo seznam omejitev v zvezi z naložbami kitajskih podjetij. Po dosegljivih informacijah v ameriški administraciji tehtajo tudi morebitne omejitve vizumov za kitajske državljane oziroma omejitve tehnoloških naložb kitajskih podjetij.

Začetek julija: predvidoma 1. julija bodo začele veljati kanadske carine na blago, uvoženo iz ZDA; izdelki so raznovrstni, med njimi je tudi aluminij. Mehika je povračilne ukrepe za ameriške izdelke v vrednosti okoli tri milijarde dolarjev že uvedla, kitajski bodo uveljavljeni predvidoma 6. julija. Po tujem poročanju so Avstralija, Argentina, Brazilija in Južna Koreja, za katere so ZDA prav tako uvedle dodatne carine na jeklo in aluminij, z ameriško administracijo dosegle dogovor, po katerem bodo skladno z ameriškim predlogom omejile tovrstni izvoz v ZDA.

19., 20. julij: predvideva se javno zaslišanje v zvezi s preiskavo, ali uvoz avtomobilov, tovornjakov in delov zanje v ZDA ogroža ameriško nacionalno varnost. Če bi bilo ugotovljeno, da je tako, lahko pride do uvedbe dodatnih carin na tuje avtomobile in tovornjake pri uvozu v ZDA.

(časovnica) Kako je Trump ZDA popeljal v svetovni trgovinski spopad ... tiče se tudi nas
Po osmih letih pomoči – kakšno je zdaj stanje v Grčiji 4
21.06.2018 20:20

Grčija bo predvidoma avgusta, ko se izteče zadnji, tretji sveženj pomoči, spet zmožna samostojno pokrivati svoje potrebe po financiranju in se bo vrnila na trg. Lanski tržni test z novo dolžniško izdajo je prestala. Na trgu se je medtem umirilo dojemanje, kako tvegane so naložbe v grške dolžniške vrednostne papirje (ki so zaradi velikih donosov lahko privlačni tudi zaradi nižje donosnosti drugih naložb v okolju nizkih obrestnih mer). Tako je bila v četrtek Grčija spet na dnevnem redu zasedanja evroskupine, ki združuje evrske finančne ministre – s poudarkom na ukrepih za ublažitev njenega dolga. Mi pa smo pogledali, kako se v osmih letih reševanje spremenilo stanje v državi.

Še pred začetkom zasedanja evroskupine v četrtek popoldne je njen novi šef Portugalec Mario Centeno dejal, da je po dosegljivih informacijah Grčija izpolnila vseh 88 zavez, ki so bile dane kot pogoj za pomoč ter za pozitivno oceno njenega napredka. Taka ocena je bila potrebna za izplačilo zadnjega, petega obroka posojil iz tretjega programa pomoči, ki se sicer izteka 20. avgusta, zatem pa se bo Grčija po načrtu dokončno vrnila na trg (dodajmo, da se je vmes sicer na trgu že nekajkrat poskusno, uspešno zadolžila). Kot je bilo zdaj mogoče prebrati na več mestih, je Grčija od mednarodnih posojilodajalcev dobila 273,7 milijarde evrov posojil v treh programih, v zameno pa je morala privolili v obsežne strukturne reforme, v okviru katerih je morala izpolniti prek 450 ukrepov.

Razprava, ki se je začela v četrtek popoldne, se je na evroskupini zavlekla v zgodnje ure naslednjega dne, kakor se je to pogosto primerilo v minulih osmih letih. V njej so se posvetili trem vprašanjem.

  • V prvem koraku so ocenili napredek pri izpolnjevanju grških zavez do posojilodajalcev, ki je bila pozitivna in je omogočila potrditev zadnjega, 15 milijard evrov vrednega obroka posojil. K temu bo dodani nekaj natečenih oziroma neporabljenih, a odobrenih sredstev, tako da bo v Grčiji v prihodnjih 22 mesecih zagotovljenih 24,1 milijarde evrov.

Na podlagi ocene, ki jo je na tiskovni konferenci podal šef evroskupine Mario Centeno, je grški dolg vzdržen, Grki pa so izpolnili svoje zaveze in resnično opravili svoje delo. Zato je lahko bila četrta revizija tretjega programa pomoči Grčiji sklenjena s pozitivno oceno, ki je omogočila izplačilo petega obroka posojil iz tretjega programa pomoči Grčiji.

  • Drug element v razpravi je bil nadzor mednarodnih posojilodajalcev po uradnem izteku tretjega programa pomoči, pri katerem bo sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad, ki sicer v tretjem programu pomoči ni želel biti udeležen s finančnim vložkom. V okviru ukrepov v obdobju po uradnem koncu vseh programov pomoči, h katerim se je nadalje zavezala Grčija, so iz evroskupine na primer izpostavili, da se Grčija zavezuje, da bo dosegala primarni presežek v višini 3,5 odstotka BDP do leta 2022.
  • Tretji, najtežavnejši del pa je bila razprava o ublažitvi dolžniškega bremena za Grčijo. V zvezi z njo so evrski finančni ministri potrdili več ukrepov, med njimi je bila izpostavljeno podaljšanje ročnostni nekaterih posojil. Tako naj bi za 96,6 milijarde evrov vrednih posojil iz drugega reševalnega svežnja ročnost podaljšali za deset let, obenem pa na ta posojila uveljavili tudi desetletni moratorij na plačilo glavnice in obresti.
Mi pa smo pogledali, kako se je vse začelo, koliko je Grčiji pomagala Slovenija in tudi, kje je po osmih programskih letih Grčija zdaj.

Kako je tekla zgodba evrske pomoči za Grčijo

Ozadje nastanka grške krize, ki se je razplamtela v evrsko dolžniško krizo, je bolj ali manj znano: nemajhno vlogo je imela pri njenem nastanku ameriška banka Goldman Sachs, ki je grški vladi pomagala prikriti realno stanje javnih financ, da je Grčija leta 2001 lahko prevzela evro. Zatem se je stanje grških javnih financ dodatno poslabšalo zaradi stroškov, povezanih z organizacijo olimpijskih iger 2004. Na zadeve se ni gledalo s pretirano kritičnimi očmi, tudi mednarodne banke so rade vlagale v visokodonosne grške državne obveznice.

Za Grčijo trije svežnji pomoči

Trgi so prvič zdrsnili v letu 2009, tresljaji pa so trajali tako dolgo, da so maja 2010 evrske države v sodelovanju z MDS Grčiji odobrile 110 milijard evrov vreden prvi triletni sveženj pomoči. V tistem času EU ni imela nobenega kriznega mehanizma, zato so se članice odločile, da bodo Grčiji pomagale z dvostranskimi posojili - ki pa niso bila izplačana v odobrenem znesku, temveč do višine 52,9 milijarde evrov.

Stanje se ni dovolj izboljšalo in marca 2012 so evrske članice Grčiji namenile drugi sveženj pomoči, ki ga je pospremil tudi delni odpis terjatev iz grških obveznic, s katerim se je grški dolg zmanjšal za 107 milijard evrov. A odpis ni občutneje zmanjšal grškega dolga, saj so ga spet napihnila posojila iz tedaj začasnega evrskega reševalnega sklada ESFS, ki so dosegla 141 milijard evrov. Ker se razmere tudi še v nadaljevanju niso umirile, so julija 2015 evrske članice Grčiji odobrile tretji, 86 milijard evrov vreden triletni program pomoči. Zadnji program se uradno izteče 20. avgusta letos.

V zvezi s pomočjo Grčiji je treba povedati, da gre v vseh primerih za povratno pomoč v obliki obrestovanih posojil. Odobrena posojila se izplačujejo v obrokih, ob preverjanju, ali Grčija izpolnjuje dane zaveze.

Žgoče vprašanje je že zmanjšanje grškega dolga

Skozi vsa minula leta je med žgočimi vprašanji vzdržnost grškega dolga, posledično pa razprava o njegovem zmanjšanju in v tem kontekstu odpisu. Mnogi sicer pravijo, da je bil Grčiji del dolga že odpisan, vendar pa to ne pomeni, da je bil skupni obseg dolga zmanjšan. V bistvu je ob odobritvi drugega svežnja pomoči, ki so ga banke in zavarovalnice pospremile z delnim odpisom, prišlo do tektonske spremembe: medtem ko so imele pred tem večino grških dolžniških papirjev v lasti evropske in svetovne banke ter zavarovalnice, so potem večinske upnice postale evrske države. Tako je leta 2015 77,9 odstotka grškega dolga odpadlo na evrske članice, začasni in stalni reševalni sklad EFSF in ESM ter ECB, delež zasebnih vlagateljev pa je znašal okoli 12 odstotkov.

V vmesnem času sicer evrske države niso sedele križem rok, Grčiji so blažile pogoje za posojila, tako da so zniževale obrestno mero, podaljševale ročnost ter državi odobrile moratorije na odplačilo glavnice. Klasičnemu odpisu pa se evrsko območje, zlasti Nemčija, vseskozi upira, čeprav k njemu že dlje časa poziva Mednarodni denarni sklad in je bil (ne)odpis tisto jabolko spora, zaradi katerega MDS ni finančno udeležen v tretjem svežnju.

Dodajmo, da iz odgovora nemške vlade na vprašanje opozicijske stranke Zelenih izhaja, da je Nemčija od leta 2010 na račun grške krize v proračun prejela 2,9 milijarde evrov več, kot je nakazala za pomoč Grčiji (nakazala je 914 milijonov evrov od teag 527 milijonov evrov leta 2013, 387 milijonov evrov pa leta 2014), na drugi strani pa je od leta 2010 prejela 3,4 milijarde evrov na račun obresti iz posojil, odkupovanja grških obveznic oziroma na podlagi programa za odkup državnih obveznic ranljivih evrskih držav, ki ga je leta 2010 oblikovala ECB. To je pomenilo okoli 2,5 milijarde evrov presežka, plus 400 milijonov obresti na posojilo razvojne banke KfW, ki je v državni lasti.

Relativno je Slovenija še vedno najbolj izpostavljena

Po zadnjih dosegljivih podatkih Eurostata, ki so za leto 2017, je izpostavljenost Slovenije do drugih vlad (torej ne le do Grčije, temveč tudi drugih evrskih držav, ki so dobile pomoč) znašala 2,7 odstotka BDP, kar je največ med vsemi državami. (Pri računanju izpostavljenosti se upoštevajo dvostranska posojila ter izpostavljenost prek začasnega evrskega reševalnega sklada EFSF.)

Slovenija je do Grčije izpostavljena prek dvostranskih posojil (teh je Slovenija Grčiji dejansko izplačala za 265,68 milijona evrov, kar je bilo manj od prvotno odobrenega zneska), pa tudi prek poroštev za vrednostne papirje, ki jih je izdal EFSF, zbrani denar pa namenil za posojila Grčiji, in pa ne nazadnje prek udeležbe v delniškem kapitalu stalnega reševalnega sklada ESM.

Grčija sicer obveznosti do Slovenije poplačuje. Obresti Slovenija prejema četrtletno, od leta 2010 do konca leta 2017 se jih je nateklo za dobrih 21,52 milijona evrov. Posojilo Grčiji naj bi bilo dokončno poplačano septembra 2041, pri obrok glavnice pa bo zapadel sredi junija 2020.

Kakšno je zdaj stanje v Grčiji

In kje je Grčija zdaj, tik pred tem, da se vrne na trg? Pogledali smo nekaj kazalnikov, ki smo jih za ilustracijo postavili ob bok slovenskim.

V minulih letih je Grčija ob strogem nadzoru evrskih članic dosegla boljšo uravnoteženost javnih financ, saj je javnofinančni primanjkljaj močno popravila, že dve leti pa beleži presežek: leta 2016 je bil 0,6-odstoten, lani pa 0,8-odstoten.

Se pa v minulih letih ni kaj bistveno zmanjšalo dolžniško breme Grčije. V primerjavi z letom 2008 je Grčija bila lani nominalno celo bolj zadolžena, v primerjavi z letom 2010 pa je bil dolg le malenkostno manjši. A le nominalno. Ker je Grčija izkusila izjemno globoko recesijo, je posledično narasel relativni delež dolga v odstotnem deležu BDP. Leta 2010 je denimo delež bil nekaj večji kot 146 odstotkov BDP, v letu 2017 pa je krepko presegel 178 odstotkov grškega BDP.

Če pogledamo še grški BDP: v letu 2017 je bil nominalno, v milijardah evrov, za več kot 21 odstotkov manjši kot leta 2010, v primerjavi z letom 2008 pa je bil manjši celo za več kot 26 odstotkov.

V letu 2017 se je v Grčijo znova vrnila gospodarska rast, a kot povsod je vprašanje, koliko jo občutijo ljudje.

Kot kažejo podatki, brezposelnost ostaja visoka, zlasti med mlajšimi od 25 let, kjer je brezposelnih še vedno več kot 43 odstotkov delovno aktivnih te starosti.

In kako je s plačami? Vzeli smo kazalnik, za katerega so na Eurostatu dejansko na voljo preverljivi oziroma primerljivi podatki – gre za minimalno plačo. Kot kažejo podatki Eurostata, je bila grška minimalna plača v letih krize močno okleščena.

Po osmih letih pomoči – kakšno je zdaj stanje v Grčiji
Zagrebška bolnišnica posodila aparat ECMO za nujno pomoč otroku v UKCL 2
9 ur
V UKC Ljubljana so se javno zahvalili zagrebški bolnišnici KBC Rebro, ker se je takoj odzvala na njihovo prošnjo za pomoč in brezpogojno posodila aparat ECMO, s katerim so rešili otroka z
Več ▼

V UKC Ljubljana so se javno zahvalili zagrebški bolnišnici KBC Rebro, ker se je takoj odzvala na njihovo prošnjo za pomoč in brezpogojno posodila aparat ECMO, s katerim so rešili otroka z odpovedjo pljuč v UKC Ljubljana.

Na oddelku za intenzivno terapijo otrok UKCL imajo sicer vedno na voljo dve aparaturi ECMO za zunajtelesno membransko oksigenacijo (nasičenje krvi s kisikom zunaj telesa, prek aparata, kar nadomesti pljuča). Zelo redko ali skoraj nikoli se zgodi, da bi dva otroka, kaj šele trije naenkrat, potrebovali takšno aparaturo, a tokrat se je zgodilo ravno to, so povedali v UKCL. V tednu dni so na intenzivni oddelek s pediatrične klinike dobili tri otroke v težkem stanju; brez aparatov ECMO ne bi preživeli.

Otroka so v UKCL uspešno priklopili na posojen aparat, tako da lahko zdaj nadaljujejo zdravljenje bolezni, ki je pripeljala do težkega stanja. Zdravniki v UKCL so optimistični in verjamejo, da se bo pljučna odpoved popravila in bo otrok sčasoma ponovno lahko dihal sam.

Preberite tudi:

Kako je mala Viktorija zmagala kljub mečkanju politike

Neverjetno: ali bo UKCL kupil aparat po primerljivi ceni s tujino?

Razkrivamo dobro zgodbo iz zdravstva – nabava aparatov po taki ceni kot v tujini!