Manager
Anketa Dela: Marjan Šarec v trdnem vodstvu
12.03.2018 09:03
Lista Marjana Šarca z 19,2-odstotno podporo ohranja vodstvo pred SDS s 14,1 odstotka in SD s 13,4 odstotka podpore, kaže anketa Dela. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi se v državni zbor
Več ▼

Lista Marjana Šarca z 19,2-odstotno podporo ohranja vodstvo pred SDS s 14,1 odstotka in SD s 13,4 odstotka podpore, kaže anketa Dela. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi se v državni zbor uvrstile še stranke SMC (5,9 odstotka), NSi (5,5), Levica (4,9)in DeSUS (3,2), blizu je tudi SLS (2,5).

Med strankami z manj kot dvema odstotkoma podpore najbolje kaže SNS z 1,8-odstotno podporo, z 1,7 odstotka sledi še Zeleni Slovenije. Stranka Alenke Bratušek in Lista novinarja Bojana Požarja, ki je v anketi nastopila prvič, imata 1,6-odstotno podporo, Dobra država Bojana Dobovška pa bi dobila 1,4 odstotka podpore. Čeprav sta sile povezala Franc Kangler (NLS) in Aleš Primc (Glas za otroke) in nastopata pod imenom Združena desnica, se jima to ni obrestovalo, saj so v anketi koalicijo komaj zaznali. (STA)

Je to zadnja priložnost za dizel? 2
4 ure
Pri Mercedesu so z združenjem elektromotorja in baterije z dizelskim motorjem ustvarili priključni hibrid, ki proizvede le okoli 40 gramov ogljikovega dioksida na kilometer – tako pa je upravičen do subvencije Ekosklada. Preizkusili smo ga v Stuttgartu.
Na članek...

Dizlom v zadnjem času ni lahko. Škandal je močno načel njihov okolijski imidž, prepovedi voženj v mestna središča pa so zaupanje še dodatno spodkopala. Prodajni delež upada, njihova prihodnost pa je nejasna. Mnogi proizvajalci se mu odrekajo, pri Mercedesu pa so v tem videli priložnost. »S pravo tehnologijo ima dizel prihodnost – izboljšati ga je bolje kot prepovedati,« je marca na predstavitvi v Ženevi dejal vodja razvoja Ola Kallenius, ki bo v prihodnjem letu zamenjal Zetscheja.

Dizel še ni rekel zadnje

Tretja generacija priključnih hibridov je ob bencinskem dobila še dizelsko srce. V Stuttgartu smo bili med prvimi, ki smo jih preizkusili. Prenova je doletela bencinska priključna hibrida razreda e (E 300 e) ter razreda S (S 560 e). Čeprav se omenjanje hibrida in dizla v isti sapi zdi nenavadno, morda celo kontradiktorno, je ideja skoraj genialna. Morda se boste spomnili, da je Mercedes v preteklosti kombinacijo hibrida in dizla že preizkusil, vendar E 300 bluetec hybrid množic ni prepričal. Morda je bila njegova napaka ravno v tem, da je bil preveč pred časom.

Hibridi se danes pri skoraj vseh proizvajalcih pojavljajo kot gobe po dežju. Vse večji delež jih zapelje tudi na ceste, zato bi se taktika lahko obrestovala. Tokrat so dizelski motor v razredu C in E prvič združili s hibridnim sistemom z zunanjim polnjenjem. V različici 300 de bosta kombinirala 2-litrski dizelski motor in elektromotor z 90 kilovati ter baterijo s kapaciteto 13,5 kilovatne ure. Skupna moč znaša 225 kilovatov, električni doseg pa je dobrih 50 kilometrov.

Elektrika poživi in pomladi

V Mercedesu pri takšnem hibridu obljubljajo visoko varčnost in čistost. Po ulicah Stuttgarta smo se zapeljali z E 300 de. Osnova je v tovarni eden najpopularnejših štirivaljnikov, ki ga interno označujejo z imenom OM 654, večina pa ga pozna kot 220d. Po središču mesta sem se peljal povsem na elektriko. Pogon je takrat razumljivo neslišen.

Vozi se kot električni avto, v katerem pa za razliko od nekaterih hibridov oznaka za prazno baterijo ne opozarja že po nekaj minutah. Tako omogoča uživanje v tihem in sproščujočem električnem načinu brez večjih omejitev. Na elektriko je mogoče voziti tudi več kot 130 kilometrov na uro, preden se prebudi štirivaljnik. Slednji naj bi se po stotih kilometrih zadovoljil z le 1,6 litra goriva. Pogonski sklop je lahko izjemno varčen, še posebej če ga redno polnite. Prazno baterijo je mogoče zaradi svoje velikosti na domači vtičnici napolniti v petih urah, z Mercedesovo polnilnico Wallbox pa v uri in pol.

Ob močnejšem pospeševanju se izkaže za zelo poskočnega in precej odzivnejšega. Pospešek je primerljiv z močnejšim šestvaljnikom, le da za pospeševanje nista potrebni sekunda ali dve, kolikor si večinoma vzamejo klasični turbodizelski motorji. Ko pohodim stopalko za plin, se dizelski motor zažene pri okoli dva tisoč vrtljajih. Intenzivnost pospeševanja glede na motor in njegov zvok močno preseže pričakovanja.

Najboljše iz obeh svetov

Ker z vidika porabe največji zalogaj predstavljajo speljevanja in pospeševanja, je za krajše poti po mestu ali v službo najbolj primerna vožnja na elektriko. Ob vikendih, ko se odpravite na daljši izlet, pa lahko izkoristite dizelsko stran avta, ki še vedno velja za najbolj ekonomičen pogonski sklop za daljše razdalje in avtocestne hitrosti. Če se odločite za večji (doplačljivi) 60-litrski rezervoar goriva, boste lahko prevozili tudi več kot tisoč kilometrov.

Strokovnjak varčne vožnje

Da bi bila poraba karseda nizka, se avto spremeni še v pomočnika varčne vožnje (ECO Assist). Svetuje, kako močno lahko pritisnem stopalko za plin, preden se zažene štirivaljnik. S pomočjo kamer in navigacije namreč že pred voznikom ve, ko se približuje večjemu spustu ali nižji omejitvi hitrosti in takrat opozori, ko je primerno s stopalke za plin nogo dvigniti. Voznike, ki upoštevajo njegove nasvete, na koncu vožnje nagradi s podatki o prevoženi razdalji brez porabe goriva in izpustov.

Stopnica v prtljažniku

Večje mase avtomobila v mestni vožnji ni bilo zaznati, v osnovi pa ima E 300de 2.060 kilogramov (karavan 2.140). Baterija ima od pretekle generacije (priključnega hibrida z bencinskim motorjem) dvakrat večjo kapaciteto in dovoljuje do 54 kilometrov vožnje v električnem načinu. Za daljše razdalje pa se lahko zanesete na kultivirani in ekonomični dizel, ki daje večjo fleksibilnost in varuje pred nezadostnim dosegom električnega avta.

Približno 15 centimetrov visoka stopnica v prtljažniku v velikosti kovčka kljub občutno večji kapaciteti baterije zaseda enako prostora kot prej. Sicer zmanjšuje prostornino prtljažnika, to pa je cena večjega električnega dosega. Če vam vsak prtljažni liter veliko pomeni, pa sta tako C- kot E-razred na voljo tudi kot karavana. V limuzinski razred E boste tako spravili 370 litrov prtljage, v karavansko različico pa 480 litrov.

Kakšna bo cena?

Medtem ko Mercedes stavi tudi na priključni hibrid z dizlom, se ostali proizvajalci tej navezi zaradi visokih stroškov razvoja izogibajo. O ceni pri Mercedesu še molčijo, bo pa ta imela bistveno vlogo pri popularnosti. Kombinacija je dobra in bi lahko marsikoga prepričala v nakup priključnega hibrida. Začetna cena E 300de bo morala v Nemčiji biti bržkone pod 60 tisočaki, sicer avto ne bo upravičen do subvencije. V Sloveniji lahko zaradi višjih davkov pričakujemo tudi višjo ceno, ki pa jo bo izravnalo 4.500 evrov Ekosklada.

Mercedes je z združitvijo priključnega hibrida z varčnim štirivaljnim dizlom ustvaril privlačno kombinacijo, s katero si je mogoče predstavljati dizle tudi v prihodnosti. Z nizko porabo in izpusti, spoštljivim električnim in celotnim dosegom bi lahko v svoje vrste zvabil marsikaterega kupca, ki ga hibridi do sedaj niso navdušili. Največja neznanka ostaja cena, ki lahko tak pogonski sklop spremeni v uspešno alternativo dizlom ali pa v le še eno od bolj eksotičnih različic ponudbe.

Foto: Daimler in Uroš Božin

Je to zadnja priložnost za dizel?
(video) Koprska embalaža, ki jo sčasoma razgradijo kar sončni žarki
4 ure
V podjetju KMK Box izdelujejo transportno embalažo iz valovitega polipropilena, ki je do okolja zelo prijazen material.
Na članek...

Družinsko podjetje KMK Box je staro 20 let. Začeli so z izdelavo hrbtišč za Gorenjeve hladilnike. Dobavitelji velenjske družbe so bili vrsto let, to pa jim je omogočilo razvoj. Začeli so delati tudi za farmacevtsko industrijo, potem pa so se usmerili v avtomobilsko industrijo oziroma takratni Saturnus, pojasnjuje direktor Valter Krmac.

Slovenski avtomobilski trg je sčasoma postal premajhen, v zadnjih letih so se uveljavili na nemškem avtomobilskem trgu. Nastopajo s konkurenčnimi cenami, hitrostjo in zanesljivostjo. Zagotavljajo tudi rešitve, ki jih drugi ne ponujajo. Izvažajo že več kot polovico proizvodnje. Z nemškim partnerjem se dogovarjajo o prenosu dela razvoja v Slovenijo.

Boljša od kartona, preprosta za reciklažo

Glavni izdelek KMK Box je transportna oziroma medfazna embalaža, ki se uporablja za dostavo izdelkov ali polizdelkov v sestavljalnice ali na tekoči trak. Pomemben pa je material, ki ga uporabljajo za vse izdelke: valovit polipropilen. Material je nadomestek kartona, v avtomobilski industriji ga nadomešča vsaj 70-odstotno. Hkrati je material dovolj trden, zaželeno trdnost dosežejo s količino materiala, ki ga vsebuje embalažna plošča.

Pri kartonu so težave z vlago, prahom, abrazivnostjo, pri polipropilenu takšnih težav ni. Prednost polipropilena je tudi v večkratni uporabi in v veliko bolj preprosti reciklaži kot pri kartonu: porabi se manj energije, ne nastaja odpadna voda.

Polipropilen je do okolja zelo prijazen, razgradijo ga namreč žarki UVE. Ne razgradi se samo embalaža, ki se uporablja v zaprtih prostorih in ni izpostavljena soncu. Takšno embalažo reciklirajo po preprostem postopku: zmeljejo jo in jo operejo ter vrnejo v proizvodnjo. Reciklirati ne morejo samo tistega dela embalaže, ki vključuje lepilo, in delov, ki jim je dodan aluminij. Kupci lahko embalažo po uporabi vrnejo podjetju KMK, vendar tega ne delajo, ker jo raje prodajo sami. »Naša embalaža je dober material,« pojasnjuje Krmac.

Embalažo izdelajo po meri kupca. Nadgradijo jo s tekstilom, dodajajo ji različne pene, da zaščitijo občutljive izdelke. Embalaža je sestavljena iz škatle z notranjim ležiščem, ki učvrsti izdelek. Za avtomobilsko industrijo mora biti oblikovana tako, da je uporabna sedem let. Če je le mogoče, naredijo sestavljivo embalažo, kar olajša transport. Avtomobilisti so zelo zahtevni kupci, pojasnjuje Krmac.

Poleg embalaže razvijajo tudi druge izdelke iz polipropilena, na primer zaščito za drevje. Poizkusili so tudi z balkonskimi gredicami.

Nagrajujejo tim, ne posameznika

V podjetju je 60 zaposlenih, pomagajo si tudi s študenti, ves čas jih imajo od 15 do 20. Nekateri ostanejo v podjetju: v razvoju, komerciali in drugod. Delo v proizvodnji je dvoizmensko, organizirali so ga v obliki timskega dela. Tudi nagrajujejo skupine, in ne posameznika. »Tako smo razvili timski duh,« pojasnjuje Krmac. Imajo dva komercialista, enega za domači, drugega za tuji trg. Komercialist je tudi svetovalec. Embalaža mora biti namreč prilagojena izdelku, zato sodelujejo z naročnikom že pri razvoju izdelka.

Vhodni material kupujejo. Razmišljali so sicer o lastni proizvodnji polipropilena, vendar so zamisel odložili za prihodnost in se raje usmerili v razvoj embalaže. Lani aprila so kupili stavbo v Kopru, zdaj jo urejajo. Novi prostori jim bodo omogočili do 20-odstotno rast. »Zdrava rast je med deset in 15-odstotna,« pravi Krmac, ki priznava, da je nekoliko »konservativen podjetnik«.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

(video) Koprska embalaža, ki jo sčasoma razgradijo kar sončni žarki
Nepobrano embalažo bodo odpeljali. Na naše stroške. Kam, še preverjajo.
4 ure
Po novem letu bodo za odpadno embalažo plačevala tudi majhna podjetja, je ena od podrobnosti iz osnutka interventnega zakona za reševanje težav z nepobrano odpadno embalažo in nagrobnimi svečami.
Na članek...

V soboto smo v članku Predstavljamo intervencijo, ki jo pripravlja minister Leben pri odpadkih opisali glavne točke osnutka interventnega zakona o odpadkih. Dodajamo nekaj podrobnosti o osnutku in o predvidenem poteku sprejemanja zakona.

V osnutku interventnega zakona je med drugim zapisano, da morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) pobrati vso odpadno embalažo, upravno sodišče pa je v začetku leta pravnomočno odločilo, da morajo DROE pobrati samo toliko, kolikor so dale embalaže na trg njihove stranke.

Kako to komentira minister Leben? »Sodišče je tudi zapisalo, da je prišlo do problema, ker pravila igre v zakonu niso opredeljena. Opredelili jih bomo, spremenili uredbo in sledili odločbam upravnega sodišča.«

Prag za plačilo embalažnine bo z interventnim zakonom znižan. Na koliko, v osnutku zakona ne piše, je pa o tem govoril minister Leben: »Od 15 ton bomo znižali na minimalno. Strokovnim službam sem predlagal, katera naj bo minimalna količina. To bom povedal v četrtek na koalicijskem sestanku. Uvedli pa bomo, da bo onesnaževalec plačal. Tudi za nas bo to veljalo.«

Medresorska obravnava osnutka interventnega zakona se bo predvidoma začela 27. oktobra: »Za sodelovanje bom prosil poslance koalicije in opozicije, da bi zakon sprejeli na decembrski seji državnega zbora in bi začel veljati naslednji dan po sprejetju.«

»Ta teden se bom sešel s komunalno zbornico, prihodnji teden z DROE,« je nadaljeval Leben.

Koncept ravnanja z odpadno embalažo bodo postavili na novo z novim zakonom o varovanju okolja, pri pripravi bodo sodelovali s komunalno zbornico, DROE in drugimi deležniki. »Eden od predlogov je, da postavimo sistem po načelu javno dobro, ne pa po tržnih principih in zaradi dobička ob koncu leta.«

Interventni zakon prinaša rešitev, ki bo začela veljati po novem letu. Kaj pa do takrat, se je vprašal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc: »Skladišča odpadne embalaže je treba sprazniti danes.«

Kam pa naj embalažo odpeljejo? »V Sloveniji so degradirane površine, ki so namenjene za ravnanje z odpadki. To infrastrukturo je treba izkoristiti za začasno skladiščenje odpadne embalaže. V nekaterih občinah so odpovedali odvoz odpadkov od pravnih oseb, da prihranijo prostor za skladiščenje odpadkov,« je odgovoril Zupanc.

Primer takega odlagališča? »Na nekaterih delujočih odlagališčih je prostor, kjer bi lahko zagotovili prostorske možnosti za začasno skladiščenje, dokler ni sprejet interventni zakon in se najdejo ustrezne rešitve, kako obdelati to embalažo,« je dodal Zupanc.

Minister Leben pa je dodal: »Po Sloveniji opravljamo kontrolo takih območij. Nekatera podjetja imajo površine z dovoljenji. Največji izziv je najti površino, kjer je dovoljeno odlaganje take embalaže. To ne bo od danes na jutri. Z direktoratom za javna naročila smo preverili, kako čim prej speljati postopek. Iz lastnega proračuna bomo dali denar, da bomo lahko zagotovili tak odvoz in začasno odlaganje.«

»Ministrstvo za okolje bo pripravilo dva razpisa, enega za odvoz nepobrane odpadne embalaže, drugega za odlaganje te embalaže na tistih mestih, kjer je to z okoljskim dovoljenjem omogočeno,« je povedal Leben.

Bo začasno odlaganje preneseno v breme DROE? »Osnutek interventnega zakona uvaja restriktivno delovanje inšpekcijskih služb. Tudi v primerih, ko bo država poskrbela za odvoz, bomo zahtevali povračilo, kjer je to mogoče.«

V Ljubljani je 2.300 ali 2.400 ton nepobrane odpadne embalaže, v vsej Sloveniji okoli deset tisoč ton. Napovedi do konca leta so slabe, DROE trdijo, da so svoje obveznosti za letos izpolnile, je povedal direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar.

Nepobrano embalažo bodo odpeljali. Na naše stroške. Kam, še preverjajo.
(Volitve v Ljubljani, 3.) Logar, Janković, bodo dizli še lahko vozili po Ljubljani?
4 ure
Objavljamo odgovora kandidatov za ljubljanskega župana na tretje iz serije okoljsko-energetskih vprašanj.
Na članek...

Vse več evropskih mest prepoveduje ali napoveduje prepoved vožnje z dizli, tudi za osebna vozila. Ali lahko pričakujemo prepoved vožnje z dizli v naslednjem mandatu tudi v Ljubljani, če boste izvoljeni za župana? Odgovora objavljamo v celoti.

Anže Logar: »Ne, nobenih podobnih ukrepov ni predvidenih. Bomo pa z ugodnejšimi letnimi vozovnicami, brezplačnimi urbanami za upokojence ter sodobnejšim načrtovanjem tras mestnega potniškega prometa zaustavili trend padanja uporabe LPP. S pametnimi semaforji bomo prometno signalizacijo prilagajali razmeram na cestah in posledično zmanjševali onesnaženost zraka.«

Zoran Janković: »Omejevanje vstopa vozil na osnovi meril, kot je denimo raba vrste goriva, je v Sloveniji mogoče le ob spremembi zakona o cestnem prometu in dodatni kategorizaciji vozil glede na stopnjo njihovega onesnaževanja z vpisom podatkov v prometno dovoljenje tako, da se lahko ta podatek preveri od strani nadzornih organov na licu mesta ob vpogledu v prometno dovoljenje. Na slovenskih prometnih dovoljenjih podatka, v katero kategorijo glede onesnaževanja sodi vaš avtomobil, ni naveden, saj v centralni bazi podatkov vozil teh podatkov ni. Lokalna skupnost tovrstnega omejevanja vstopa vozil v mestno središče brez ustreznih sistemskih sprememb ne more uvesti.

Po drugi plati pa analiza onesnaženega zraka v zimskem obdobju glede na pripadnost posameznim onesnaževalcem kaže, da v dneh s preseženimi vrednostmi delcev večino onesnaženja lahko pripišemo individualnim kuriščem. Glede na to, da je danes 74 odstotkov Ljubljane pokrite z daljinskim ogrevanjem in plinom, je precejšen del virov onesnaženega zraka zaradi kurišč izven MOL. Zato bi morali biti tudi ukrepi uvedeni na celotnem prispevnem območju MOL, ne le v Ljubljani. Se pa kakovost zraka v Ljubljani v zadnjih letih, kot prikazujejo podatki, postopoma izboljšuje. Več informacij o kakovosti zraka najdete na spleti strani MOL Varstvo okolja.

Vsekakor menimo, da bi morali dolgoročno zmanjševati delež vozil z dizelskimi motorji v primerjavi z bencinskim pogonom in se osredotočiti na do okolja prijazna goriva ter načine mobilnosti. Poleg tega smo v zadnjem desetletju uvedli številne ukrepe na področju trajnostne mobilnosti, ki izboljšujejo kakovost bivanja v Ljubljani (na primer širitev območij za pešce, izboljšanje kolesarske infrastrukture in storitev javnega prevoza, uvedba sistema izposoje koles BicikeLJ, parkirišča po sistemu P+R (parkiraj in prestopi), urejanje zelenih površin in nove zasaditve, preurejanje prometnih površin skladno s trajnostno naravnano Celostno prometno strategijo.

V prizadevanju po zmanjšanju osebnega motornega prometa v ljubljanskem mestnem središču smo že v evropskem projektu CIVITAS Elan (2008–2012) proučevali možnosti za uvedbo takse oziroma nadomestila za vstop vozil v ožje mestno središče in njene možne učinke po okrepitvi javnega potniškega prometa ter izboljšanih pogojih za druge načine mobilnosti, kot sta kolesarjenje in hoja. Zbrali smo že evropske izkušnje na to temo in ugotavljali, ali bi bilo tudi v Ljubljani smotrno razmisliti o uvedbi takšne takse. Spoznanja smo javnosti predstavili na številnih dogodkih in skozi 'mobilno' razstavo z naslovom 'Spet ta gneča!', s katero smo po četrtnih skupnostih vključevali različne javnosti. V večjem delu mestnega središča je že zdaj omejen dostop motornim vozilom – območje za pešce smo od leta 2007 povečali za kar 620 odstotkov in obsega že okoli deset hektarjev. Obenem uvajamo številne druge ukrepe trajnostne mobilnosti, ki pomenijo dobre in učinkovite alternative avtomobilu in s katerimi spodbujamo okolju bolj prijazna prevoznih sredstev, predvsem uporabo avtobusov in kolesarjenje, pa tudi hojo (za krajše razdalje).

Glede na razmere v Ljubljani, kjer se s povečanim prometom pravzaprav soočamo samo v času prometnih konic, bo uvedba restriktivnejših ukrepov za vstop vozil v ožje mestno središče aktualna le v primeru, da kljub ostalim ukrepom ne bomo uspeli doseči zastavljenih ciljev zmanjšanja prometa in izboljšanja kakovosti mestnega okolja v Ljubljani. Vendar glede na vse dosedanje dosežke in nagrade, ki naše uspešne poteze na tem področju potrjujejo - med njimi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 in prva nagrada za Evropski teden mobilnosti, ki jo je edino Ljubljana za dosežke na tem področju prejela kar dvakrat; nagradi za dostopnost Access City Award 2015 in Access City Award 2018 ter nagrada Eurocities Award 2013 (ukrepa Prevoz na klic in portal Varno v šolo) in druge - verjetno to ne bo potrebno.

Tudi vozni park Ljubljanskega potniškega prometa je bil v obdobju 2007–2017 posodobljen s 166 do okolja prijaznimi vozili, ki izpolnjujejo najvišje standarde z oznako EURO 4, EURO 5 in EURO 6, več kot tretjino novih avtobusov pa poganja stisnjen zemeljski plin oziroma metan (70). S tem že več kot 30 odstotkov mestnih avtobusov deluje na okolju prijazno gorivo, metan, in ima nični izpust delcev PM 10. Prav tako LPP v prihodnjem letu načrtuje nakup 28 avtobusov, od tega 18 mestnih avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Obenem preizkuša različne okolju prijaznejše pogonske tehnologije, na primer na električni pogon, sicer pa občanom in obiskovalcem nudimo tudi šest električnih vozil Kavalir, električni vlakec Urban in 20 električnih avtomobilov Eurban. V javnih podjetjih in zavodih ter službah Mestne občine Ljubljana pri svojem delu skupno uporabljamo že več kot 200 vozil na stisnjen zemeljski plin, od aprila pa ponovno vozi tudi električni vlakec Urban. S tem uresničujemo vizijo o odgovornem odnosu do okolja in prispevamo k večji kakovosti zraka v prestolnici.«

(Volitve v Ljubljani, 3.) Logar, Janković, bodo dizli še lahko vozili po Ljubljani?
Vse več dvomov o slovenski uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov
5 ur
Presenetljivi podatki o količini zbranih odpadkov kažejo, da "sistem pri nas strukturno ne deluje".
Na članek...

DROE zberejo več odpadne embalaže, kot je dane embalaže na trg, je pojasnjeval Srečko Bukovec, direktor Slopaka, ene od DROE. »To je nekoliko presenetljivo. Plastične oziroma mešane komunalne odpadne embalaže se zbere bistveno več, kot se vplača teh materialov. Sistem strukturno ne deluje.«

Delež nečistoč v zbrani odpadni embalaži se je povečal na povprečno od 60 do 70 odstotkov, je nadaljeval Bukovec. "Sortiranih materialov, ki imajo tržno vrednost, je največ od 30 do 40 odstotkov."

Delež nečistoč se je povečal, ker ni več ozaveščevalnih akcij. Zakaj jih ni? »Če ena DROE ozavešča, je to njen strošek. Če druge ne ozaveščajo, je to njihov prihranek.« Ozaveščevalne akcije so poleg kaznovanja ključen ukrep. Če jih ni, se prebivalci hitro odvadimo pravilno ločevati odpadke, je še povedal Bukovec. Govoril je ob robu nastopa ministra za okolje Jureta Lebena v Snagi Ljubljana, o čemer smo poročali v članku Nepobrano embalažo bodo odpeljali. Na naše stroške. Kam, še preverjajo.

Visok delež nečistoč med zbrano odpadno embalažo kaže, da so slovenski podatki o visokem deležu ločeno zbranih podatkov varljivi. Na to je med drugimi opozoril Primož Gabrič iz krškega Kostaka v članku Učinkovito ločeno zbiranje odpadkov? Iluzija!

Kako pa je drugod? "V odpadni plastični embalaži v Avstriji je 16 odstotkov komunalnih odpadkov. Preostalo je dobro reciklabilna plastika. V Nemčiji je od 30 do 40 odstotkov nečistoč," pa nam je pred kratkim povedal direktor Interseroha Austria Franz Sauseng.

Zasejan dvom, da je Slovenija evropska rekorderka pri ločevanju odpadkov. Tako pa smo pred poldrugim letom naslovili članek, v katerem je dvom o naši uspešnosti zasejal Viktor Grilc s Kemijskega Inštituta.

Vse več dvomov o slovenski uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov
Doma je morda najlepše, ni pa nujno najboljše 
7 ur

Kako je mogoče, da se najbolje živi v Cerkljah na Gorenjskem pa v Železnikih, so me spraševali lani in predlanskim, ko smo objavili lestvico TOP občine. In še danes se temu čudijo. Domžale ponujajo vse, kar potrebuje mlada družina, me je pred kratkim prepričeval neki finančnik, s katerim sva kramljala o kakovosti življenja. Pridružil se nama je še mladi IT-milijonar, ki je malce flegma rekel, da je njemu vseeno, kje živi, dokler ima dostop do interneta.

Infrastruktura je za kakovost življenja zelo pomembna. Da so šole, vrtci, trgovine, podjetja. Ne škodi, če so blizu banka, pošta, kino, bazen, pa da so ceste lepo urejene in rožice posajene. Vse lepo in prav, dokler živimo v času debelih krav. Takrat nas zmoti še najmanjša luknja na cesti. Zato ne preseneča, da nam je kar 40 odstotkov anketirancev od 700 dejalo, da jim je infrastruktura v kraju, kjer živijo, najbolj pomembna. Bolj kot gospodarska moč, prebivalstvo, kriminaliteta ali zdravje. Bi enako odgovorili leta 2013, ko je bil vsak osmi delovno aktivni Slovenec brez dela? Verjetno ne.

Kako močno vlogo ima gospodarstvo za občino in občane, lepo ponazori Andrej Kolmanič iz Impola, ki pravi: Če Impol kihne, se prehladi Slovenska Bistrica. Med zaposlenimi imajo kar 70 odstotkov Slovenjebistričanov. Kakšne so plače, brezposelnost, kako dostopna so stanovanja, koliko je podjetij in kako produktivna so ... vse to je pomembno, če želimo živeti dobro. Nisem še srečala zadovoljnega človeka, ki bi vsak dan mukoma dal kruh na mizo.

Všeč mi je izjava neke gospe iz občine Gorenja vas - Poljane, ki s ponosom pove, da v njihovi dolini podpirajo podjetniški duh in da pri njih ni »kregarije«. Zelo pomembno je okolje, v katerem živimo. »V Postojni je dolgčas in mesto je brez duše,« opiše svojo občino eden najbogatejših Slovencev Marjan Batagelj, šef Postojnske jame. Kdo so sosedje? So mlajši ali starejši? Bolj ali manj izobraženi? Si med seboj z veseljem pomagajo? Soseda namreč lahko čutite ne le v želodcu, ampak tudi v žepu. Če recimo zaradi njega ne morete prenoviti fasade na bloku, bo vaše stanovanje vredno manj.

V bolj povezanih skupnostih so ljudje bolj pozorni tudi na nepovabljene obiskovalce in te hitro prijavijo policiji. Kako aktivni bodo lopovi, pa je odvisno tudi od gospodarskih razmer. Letos je denimo pol manj tatvin kot leta 2013, ko smo imeli rekordno brezposelnost. Pravi magnet za lopove, vsaj statistično, so občine Trzin, Lukovica in Ljubljana. Kaj pa umori? Samo do polletja letos se jih je zgodilo kar 14, letno povprečje pa je 16. Ljubosumje in sovraštvo med sorodniki in znanci sta dva najpogostejša motiva za umor.

Vse se torej začne doma! Ljubezen, sovraštvo, sreča, vzgoja. Tako v deželi Petra Klepca, v Osilnici, ki je letos na zadnjem mestu top občin kot v statistično najboljši občini pri nas – v Cerkljah na Gorenjskem. Kako boste živeli, je tudi v vaših rokah! Letos boste o tem, kdo bo vodil vašo občino, odločali na lokalnih volitvah 18. novembra. Izkušnje s tem ima tudi novopečeni predsednik vlade Marjan Šarec, nekdanji župan Kamnika, ki se je uvrstil na 11. mesto. Očitno je že nekaj delal prav. Pokukali smo v njegovo denarnico in preverili, kako vlada svojemu denarju.

Doma je morda najlepše, ni pa nujno najboljše 
Stavbe kulturne dediščine in neprecenljivi predmeti v njih lepo gorijo 1
8 ur
Letos je leto kulturne dediščine, zato je letošnji mesec požarne varnosti deloma posvečen tudi stavbam, ki sodijo v kulturno dediščino
Na članek...

Spomeniško zaščiteni objekti imajo s področja varovanja pred požari precej specifik, na neprecenljivo škodo pa sta nas spomnila septembrski požar Narodnega muzeja Brazilije in požar iz prejšnjega tedna, ko je zagorelo v depoju Nemškega muzeja v Münchnu, ki sodi med največje tehniške muzeje na svetu.Ko govorimo o neizmerljivi škodi, ne mislimo le na razstavne predmete ali neprecenljive knjige, shranjene v arhivih. Govorimo predvsem o varnosti ljudi, ki v teh stavbah živijo, o otrocih, ki hodijo v šole, in zaposlenih, ki v takšnih stavbah delajo. V uvodu omenjena požara sta le zelo odmevna primera, prek katerih se tudi širša javnost zave nevarnosti, ki grozijo, ko te stavbe niso ustrezno požarno zavarovane.

Objekti daljne preteklosti

V reviji Požar na prvem mestu pri razumevanju problematike gašenja oziroma požarnega varstva stavb, ki so del kulturne dediščine, poudarjajo dejstvo, da so bili ti objekti zgrajeni v nekih drugih časih. Nekateri celo z materiali, ki se danes ne uporabljajo več. Drugačni so bili pravila in standardi gradnje, danes se nekatere stavbe ne uporabljajo več za to, za kar so bile zgrajene. V nekaterih ljudje stanujejo, druge so postale galerije, muzeji ali javne zgradbe kakšnega drugega namena. Takšne stavbe so še posebej občutljive za škodo, ki jo lahko povzroči neustrezna in nestrokovna izbira gasilnega sistema.

Danes strokovnjaki o požaru vedo veliko več, zato lahko njihova znanja in izkušnje uporabimo za preprečevanje nastanka požarov. Podnebne spremembe zahtevajo nenehno prilagajanje zaščite dragocenih stavb pred požari, kar strokovnjake sili k razvoju novih rešitev. Nameščajo se sistemi od tistih za odkrivanje požara, ki danes že sami obvestijo uporabnike stavb in gasilce na grozečo nevarnost, do tistih za avtomatsko gašenje, kjer je to potrebno.

Zakaj naredi voda več škode kot koristi

Presenetljivo je, da je večina arhivov in muzejev zaščitena s klasičnimi sprinklerskimi sistemi, čeprav lahko voda povzroči več škode kot požar, še posebej, če pride do lažnega alarma. Sprinklerski sistem je lahko suh ali moker. Suhi sistem v cevovodu nima vode, temveč stisnjeni zrak, pri čemer se gašenje začne z zakasnitvijo, med katero se lahko požar še bolj razvije.

Pri mokrem sistemu je v cevovodu vedno voda, tako da težav z zakasnitvijo ni, pojavijo pa se druge težave. Čez čas se v vodi začnejo razvijati mikroorganizmi in alge, ki lahko v najslabšem primeru zamašijo šobe in preprečijo gašenje. Če do gašenja vseeno pride, lahko umazana voda povzroči nepopravljivo škodo na občutljivih eksponatih.

Vodna megla

Ti sistemi so uporabni za gašenje v tistih stavbah kulturne dediščine, kjer ne hranijo za vodo občutljivih eksponatov. Pri teh sistemih se voda v šobi zaradi nadtlaka najmanj 80 barov in velike hitrosti razprši v vodno meglo, ki prodira v plamen in njegove zublje. Zaradi zelo velike uparjalne površine ga hitro hladi, razvita para izpodriva kisik, duši plamen in precej zmanjšuje sevanje toplote plamena v prostor. S tem gašenjem porabimo le od 85 do 90 odstotkov manj vode kot pri klasičnem sprinklerskem sistemu.

Kot primere dobre prakse navajajo tri primere. Prednost vgradnje sistema z vodno meglo v muzeju estonske arhitekture je v minimalni škodi, ki bi jo na eksponatih povzročilo gašenje z vodno meglo. Med prenovo stare mestne hiše v Düssedorfu strukturni gradbeni posegi niso bili dovoljeni, ker klasičen sprinklerski sistem zaradi velikosti cevi in črpalk ni bil primeren. Sproženje klasičnega sprinklerskega sistema bi v koncertni hiši Weiner Musikverein povzročilo poplavo, s čimer bi ogrozili nosilno konstrukcijo objekta.

Halon in ogljikov dioksid

Zato voda ni primerna za gašenje v stavbah kulturne dediščine, kot so muzeji in arhivi. Kaj nam potem preostane? Pred nekaj desetletji bi bilo to plinsko gasilo halon, vendar so ga zaradi negativnega vpliva na okolje leta 1993 nehali proizvajati, pozneje pa so bili tudi že nameščeni sistemi s halonom odstranjeni. Naslednja možnost je bil zelo učinkovit ogljikov dioksid, vendar so koncentracije, potrebne za uspešno gašenje požara, smrtonosne. Strokovnjaki za gašenje dragocenosti kulturne dediščine svetujejo in predlagajo več novih načinov.

Gašenje s suho vodo

Prvi naslednik halona je bilo gasilo HFC-227ea, bolj znano po komercialni oznaki FM-200. Po številnih neodvisnih preskusih so ugotovili, da je plin FM-200 v koncentraciji, ki zagotavlja uspešno gašenje, popolnoma neškodljiv za zdravje ljudi. Njegova največja pomanjkljivost je, da je toplogredni plin. Njegov toplogredni potencial (GWP), je tri tisoč enot. To pomeni, da ima ena enota tega gasila tritisočkrat večji negativni učinek od ene enote ogljikovega dioksida.

Zato so znanstveniki razvili novo gasilo, ki se imenuje novec 1230, in to lastnost močno izboljšali. Njegov GWP je le ena. Gre za sintetično kemično gasilo, utekočinjen fluorirani keton, in se sprošča kot plin. Ker ne vsebuje vode, se ga je prijelo tudi ime voda brez vode oziroma suha voda.

Novec ogenj pogasi z ohlajanjem, tako da odstrani proste radikale oziroma toploto v trikotniku gorenja. Skupaj z zrakom tvori plinsko zmes, ki ima mnogo višjo toplotno zmogljivost kot zrak sam in z vsako stopinjo Celzija zvišanja temperature, ki ji je novec izpostavljen, absorbira več energije. Novec pri gašenju bistveno ne zmanjšuje koncentracije kisika v prostoru in s tem preprečuje možnost zadušitve. Prednosti gašenja v stavbah kulturne dediščine s tem gasilom so čisto gasilo, ne pušča sledi, električno neprevoden, ni koroziven ter ne reagira s papirjem, platnom in podobnimi materiali. Novec 1230 ne poškoduje črnila, tekstila, usnja, fotografij, filmov ali kakršnihkoli drugih materialov in je zato primeren za gašenje v knjižnicah, muzejih, arhivih in podobnih objektih.

Stavbe kulturne dediščine in neprecenljivi predmeti v njih lepo gorijo
Šesterica prestižnih športnih terencev na Prima preizkušnji
8 ur
Tokrat na Prima testu športni terenci D razreda in premijske uvrstitve: alfa romeo stelvio, audi Q5, BMW X3, Mercedes-Benz GLC, Lexus NX in volvo XC60
Na članek...

Na Financah v teh dneh skupaj s še sedmimi drugimi mediji Dnevnik, Komotar Minuta, oddaja Volan, Avto fokus, Avtomobilizem.com, Žurnal in Planet Siol.net preizkušamo, merimo in preverjamo šest športnih terencev premijskega razreda D, torej srednje velikosti.

Primerjani SUV so opremljeni s turbodizelskimi motorji moči od 140 do 154 kilovatov, le lexus ima bencinski hibrid s 145 kilovati skupne moči. Vsi imajo samodejni menjalnik, štirikolesni pogon in kopico opreme.

Preizkus pod blagovno znamko Prima test

Danes smo v AMZS Centru varne vožnje preizkusili njihove vozne lastnosti, pretekle dneve smo izmerili prostornost in uporabnost, sočasno pa preračunavamo vsebinsko/cenovne vrednote – torej opremo, ceno z rednim popustom, garancije in stroške, ki jih povzročajo v petletnem obdobju lastništva.

Objava rezultatov Prima primerjalnega testa bo 16. novembra.

Foto: Matej Kačič in Ciril Komotar

    Šesterica prestižnih športnih terencev na Prima preizkušnji
    (Nepremičnina tedna) Novo stanovanje z lastnim dvigalom v središču Maribora (OGLAS) 1
    8 ur

    V stavbi Kare Koroška, ki se trenutno gradi v bližini mariborskega Lenta in v kateri bo skupaj 21 stanovanj, je naprodaj stanovanje G Elite. Vanj bodo stanovalci dostopali z lastnim dvigalom.

    Gre za 138 kvadratnih metrov veliko štirisobno stanovanje v tretjem nadstropju, ki bo vseljivo jeseni prihodnje leto. V stanovanju sta kuhinjski in jedilni del povezana z dnevno sobo, pri čemer skupaj objamejo veliko teraso. Spalnica je povezana z garderobno sobo in kopalnico. V stanovanju bosta še dve otroški sobi z ločeno kopalnico.

    Stanovanju pripadata dve parkirni mesti, ki nista vključeni v končno ceno. Posamezno parkirno mesto stane 9.800 evrov.

    Cena: 239.922 evrov

    Prodaja: Novogradnje Maribor

    (Nepremičnina tedna) Novo stanovanje z lastnim dvigalom v središču Maribora
    Najbolj brani članki danes
    9 ur
    1. Joc Pečečnik prodal igralnici: Dost' 'mam države, ki ovira razvoj igralništva! 2. 'Nacionalni interes' je mrtev - komaj smo našli junaka, ki bi dala svoj denar v delnice NLB!3. Konec
    Več ▼

    1. Joc Pečečnik prodal igralnici: Dost' 'mam države, ki ovira razvoj igralništva!

    2. 'Nacionalni interes' je mrtev - komaj smo našli junaka, ki bi dala svoj denar v delnice NLB!

    3. Konec kitajskih sanj? Septembra rekorden padec prodaje avtomobilov

    4. Top službe - SŽ išče direktorja, zaposlujejo tudi EBRD, NLB, Mesi, Spar, CGP in še 15 podjetij

    5. Je Malta raj za posel ali za davčne skrivalnice in pranje denarja?

    6. (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja

    7. TOP dražbe: hiša in stavbno zemljišče v Ljubljani, počitniška hiša v Grčiji, apartma v Pulju ...

    8. Zdaj gre (spet) zares: NLB objavila namero za kotacijo delnic v Ljubljani in Londonu

    9. Navihana plat male fatalke

    10. Stanovanja, vikendi na morju in zemljišča – vse to na dražbah prodaja država

    Boscarol seli del proizvodnje letal v Italijo 25
    10 ur
    Ustanovitelj ajdovskega Pipistrela Ivo Boscarol, ki je že večkrat napovedal selitev proizvodnje iz države, je v zadnjem javnem nastopu, ki ga je imel konec tedna na povabilo Inštituta za
    Več ▼

    Ustanovitelj ajdovskega Pipistrela Ivo Boscarol, ki je že večkrat napovedal selitev proizvodnje iz države, je v zadnjem javnem nastopu, ki ga je imel konec tedna na povabilo Inštituta za mladinsko politiko Občine Ajdovščina, napovedal, da bo podjetje že v tem tednu preselilo 40 zaposlenih iz Ajdovščine v Gorico.

    Kot je na pogovornem večeru dejal Boscarol, se bo to zgodilo ob načrtih glede vključitve kapitalskih dobičkov v dohodninsko osnovo, ki je zapisana v koalicijskem sporazumu manjšinske vlade, in zaradi groženj podjetnikom z nacionalizacijo, ki jih je izrekel poslanec Levice Miha Kordiš.

    "S prihodnjim tednom bomo v Gorico že preselili proizvodnjo večine modelov letal in prezaposlili 40 delavcev iz Ajdovščine, do konca leta pa bo tam že več kot 50 zaposlenih. Zaenkrat selimo samo proizvodnjo. Glede morebitne selitve razvoja v tem trenutku ne bi rad dajal komentarjev. Ne nameravam pa čakati, da me nacionalizirajo," je za STA povedal Boscarol.

    Boscarol seli del proizvodnje letal v Italijo
    Pred priključkom Semedela v smeri Ljubljane zaprta polovica avtoceste
    10 ur
    Pred priključkom Semedela v smeri Ljubljane je zaradi prometne nesreče zaprta polovica avtoceste, so sporočili iz Prometno-informacijskega centra za državne ceste. Koprski policisti še
    Več ▼

    Pred priključkom Semedela v smeri Ljubljane je zaradi prometne nesreče zaprta polovica avtoceste, so sporočili iz Prometno-informacijskega centra za državne ceste. Koprski policisti še ugotavljajo okoliščine nesreče.

    ZZZS namerava bolj stisniti farmacevtsko industrijo 3
    10 ur
    Prihodnje leto bi morale vse farmacevtske družbe več vračati v javno blagajno, ker izdatki za draga zdravila rastejo hitreje od razpoložljivih virov
    Na članek...

    Na zavodu za zdravstveno zavarovanje za prihodnje leto pripravljajo dodatne ukrepe za obvladovanje stroškov za draga bolnišnična zdravila. Kot poudarjajo, to ne bo prizadelo pacientov in zdravnikov, ampak bodo šli ukrepi na račun farmacevtske industrije.

    Na ZZZS nameravajo prenoviti tako imenovane pay-back dogovore s farmacevtskimi družbami, po katerih zdaj del industrije vrača določena sredstva v zdravstveno blagajno (več o tem v nadaljevanju). Ti dogovori, kot poudarjajo na ZZZS, »na noben način ne prizadevajo bolnikov ali zdravnikov v smislu omejitev ali celo plačil in doplačil, ravno obratno, dogovori omogočajo ZZZS boljše obvladovanje visokih cen inovativnih zdravil v sistemu financiranja ter s tem zagotavljajo, da so zdravnikom in pacientom tudi v Sloveniji na voljo najučinkovitejša nova zdravila na svetu«.

    Povračilo v blagajno za vse farmacevtske družbe

    Na ZZZS so na naše vprašanje, kaj pripravljajo, pojasnili, da si prizadevajo, da bi poleg ZZZS tudi vse farmacevtske družbe prevzele del finančnih tveganj zaradi povečevanja porabe zdravil, potrebnega uvajanja novih zdravil, spremembe strukture zdravil in novih tehnologij.

    S prenovljenimi dogovori »bi ZZZS uvedel tako imenovano sistemsko povračilo sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki presegajo razpoložljiva finančna sredstva za zdravila v veljavnem finančnem načrtu ZZZS, tako da bi vse farmacevtske družbe vračale sredstva zaradi prekoračitve omejenih finančnih sredstev ZZZS,« napovedujejo na ZZZS.

    Koliko denarja želi ZZZS tako dobiti od farmacevtske industrije, ni znano, podrobnejših informacij še ne dajejo, ker je ukrep še v pripravi.

    Forum še ne komentira, Krka meni, da ne bo plačnica

    V Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb napovedi ZZZS še ne komentirajo, njihov odgovor še čakamo.

    V Krki, ki je generični proizvajalec, pa pravijo le: »Kot razumemo namero ZZZS, bodo v pay-back sistem vključeni proizvajalci bioloških, tarčnih in nekaterih drugih zdravil.«

    Dodajmo sicer, da iz odgovora ZZZS tega, kar si obetajo v Krki (da bodo iz plačila izvzeti), ni razbrati. ZZZS govori o vseh farmacevtskih družbah. Na naše dodatno vprašanje so v ZZZS potrdili, da ne nameravajo izvzeti generičnih proizvajalcev, ampak si želijo, da bi sodelovale vse družbe glede na tržni delež, ki ga imajo na našem trgu.

    Draga zdravila so dostopna, a kako dolgo še

    Spomnimo, da javne bolnišnice pri zdravljenju pacientov uporabljajo veliko zdravil, ki jih kupujejo prek razpisov in lastnih pogajanj za popuste, stroški zanje pa so vključeni v priznano ceno zdravstvenih storitev, ki jo za zavarovance oziroma paciente plačajo ZZZS in dopolnilne zdravstvene zavarovalnice.

    Poleg tega pa bolnišnice uporabljajo še določena zelo draga inovativna zdravila, ki jim jih ZZZS plačuje posebej, kot ločeno zaračunljiv material, to so zdravila na tako imenovanem seznamu B. Gre za nova draga zdravila za raka, biološka zdravila za bolezni mrežnice, biološka zdravila v revmatologiji, dermatologiji in gastroenterologiji.

    Predpisovanje teh zdravil je omejeno, dobijo jih lahko le pacienti, katerih tip bolezni ustreza novemu zdravilu in jim druga zdravila pred tem niso pomagala, odločitve o uporabi zdravil za posamezne paciente pa sprejemajo strokovni konziliji pristojnih klinik; včasih so terapije tako drage, da jih mora za vsakega pacienta posebej odobriti še ZZZS.

    Enoletna terapija za otroka 400 tisoč evrov

    Kot je dejal vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst, so letos med drugim dali na seznam zdravilo Spinraza za spinalno mišično atrofijo, ki ga že dobiva 22 otrok in kjer stane prvo leto zdravljenja kar 400 tisoč evrov za otroka. Krije ga obvezno zdravstveno zavarovanje staršev.

    Na trg prihajajo izjemno draga zdravila in za zdaj temu na ZZZS še lahko sledijo, kot je dejal Fürst. A brez dodatnih ukrepov ne bo šlo.

    Kako znižujejo cene?

    ZZZS znižuje cene zdravil tako, da se pogaja s proizvajalci inovativnih zdravil, ki so pod patentno zaščito in nimajo konkurence. Z njimi sklepa individualne dogovore, ki pomenijo v povprečju devet odstotkov nižje cene zdravil od najvišjih dovoljenih (NDC), ki jih določi JAZMP na podlagi cen v treh referenčnih državah (Avstrija, Nemčija, Francija).

    Poleg tega pa ZZZS s farmacevtsko industrijo sklepa tudi že zgoraj omenjene pay-back dogovore o vračilu finančnih sredstev, če so letni stroški za posamezno zdravilo presegli dogovorjeni okvir ali pa je bila prekoračena dogovorjena količinska poraba zdravila.

    Izdatke znižujejo tudi z uvajanjem skupin medsebojno zamenljivih in terapevtskih skupin zdravil.

    Lani 8,8 milijona, letos 12 milijonov evrov vračil industrije

    Na ZZZS pravijo, da so lani iz naslova pay-back dogovorov od farmacevtskih družb prejeli 8,8 milijona evrov vračil (predlanskim 5,3), za letos načrtujejo že za 12 milijonov evrov vračil. Toda? »Ocenjujemo, da je treba te dogovore v letu 2019 sistemsko nadgraditi, saj se izdatki ZZZS zaradi uvajanja inovativnih zdravil povečujejo hitreje od razpoložljivih sredstev za zdravila v finančnem načrtu ZZZS,« pravijo.

    Stroški zrasli za 30 odstotkov

    »Letošnja rast izdatkov za najdražja zdravila je izjemno velika in nas zelo zelo skrbi,« je dejal Fürst. Letos v prvih sedmih mesecih so stroški za bolnišnična zdravila na seznamu B znašali že dobrih 49 milijonov evrov, kar je za 30 odstotkov več kot v sedmih mesecih lani. Za primerjavo, to je tudi več, kot so znašali celoletni stroški zanje v letu 2013. Od leta 2014 do vključno leta 2018 (če ocenimo rast še do konca leta) so se stroški za zdravila na seznamu B zvišali za prek 40 odstotkov.

    Zgolj izdatki za zdravila sirote – to so nova učinkovita zdravila za redke bolezni (zboli do pet ljudi na 10 tisoč prebivalcev), so v štirih letih pri nas poskočili za 82 odstotkov, je dodal generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj. Podatki o rasti stroškov za vsa draga zdravila na recept, to so tista, ki stanejo več kot dva tisoč evrov letno na pacienta, pa so v grafu.

    Še to, delež izdatkov za draga zdravila v vseh zdravilih na recept se je v desetih letih pri nas povečal s 13 na 31 odstotkov, zneski so se skoraj potrojili. Za draga zdravila je šlo tako lani že skoraj 147 milijonov evrov, plača pa jih večinoma obvezno zdravstveno zavarovanje, deloma tudi dopolnilno.

    ZZZS namerava bolj stisniti farmacevtsko industrijo
    Naslovne zgodbe Financ
    10 ur
    Danes objavljeno...
    Več ▼

    Danes objavljeno...

    Naslovne zgodbe Financ
    Kaj je SRS 15 in kaj pomeni za vaše prihodke
    10 ur

    Prihaja nov računovodski standard, ki bo vplival na pripoznavanje prihodkov. Gre za slovenski računovodski standard SRS 15, ki sicer povzema glavne koncepte mednarodnega računovodskega standarda MSRP 15. Vplival bo predvsem na srednja in velika podjetja, a tudi za mala in mikro podjetja prihajajo novosti, sicer z izjemami, ki poenostavljajo uporabo. S pomočjo Mateje Vrankar iz BDO Revizija smo pregledali glavne novosti, ki jih prinaša SRS 15.

    Kot rečeno, SRS 15 povzema glavne koncepte MSRP 15, vendar pa ne vsebuje nobenih pojasnil, ki bi olajšala njegovo razumevanje, pravi Vrankarjeva. Zato, če želite dobro poznati SRS 15, se boste morali lotiti tudi branja MSRP 15. SRS 15 na 15 straneh vsebinsko precej na kratko povzema določbe MSRP 15, katerega besedilo skupaj z napotki za uporabo in primeri zajema več kot 300 strani.

    Zakaj pa sploh dobivamo slovenske standarde, če ti le povzemajo mednarodne? Ker po zakonu o gospodarskih družbah slovenski računovodski standardi ne smejo pomembno odstopati od mednarodnih standardov računovodskega poročanja, kot so sprejeti v Evropski uniji.

    Kdo ga mora poznati?

    Standard vzpostavlja nove koncepte pripoznavanja prihodkov. Za MSRP 15 sicer velja, da je bolj zahteven od do zdaj veljavnih pravil in vsebuje veliko pomembnih novosti.

    Spremenjen pristop k pripoznavanju prihodkov bodo morala uporabiti predvsem podjetja, ki prodajajo skupke blaga in storitev (telekomunikacijski operaterji, ki prodajajo pakete, sestavljene iz aparatov in storitev z vezavo več mesecev ali let, avtomobilski trgovci, ki prodajajo avte skupaj s podaljšanimi večletnimi servisnimi garancijami, zavarovanji). Poznati pa ga morajo tudi trgovci, ki vodijo programe zvestobe, vsi proizvajalci, ki ponujajo podaljšane garancije, gradbena podjetja, ki poleg svojih storitev vgrajujejo večje sestavne dele v zgradbe. Skratka, spekter podjetij, ki mora ta standard (ter tudi mednarodnega) spoznati, je širok.

    Kot smo že pisali, bodo prodajalci avtomobilov, ki prodajo avto skupaj s petletno garancijo in brezplačnim servisom ter kasko zavarovanjem, morali za potrebe računovodenja določiti ločeno ceno za avto, kasko zavarovanje, podaljšano garancijo in servis ter pripoznati prihodek od prodaje avta v trenutku, ko obvladovanje avta preide na kupca, prihodke od prodaje kasko zavarovanja, garancije in servisa pa v pogodbenem obdobju trajanja teh storitev.

    5 glavnih korakov

    MSRP 15 določa uporabo petih korakov, ki jih povzema tudi SRS 15. V nadaljevanju Vrankarjeva opisuje vsakega izmed njih.

    Korak 1 – opredelitev pogodbe: pogodba je lahko ustna, pisna ali implicitno izhaja iz poslovnih navad in običajev. Kot v nadaljevanju pojasnjuje sogovornica, mora imeti komercialno vsebino, vse stranke jo morajo potrditi, plačilni pogoji so jasni in verjetno je, da bo prodajalec prejel nadomestilo za preneseno blago ali storitve. Merila za opredelitev pogodbe se preverjajo za vsako posamezno pogodbo s kupcem. Posamezne pogodbe, ki so sklenjene z isto stranko sočasno ali skoraj sočasno, pa je pod določenimi pogoji treba združiti in pripoznati kot eno pogodbo.

    Korak 2 – opredelitev ločenih izvršitvenih zavez: izvršitvena zaveza je obljuba, da bomo kupcu zagotovili blago ali storitve. Vsako blago ali storitev se obravnava kot samostojna izvršitvena zaveza, če je ločena. Ločena je takrat, če ima lahko kupec koristi od blaga ali storitve same ali skupaj z drugimi dejavniki, ki so mu brez težav in neodvisno na voljo, obljuba pa je za prenos storitve ali blaga ločljiva od preostalih obljub v pogodbi. Pogodbe, ki vsebujejo več ločenih vrst blaga in storitev (izvršitvenih zavez), so paketi telekomunikacijskih operaterjev, pogodbe za dobavo in vzdrževanje računalniške opreme, prodaja blaga v okviru programov zvestobe, prodaja avta skupaj z zavarovanjem in večletnim servisom.

    Kupca zanima le skupna cena blaga in storitve, računovodja pa mora za potrebe knjigovodskega evidentiranja identificirati posamezne sestavne dele prodajne pogodbe.

    Korak 3 – določitev cene: cena je znesek nadomestila, ki ga podjetje pričakuje v zameno za predajo obljubljenega blaga ali storitve. Cena je lahko fiksna ali spremenljiva. Standard daje usmeritve za obravnavanje spremenljivega nadomestila (popusti, rabati, bonusi), nedenarnih nadomestil (poštena vrednost nedenarnega nadomestila), določitve cene v primeru obstoja pomembne sestavine financiranja v pogodbi (upoštevanje časovne vrednosti denarja) in obračunavanje morebitnih nadomestil, plačljivih kupcu (denimo programi točk zvestobe), našteva sogovornica. Če je nadomestilo spremenljivo, mora podjetje oceniti višino nadomestila. Ocenjeni prihodki se lahko pripoznajo samo takrat, ko je zelo verjetno, da bodo uresničeni.

    Če pogodba predvideva plačilo nadomestila v obdobju, daljšem od enega leta, je treba ceno razdeliti na nadomestilo in na obresti (sestavina financiranja).

    Korak 4 – razporeditev cene na izvršitvene zaveze: pri pogodbah, ki vključujejo več izvršitvenih zavez, podjetje razporedi ceno na posamezne zaveze na podlagi relativnih samostojnih cen izdelkov ali storitev. Morebitne popuste je prav tako treba razporediti k cenam posameznih izdelkov in storitev ali sorazmerno med njih.

    Korak 5 – pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena zaveza: prihodek se pripozna v trenutku, ko podjetje izpolni izvršitveno zavezo. To je takrat, ko podjetje na kupca prenese obvladovanje nad blagom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Do prenosa obvladovanja lahko pride v določenem trenutku ali postopoma v določenem obdobju.

    Pozor na drugačne razporeditve prihodkov

    »Pogosto bo prišlo do tega, da bo podjetje v primeru dolgoročnih pogodb sicer ustvarilo enake prihodke, vendar bodo ti drugače razporejeni med leti kot do zdaj,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da bosta v bilanci stanja prikazani novi postavki sredstva iz pogodb s kupci in obveznosti iz pogodb s kupci.

    »Glede poimenovanja teh postavk SRS 15 ne daje nobenih navodil, nakazuje pa na povezavo s SRS 11 – Časovne razmejitve, iz česar je možno sklepati, da naj bi bili sredstva iz pogodb s kupci in obveznosti iz pogodb s kupci prikazani v okviru aktivnih oziroma pasivnih časovnih razmejitev. Za izkaz poslovnega izida SRS 15 ne predvideva sprememb.«

    Kdaj se standard začenja uporabljati?

    Organizacije, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, začnejo SRS 15 uporabljati 1. januarja 2019 (torej, za poslovna leta, ki se začnejo 2019), preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. A kot je pojasnjeno v SRS 15, če organizacija ta standard uporabi prej, mora to ustrezno razkriti.

    Kaj je SRS 15 in kaj pomeni za vaše prihodke
    Omajana Deutsche Bank ima novega šefa, potrebuje pa nov načrt
    11 ur

    Christian Sewing je v Deutsche Bank AG kot vodja poslovanja z občani zaslovel z neusmiljenim rezanjem stroškov: zaprl je na stotine podružnic, v dveh letih zmanjšal število zaposlenih za 3.100 oziroma za sedem odstotkov ter odprodal poslovno mrežo na Poljskem in Portugalskem. Kot glavni izvršni direktor pa danes znova igra isto igro, a tokrat je na kocki precej več. Sooča se z nezadovoljnimi delničarji, ki so v zadnjih treh letih izgubili več kot deset milijard dolarjev.

    Od aprila, ko je bil imenovan za izvršnega direktorja omajane banke, je Sewing zaprl še dodatnih 1.700 delovnih mest, bankirjem povedal, da ne morejo več kupovati vozovnic za prvi razred, in odpravil dnevne sadne prigrizke. Prav tako načrtuje 30-odstotno krčenje pisarne v New Yorku, ki jo namerava preseliti zunaj Wall Streeta. Uresničuje namreč obljubo, da bo do leta 2019 za osem odstotkov znižal fiksne stroške. »Porezati moramo stroške,« je izjavil avgusta na neki bančni konferenci v Frankfurtu. »Bistvo vsega je, da nadzorujemo tisto, kar znamo: poslovati donosno.«

    Sewingov največji zalogaj bo prepričati vlagatelje in zaposlene, da lahko preseka cikel serijskih razočaranj. V zadnjih dveh letih so prihodki upadli za 21 odstotkov in upadanje se bo nadaljevalo tudi v letu 2018, ko bodo prihodki najmanjši v desetletju. Investicijska banka izgublja tržni delež, oddelek za upravljanje premoženja ni mogel preprečiti odlivov, vrednost delnice pa je v obdobju, odkar je krmilo prevzel Sewing, doživela rekorden upad. Izvršni direktor se zaveda, da ima za vnovično vzpostavitev verodostojnosti banke na voljo le malo več kot leto dni. »Ne bo dobro, če bo Sewing prihodnje leto objavil, da ne bodo dosegli ciljev,« pravi Daniel Regli, analitik borznoposredniške družbe MainFirst.

    Krožijo tudi vztrajne govorice, da Deutsche Bank pri iskanju rešitve razmišlja o združitvi in najverjetnejša se zdi povezava s konkurenčno Commerzbank AG. Toda na strateškem konklavu, ki je potekal od 14. do 15. septembra v Hamburgu, so člani nadzornega sveta in vrhnji menedžerji proučili potencialne kombinacije s partnerji v Nemčiji in tujini ter odločili, da za takšen korak še ni napočil pravi trenutek. Sewing je najbližjim sodelavcem povedal, da morajo najprej bolje integrirati Postbank, finančno vejo državne pošte, ki jo je Deutsche Bank kupila leta 2010, pa ji doslej še ni uspelo Postbank popolnoma vključiti v lastno poslovanje.

    Novi izvršni direktor je popolnoma drugačen od svojih dveh predhodnikov Johna Cryana in Anshu Jaina, dveh Britancev, ki sta se Deutsche Bank pridružila po tem, ko sta se pri konkurenčnih ustanovah že povzpela na vodilne položaje. Sewing pa je Nemec, ki je v banki skoraj od začetka svoje kariere. Začel je kot pripravnik v podružnici v svojem domačem kraju Bielefeld in se povzpel po lestvici navzgor, v Frankfurt in v tujino. Za svoje delo si je zaslužil tudi priznanje regulatorjev za vodenje preiskave o tem, ali je Deutsche Bank bila udeležena pri sumljivih denarnih transferjih iz Rusije, za kar je banka lani prejela skoraj 700 milijonov dolarjev globe. Leta 2010 se je Sewing pridružil najvišjemu vodstvu banke in prevzel področje posojil, bil pa je tudi namestnik vodje obvladovanja tveganj in vodja revizije.

    Večino vikendov se Sewing s sedeža banke štiri ure vozi domov v okolico Bielefelda k ženi in štirim otrokom. Kot domačin seveda nima težav z vzpostavljanjem močnih vezi z nemško gospodarsko in politično elito. Opažen je bil ob vrčkih piva v družbi direktorjev najuspešnejših nemških podjetij, na bančnih konferencah pa oder deli tudi s finančnim ministrom Olafom Scholzem. »Sewing, od začetka doma šolan talent, je vzor za klasično bančno poslovanje evropske tradicije,« pravi analitik NordLB Michael Seufert.

    Kot pritiče človeku, ki je kot Nemec prvič v desetih letih prevzel samostojno vodenje Deutsche Bank, se želi Sewing oddaljiti od Azije in ZDA ter se osredotočiti na Evropo, zlasti pa na Nemčijo. Vprašanje je, ali ima dovolj karizme in pravo vizijo, da bi vodil poslovanje na petih celinah s sto tisoč zaposlenimi. Medtem ko njegove izkušnje kažejo, da obvlada povečevanje učinkovitosti, pa njegov načrt temelji predvsem na znižanju stroškov.

    Od leta 2015 je Deutsche Bank preživela že tri preobrate in insajderji se bojijo, da bo Sewingov načrt krčenja odpravil številne globalne operacije. Neki investitor, ki je pred kratkim govoril s Sewingom, je povedal, da ni imel odgovorov na nobeno od vprašanj, ki se je dotikalo obdobja po letu 2019. Spet drugi visok menedžer pa pove, da je Sewing zavrnil argumentacijo, da bo zmanjšanje števila delovnih mest pomenilo tveganje za doseganje učinkovitosti. »Sewinga ne vidim kot vizionarja,« pravi Michael Hünseler, vodja sklada pri Assenagon Asset Managementu. »Je racionalen in prilagodljiv vodja, vendar ne kaže, da bi rad dosegel kak visokoleteči cilj.«

    Aprila je Sewing naročil revizijo investicijske banke – med vrsticami zmanjšanje števila delovnih mest –, kar je povzročilo zaskrbljenost tako mednarodnih komitentov kot tudi samih zaposlenih. Dejansko je bila večina delovnih mest, ki jih je odpravil v drugem četrtletju, v investicijski banki, prav tako pa je odpravil ekipe na področju analiz in strateškega svetovanja v Braziliji, Dubaju in na Japonskem. Ko so številni vodilni zaposleni začeli zapuščati banko, je Sewing poskušal povzročeno negotovost ublažiti s potovanji po vsem svetu – odkar je prevzel vodstvo, je opravil pet potovanj v ZDA in tri v Azijo –, da bi poudaril zavezanost banke h globalnemu poslovanju. Uvedel je tudi srečanja, ki jih v banki imenujejo Ura resnice, na katerih vse sodelavce spodbuja k temu, da mu postavljajo vprašanja.

    Njegov cilj je obnoviti verodostojnost in občutek ponosa pripadnosti instituciji, ki je postala simbol neuresničenih pričakovanj. Ker je bil priča brutalni odstranitvi Cryana, čigar vodenje je potekalo v stalnem sporu s predsednikom nadzornega sveta Paulom Achleitnerjem in se končalo z neuspehom na področju zniževanja stroškov, se Sewing poskuša izogniti tistemu, kar imenuje »vzorec negativnih presenečenj« pri stroških v zadnjem četrtletju. »Prešli smo težke čase,« je dejal Sewing na konferenci v Frankfurtu. »Spet moramo najti svoj ponos.«

    Omajana Deutsche Bank ima novega šefa, potrebuje pa nov načrt
    Poslovni in finančni najem: novosti z vidika MSRP in SRS ter davčni vidik najemov (PRO)
    11 ur
    Najemne pogodbe in tudi pogodbe o lizingu je treba sklepati skladno z obligacijskimi predpisi, enako pa se obravnavajo posledice njihovega prenehanja
    Na članek...

    S 1. januarjem 2019 bodo družbe, ki imajo sredstva v poslovnem najemu, morale spremeniti svoje računovodenje in pripoznavanje teh sredstev.

    Novi SRS in MSRP bodo pomembno vplivali na bilance zavezancev. Pri tem postaja pomembno vprašanje, ali ima transakcija sestavine najema.

    Na seminarju si bomo pogledali, kaj to pomeni in kakšne spremembe bo to prineslo predvsem za družbe, ki imajo sredstva v najemu. Posebnosti so tudi pri transakcijah prodaje in povratnega najema (sale & lease back).

    Opozorili bomo tudi na druge posebnosti pri najemih, na primer tako imenovane spodbudnine, kjer najemodajalec z brezplačnimi najemninami, soinvestiranjem pri vlaganjih in podobno najemnika stimulira, da podpiše najemno pogodbo.

    Spremembe na računovodskem področju navadno vplivajo tudi na davčno obravnavo

    Pogledali si bomo, kako bo v letu 2019 s stroški najemov, amortizacijo in olajšavami, predvsem z vidika najemojemalcev pri poslovnih najemih. Z vidika DDV pa bomo opozorili na glavna vprašanja, s poudarkom na lizinških transakcijah oziroma finančnem najemu, ter opozorili na to, kdaj govorimo o dobavi blaga in kdaj o dobavi storitev. Predstavili bomo najnovejšo sodno prakso Sodišča EU in opozorili na tveganja, če bi zavezanci napačno presodili pogodbo, tudi z morebitno izgubo odbitka DDV.

    Poslovni in finančni najem: novosti z vidika MSRP in SRS ter davčni vidik najemov
    Opel bo moral zaradi neskladij pri izpustih odpoklicati 100.000 vozil 1
    11 ur
    Nemški zvezni urad za cestni promet (KBA), ki je skupaj s policijo danes sprožil preiskavo družbe Opel, je sporočil, da namerava proizvajalcu naložiti odpoklic 100.000 dizelskih vozil. Sumi ga
    Več ▼

    Nemški zvezni urad za cestni promet (KBA), ki je skupaj s policijo danes sprožil preiskavo družbe Opel, je sporočil, da namerava proizvajalcu naložiti odpoklic 100.000 dizelskih vozil. Sumi ga namreč, da jim je vgradil programsko opremo za prirejanje dejanskih vrednosti izpustov. Pri Oplu vse obtožbe zanikajo. (STA)

    CSU si želi v koalicijo s Svobodnimi volivci (FW) 1
    11 ur
    Krščansko-socialna unija (CSU) je v nedeljo izgubila absolutno večino v deželnem parlamentu. Utrpela je hud poraz, danes pa je izrazila željo po oblikovanju koalicije s Svobodnimi volivci (FW),
    Več ▼

    Krščansko-socialna unija (CSU) je v nedeljo izgubila absolutno večino v deželnem parlamentu. Utrpela je hud poraz, danes pa je izrazila željo po oblikovanju koalicije s Svobodnimi volivci (FW), ki so na volitvah prejeli 11,6 odstotka glasov. V novem bavarskem parlamentu z 205 sedeži bo imela CSU 85 poslancev, Svobodni volivci pa 27. Slednji so pripravljeni na sodelovanje in pozivajo k čim hitrejšem začetku koalicijskih pogajanj, uvodno srečanje je načrtovano za sredo. (STA)

    Kje bo mešana resničnost uporabna za posel?
    11 ur
    Virtualna tehnologija ne bo uporabna samo za najstnike, ki se bodo ob njej lahko zabavali, temveč prinaša veliko večjo dodano vrednost.
    Na članek...

    Napravo za virtualno tehnologijo, ki nam pred očmi prikazuje stvari, ki jih tam ni, lahko v praksi vidimo in preizkusimo na različnih sejmih in v salonih, ko nas razstavljavci poskušajo navdušiti nad svojim izdelkom ali storitvijo. Pa vendar ima virtualna resničnost veliko potenciala v vsakdanji rabi v podjetjih. Tukaj pa bo na plan prišla tako imenovana mešana resničnost.

    Kaj je mešana resničnost? Gre za realno okolje, ki ga spremljamo s prostim očesom in mu dodamo virtualne elemente. »Še vedno imamo trdna tla pod nogami in se lahko premikamo po resničnem prostoru. Drugače kot pri virtualni resničnosti, ki uporabniku ne omogoča pogleda v realen svet, saj ga od njega izolira,« razloži Gregor Ločnikar, vodja oddelka razvoja v podjetju Stroka, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo.

    Prvi poskus mešane resničnosti je svetu leta 2013 predstavil Google z izdelkom google glass, ki so bila namenjena širši javnosti. Zaradi težav, ki so jih očala imela, nikoli niso bila v širši uporabi. Prodajo so leta 2015 prekinili z razlago, da bodo očala poslali nazaj na trg, ko bo izdelek popoln. Očal za vsakdanjo uporabo od takrat še niso predstavili.

    Microsoft je v tajnosti predstavil novo napravo

    Medtem pa se je Microsoft osredotočal na poslovne uporabnike, ki bi jih mešana resničnost lahko pomagala pri poslu. »Leta 2016 nam je Microsoft v popolni tajnosti razkril novo napravo hololens,« nam pove David Miško, direktor trženja v Stroki. »Od takrat se tudi naše podjetje ukvarja z razvojem aplikacij, ki bi lahko bila v pomoč slovenskim podjetjem,« doda.

    »Sodelujemo s podjetjem, ki je najprej celotno novo linijo postavilo iz kartona in tako analiziralo procese na liniji. V prihodnosti bodo to počeli s pomočjo mešane resničnosti,« pove Ločnikar. »S to tehnologijo lahko stroj umestimo v prostor, še preden ga dejansko imamo, in ob njega postavimo virtualne delavce, ki že opravljajo delo,« doda. Tako boste lahko v podjetju analizirali procese na liniji in se že pred njeno postavitvijo pripravili na spremembo procesov, ki bi jih nova linija prinesla.

    Ko s strokovnjaki spregovorimo o možnosti uporabe v praksi, se seznam kar ne neha. S spletne trgovine boste lahko naročali novo pohištvo, ki ga boste lahko prej postavili v prostor in pogledali, ali se barva novega kavča ujema z barvo preproge, hkrati pa brez merjenja preverili, ali se vrata v kuhinjo odprejo, če na hodnik namestite novo omaro. Vaš šolar bo lahko v živo pred seboj gledal telo in se učil osnov biologije.

    Naprava je še v razvoju

    Preden pa pridejo očala v širšo uporabo, jih bodo v poslovne namene uporabljali gradbeniki, arhitekti, oblikovalci ... »Pri virtualni resničnosti smo na isti ravni, kot je bil računalnik pred 50 leti. Vedeli smo, da obstaja, nihče pa ni prav točno vedel, kaj naj bi z njim počel,« se pošali Miško. Tako začnemo pogovor o razvoju naprave. Ta sicer še vedno ni končan, z napovedjo, kdaj naj bi bila naprava pripravljena za vsakdanjo rabi, pa bi se prenaglili.

    Pa vendar že lahko pogledamo njeno delovanje. V prostoru se, potem ko si na glavo nadenemo očala hololens, kar naenkrat pojavi proizvodna linija z delavko. Tako lahko točno opazujemo, kaj ta počne in se od nje učimo. V naslednjem prikazu se sredi sobe pojavi gospa, ki izdeluje lončene izdelke. »Obstajajo obrti, ki izumirajo, ampak s tehnologijo VR bi jih lahko obdržali pri življenju. Ta tehnologija bo tako zanimiva tudi za muzeje,« razloži Monika Kovačič iz marketinga Stroke. Tako nam sogovorniki povedo, da bi lahko bila zloglasna maketa drugega tira v virtualni resničnosti veliko bolj nazorna, zanimiva in na koncu koncev cenejša.

    Za proizvodnjo strojev in izdelkov jih je že danes treba oblikovati v obliki 3D. To pa se lahko hitro prenese v napravo za prikazovanje virtualne resničnosti. In ravno tukaj bo velika priložnost za slovenska podjetja. »Vsak, ki se vidi v oblikovanju 3D, bo lahko programiral za virtualno resničnost. Na tem področju se odpirajo podjetniške možnosti še za mnogo novih slovenskih podjetij,« nam razloži Ločnikar. »Tehnologija HoloLens bo dosegljiva vsem. To omogoča, da bo v prihodnosti veliko dela za slovenske programerje in oblikovalce,« še doda.

    Kje bo mešana resničnost uporabna za posel?