Manager
Plenković: do imenovanja novega izrednega upravitelja Agrokor vodi Ramljak !
21.02.2018 18:22
Po Ramljaku Ramljak. Tako bi lahko najlažje ocenili današnje glavno sporočilo predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića. Vlada sicer išče novega izrednega upravitelja, dokler pa ga
Več ▼

Po Ramljaku Ramljak. Tako bi lahko najlažje ocenili današnje glavno sporočilo predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića. Vlada sicer išče novega izrednega upravitelja, dokler pa ga sodišču ne predlaga in ga to ne imenuje, proces prestrukturiranja vodi Ante Ramljak in njegova ekipa. Kdaj bo nova izredna uprava? Hitro, v razumnem roku. Iz Plenkovićeve izjave tudi izhaja naklonjenost vztrajati pri poizkusu upniškega dogovora za Agrokor, o kakšnih drugačnih scenarijih in o načrtu B, kaj če dogovor ne bo sprejet, ni bilo govora. Dovolimo si grdo špekulacijo: ali lahko vlada za "novo" izredno upravo še enkrat predlaga - sodišče pa  imenuje - Ramljaka, če bo ravno nujno, v nacionalnem interesu  in če bi večina upnikov to želela? Plenković je namreč posebej dodal, da obstaja možnost, da vlada tokrat sodišču v imenovanje ne bo predlegala le enega človeka torej izrednega upravitelja, temveč izredno upravo, to pomeni več ljudi. To možnost ji lex Agrokor namreč daje.

Plenković je odgovoril tudi na vprašanje, ali bo rekonstrukcija vlade: ne. Ta bo samo, če se jaz tako odločim. Očitno se ni tako odločil.

"Pogodbe s podjetji, kjer je delal izredni upravitelj, so problem. To je neprimerno. Potem, ko smo pogledali poročilo Ramljaka o teh poslih -  in v komunikaciji z njim - me njegov včerajšnji odstop ni presenetil.

Moje današnje ključno sporočilo upnikom, zaposlenim, dobaviteljem je, da gre proces izredne uprave naprej, prav tako proces upniškega dogovora, da Agrokor normalno funkcionira. Vlada RH vodi pogovore, kako bi sodišču predložila v imenovanje novo izredno upravo, vmes pa bo Ramljak nadaljeval s svojimi dolžnostmi.

NI nobenih nevarnosti za destablizacijo celega procesa.

 

 

Med turisti na Goriškem prednjačijo italijanski gostje
35 min
Med turisti na Goriškem tradicionalno prednjačijo italijanski gostje, ki so lani na območju Mestne občine Nova Gorica prispevali kar 63 odstotkov vseh nočitev. Italijani so najpogostejši gostje
Več ▼

Med turisti na Goriškem tradicionalno prednjačijo italijanski gostje, ki so lani na območju Mestne občine Nova Gorica prispevali kar 63 odstotkov vseh nočitev. Italijani so najpogostejši gostje tudi v novogoriških igralnicah. V družbi Hit sicer ocenjujejo, da vsak gost pri njih pusti povprečno po 106 evrov.

Na novogoriški destinaciji so tako lani našteli kar 115.484 nočitev italijanskih gostov od skupnih 181.951. "Obiskujejo naše gostinske obrate, vinarje, igralnice, znamenitosti, prireditve, trgovske centre, bencinske servise in se po našem območju radi tudi rekreirajo," je za STA povedala podpredsednica Turistične zveze Nova Gorica Dejana Baša. (STA)

Danes v veljavi zakon drugem tiru
1 ura
V veljavo je danes po številnih ovirah stopil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki omogoča gradnjo drugega tira in črpanje že
Več ▼

V veljavo je danes po številnih ovirah stopil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki omogoča gradnjo drugega tira in črpanje že pridobljenih nepovratnih evropskih sredstev. Zakon je DZ sprejel maja lani, državljani smo o njem dvakrat odločali na referendumu.

"Veseli me, da je zakon, ki omogoča izgradnjo drugega tira na način, da bomo v največji meri razbremenili davkoplačevalce, končno uveljavljen," je poudaril minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič.

Izvlečni tir, nekateri so ga ob začetku gradnje poimenovali prvi kilometer drugega tira, bi moral stati 5,9 milijona evrov. A stal bo več. (STA)

Greste na Hrvaško? Častijo vam plastenko vode
1 ura
Voznikom, ki bodo danes potovali preko najbolj obremenjenih mejnih prehodov med Hrvaško in njenimi sosedami, bo Hrvaška turistična skupnost (HTZ) delila vodo. Kot so napovedali, bodo vodo ponujali
Več ▼

Voznikom, ki bodo danes potovali preko najbolj obremenjenih mejnih prehodov med Hrvaško in njenimi sosedami, bo Hrvaška turistična skupnost (HTZ) delila vodo. Kot so napovedali, bodo vodo ponujali julija in avgusta ob vikendih v prometnih konicah na štirih mejnih prehodih s Slovenijo, kot tudi na dveh na meji s Črno goro in Srbijo. (STA)

Nekaj krepkih v popku sveta 2
2 uri

Slovenija ni popek sveta. Tudi, če bi to želela biti. Tam je, pa saj ste to lahko spremljali v neposrednem prenosu, Hrvaška. Nihče, tudi naš svet ne, pa nima dveh popkov. Ta ugotovitev je pomembna z vidika naše ambicije po ustavljanju norije na Slovenskem. Tudi v tem, kot bomo razkrili v nadaljevanju, nismo nič posebnega. Narava pojava je enaka, naša zdesetkana kritična masa, ki je pač pogojena z majhnostjo države in vztrajno negativno selekcijo, napravlja slovensko norijo samo še nekoliko bolj patološko in groteskno. Ker je verjetnost negativnih eksternalij za tretje, zaradi slovenske majhnosti, skoraj zanemarljiva, v našem primeru umanjka še mehanizem zunanjega nadzora in kontrole, ki bi deloval kot zavora v procesu razraščanja patologij. Cvetober slovenske politike, medijev ter vseh ustvarjalcev vsega javnega v Sloveniji je tako, kot bi reklo ljudstvo, gotovo vreden svojega denarja, a v globalnem merilu ni unikum, temveč odsev nečesa večjega. Dokončnega preloma političnega časa in prostora iz moderne v postmoderno.

Politična moderna

V Evropi smo v političnem smislu vse od konca tridesetletne vojne, torej od srede 17. stoletja, živeli v paradigmi moderne. Verjeli smo, da je človek bitje, ki se od vseh drugih loči po razumu. Razumni človek je bil merilo vsega, tvorec lastne usode in usode politične skupnosti, v kateri je živel. Te skupnosti so se imenovale države: ozemeljsko opredeljene politične tvorbe, naseljene s homogenim ljudstvom, ki so si lastile najvišjo in izključno oblast na svojem ozemlju. Bile so suverene. Bile so prve in edine. Vse do meje, kjer se je začela druga država, ki si ji pripovedovala isto zgodbo. V teh državah so živeli voditelji, katerih oblast je bila sprva utemeljena v božjem izvoru, nato dednem nasledstvu, pozneje pa na odlikah, meritokratsko utemeljenih v razumu in podprtih na demokratičnih volitvah. Ker je bil razum gibalo sveta, njegov nosilec pa človek, je obdobje moderne čas izjemnega optimizma, prepričanja, da so države, njihovi voditelji ter vse bolj demokratizirano ljudstvo zapisani nenehnemu napredku.

Vrhunec moderne je, vsaj po prepričanju nekaterih filozofov, Auschwitz, kot simbol holokavsta. V 20. stoletju je zahodni svet, ali vsaj njegov najbolj »napredni« del, tehnologijo modernega vladanja po meri človeka prignal do skrajnosti. Tako daleč, da je bil človek res merilo vsega in da so vsi tisti, ki jih je ta človek v imenu napačne rase preprosto razčlovečil, pristali v povsem dovršeni moderni industriji množičnega pobijanja. Red, kot vodilna vrednota moderne, je pripeljal do popolnega kaosa, ki je človeka, kot subjekt, ki je eksistenčno odvisen od nenehnega iskanja ravnotežja med redom in neredom, prisilil v vnovični razmislek o tem, kaj storiti s samim s seboj in s civilizacijo, ki ji pripada. Moderna mu je v kontekstu hladne vojne, s pomočjo atomskega orožja, tudi prvič v zgodovini omogočila, da učinkovito uniči samega sebe. Ta pot doslej, na srečo, ni bila izbrana.

Politična postmoderna

Spoznanje, da se je moderna, zapisana razumu, redu, predvidljivosti, veri v posameznika in v napredek, sprevrgla v svoje nasprotje, je vsekalo globoko filozofsko in izkustveno rano v drugo polovico 20. stoletja. Z njo je sovpadel ekonomski razvoj, kjer se je tako imenovana fordovska ekonomija velikih tovarn in množičnega delavstva začela vse bolj spreminjati v storitveno dejavnost, utemeljeno ne več na pogodbah o zaposlitvi, temveč na začasnih pogodbah civilnega prava za opravljanje storitev. Tehnologija je nadomestila delavce za tekočimi trakovi. Osrednje ekonomsko razmerje pa se je iz odnosa med delavcem in kapitalistom preselilo na odnos med proizvajalcem in porabnikom. Ekonomija je postala vse bolj razpršena, ne le z vidika števila ekonomskih akterjev, ampak tudi v smislu lokacije proizvodnje. Ta se je izza nekdaj zacementiranih meja nacionalnih, suverenih držav, selila tja, kjer so ugodnejši pogoji za ekonomsko poslovanje. Na globalni jug in vzhod ter slednjič v oblak transnacionalnih funkcionalnih akterjev.

Človek je vse manj ostajal državljan, še manj delavec, ter je vse bolj razumljen in sprejet kot potrošnik. Živel je hitro in vse hitreje. V vse bolj kompleksnem svetu se je potešil z množičnimi mediji, ki so, da bi prišli naproti kar največjemu številu, tudi sami postali vse bolj plebejski, potrošeni in slednjič banalni. Skozi proces popotrošenja in mediazacije se je oblikoval tudi javni prostor, ki je najprej poneumil ljudi, nato pa v obojestranski želji po še to poneumljanje samo še stopnjeval. Rezultat je, da postmoderni posameznik živi skrajno fragmentirano življenje. Cepljen je na svojo zasebnost, parcialne, hipne interese, ki jih silovito in takoj zadovoljujejo množična družabna spletna omrežja, na katerih so vsi videti srečni. Okupiran je s preživetjem, kjer mu potrošniška manija, povsem v skladu z ekonomskimi načeli, nalaga služiti čim več denarja za njegovo takojšnjo porabo v prostem času, ki ga skorajda več ni. Tak človek, postmoderni državljan globaliziranega sveta, ima, v najboljšem primeru, zgolj fragmentirano razumevanje javnih zadev. Največkrat pa gre preprosto za idiote: za ljudi, ki o javnih zadevah vedo natanko nič. Temu ustrezni so tudi izidi volitev ter na njih izbrani »voditelji«. Pri nas in po svetu.

Se vidimo na sodišču

Mednarodno in domače dogajanje v zadnjem tednu je polno sijajnih dokazov za utemeljitev te trditve. V ospredju je seveda dobri stari Trump. V Helsinkih sta stala drug ob drugem. Kreatura postmodernizma in prototip nekdanjega modernega sveta. Trump in Putin. Prvi je podrl vse konvencije. Na veselje večine Slovencev je povedal, da je Amerika vsaj tako slaba kot Rusija. Da sta, v bistvu, obe državi krivi za medsebojni slab odnos. Javno je podvomil o ugotovitvi svoje lastne administracije in njenih obveščevalnih služb ter se nasploh obnašal, kot se pač zna: kot razvpiti trgovec. Zadeva je šla tako daleč, da ga je še Putin opomnil, da morata zastopati interese vsak svoje države. Ameriški »liberalni« mediji so seveda zagnali vik in krik nad izdajalskim predsednikom, pri tem pa so povsem spregledali, da jim je pravzaprav le nastavil ogledalo. Trump je pač poosebljenje postmoderne Amerike, ki počiva na množičnem idiotizmu.

V tem kontekstu seveda sklicevanje na razum ni več potrebno. Česar ni, še vojska ne vzame. Zato smo lahko spremljali še bolj zabaven dogodek v okviru zasedanja Nata. Tam smo izvedeli, da je Merklova v Putinovem žepu; Nato zastarela organizacija, za katero bodo države morale plačevati kar nekajkrat več, in da je njena prihodnost naravnost fantastična. To je še posebej pomembno za nasilne Črnogorce. Ti so v Natu zato, da ne začnejo tretje svetovne vojne. Nič čudnega, da je Junckerja, ko je vse to videl in slišal, zgrabil neznosen krč. Če, nasprotno, držijo natolcevanja, da je bil pijan kot čep, vas vprašam: kdo mu lahko to očita in zameri? Pri takih svetovnih voditeljih je res težko ostati trezen. Je pa trezno glavo obdržala gospa May, ko ji je Trump prosvetljeno svetoval, da naj dilemo brexita razreši tako, da EU preprosto toži na sodišču.

Nekaj krepkih

Tam se je, in to po volji odstopljene vlade, ki opravlja samo še tekoče posle (drugačne od domnevnih Junckerjevih), znašla tudi tožba Slovenije proti Hrvaški. Najbrž je k temu pripomoglo tudi vnovično srečanje z Melanijo, ki, kdo bi si mislil, še naprej govori slovensko in s katero se zdaj »že dobro poznamo.« Ta je, sledeč filozofiji svojega moža, gotovo svetovala: tožite jih! In smo jih. Še prej pa smo nekaj krepkih povedali Junckerju in tako dokončno poskrbeli, da evropska komisija v tej, za Slovenijo tako ali tako vnaprej dobljeni zgodbi, gotovo ne bo na naši strani. Pozabili smo, pa nič ne de, da ima evropska komisija pri vlaganju katerekoli tožbe diskrecijo in da se sama odloči, tudi če ugotovi kršitev prava EU, ali bo tožbo vložila ali ne. K temu je ne more prisiliti nihče. Še najmanj pa ex post facto izrečene, spet menda, krepke besede.

Je že tako, da delamo neumnost za neumnostjo. Stvari se lotevamo z napačnega konca, z vidika slednjič balkanskega samo-razumevanja, da imamo mi vedno prav. Tudi ko je pravo na naši strani, politika zavozi vse, kar se zavoziti da. Zgodovina pogajanj s Hrvaško je katastrofalna. Ker se nismo pogajali, ampak izsiljevali tisto, kar je itak naše. Pogajanje pa pomeni, da vsaka stran nekaj da in v zameno tudi nekaj dobi. Pred vstopom v EU smo, po izbrani logiki stvari paradoksalno, od izsiljevanja odstopili. Privolili smo v od evropske komisije pripravljen arbitražni sporazum. Nato smo postavili, seveda najboljše naše, strokovnjake in se ujeli v hrvaško zanko. Pri tem pa smo pozabili na to, da bi pri evropski komisiji morali ves čas in nenehno prijazno lobirati za to, da bo, če bo slednjič treba, ona tista, ki bo poskrbela za implementacijo sporazuma. To, da je komisija od tega odstopila, pove veliko, neposredno o nesposobnosti slovenske politike in diplomacije, posredno pa tudi o (ne)prepričljivosti slovenskih pravnih argumentov, ki jih, jasno, javnost niti ne pozna. Je že tako, da je v postmoderni družbi vse opisano tudi povsem normalno. Stvari so sicer povsem nore, a ker so takšne tudi drugje, je z nami vse v najlepšem redu. Zato: norije, po vsej verjetnosti, ni mogoče ustaviti. Postmoderni šov se bo nadaljeval.

Matej Avbelj je izredni profesor za evropsko pravo na fakulteti za državne in evropske študije.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Nekaj krepkih v popku sveta
Najbolj brani članki danes
13 ur
1. Podjetnik v boju za nekdanji kamniški »sod smodnika« premagal Marjana Šarca2. Neuradno: Ergo se umika, Allianz pa bo posloval prek Hrvaške3. Državi iz vaših žepov letos za 400 milijonov
Več ▼

1. Podjetnik v boju za nekdanji kamniški »sod smodnika« premagal Marjana Šarca

2. Neuradno: Ergo se umika, Allianz pa bo posloval prek Hrvaške

3. Državi iz vaših žepov letos za 400 milijonov evrov več

4. Bruselj je uvedel začasne protidumpinške ukrepe zoper kitajska e-kolesa

5. (foto, video) V Ljubljani smo našli kup odpadkov, ki je večji od kupa embalaže

6. Janša za komisarja, vlado naj vodi predsednica

7. Janeza zanima, zakaj je postal prisilni član kmetijske zbornice. Zelo ga zanima!

8. Telekom Slovenije: prihodki navzdol za pet odstotkov, dobiček za dve tretjini

9. V Cerkljah na Gorenjskem imajo vse, kar imajo veliki, pa nimajo niti centa dolga

10. Kostić ima v Gorenjski banki tri nove nadzornike

Podpisana pogodba za prenos lastništvo Kota z DUTB na državo
14 ur
Slovenski državni holding (SDH) je danes v imenu države z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) podpisal pogodbo o prodaji in nakupu deležev v družbi Koto. Tako se 66,23206-odstotni
Več ▼

Slovenski državni holding (SDH) je danes v imenu države z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) podpisal pogodbo o prodaji in nakupu deležev v družbi Koto. Tako se 66,23206-odstotni lastniški delež Kota z DUTB seli na državo, z njim bo upravljal SDH. Transakcija bo zaključena po izpolnitvi odložnih pogojev, piše na spletni strani SDH.

Današnji podpis pogodbe sledi sklepu vlade, da DUTB svojih treh poslovnih deležev, skupaj nekaj več 66 odstotkov Kota, ne bo prodala na trgu, ampak ga bo odplačno prenesla v last države. S tem želi vlada zagotoviti, da bo v Sloveniji ostal obrat za ustrezno odstranjevanje poginulih živali.

Delež v Kotu se bo na državo prenesel proti plačilu denarnega zneska v višini ocenjene tržne vrednosti poslovnega deleža, ki je določena v razponu med 1,58 milijona in 2,85 milijona evrov, so marca sporočili z vlade in dodali, da je dejanska vrednost za poslovni delež odvisna od izpolnitve pogodbenih zavez, ki jih je Koto dal bankam. (STA)

(V ŽIVO) Še niste na morju? Stali boste v koloni! #ceste
20.07.2018 08:26
Na obeh avtocestnih žilah proti morju že nastajajo kolone, opozarja prometni portal.Alternativni mejni prehodiŽe pred časom pa vam je direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl na podlagi
Več ▼

Na obeh avtocestnih žilah proti morju že nastajajo kolone, opozarja prometni portal.

Alternativni mejni prehodi

Že pred časom pa vam je direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl na podlagi svojih izkušenj svetoval, kje čez mejo, da se izognete največji gneči:

Istra

Če potujete v hrvaško Istro, priporočam, da preizkusite dva manj znana mejna prehoda – Brezovica pri Gradinu ali Rakitovec (samo za državljane EU). Brezovica pri Gradinu je bolj pripravna, tudi Rakitovec je v redu. Obvezno preverite, kdaj sta mejna prehoda odprta, ponoči ju zapirajo. Zapustite primorsko avtocesto takoj po črnokalskem viaduktu, pojdite proti Buzetu; če se odločite za Brezovico pri Gradinu, zavijete na desno, za Rakitovec pa na levo (glej zemljevid, ne samo navigacijo!). Seveda sta ti zelo slikoviti poti bolj zamudni; a če je na Dragonji ali v Sečovljah kaos, lahko privarčujete pri času in živcih. Seveda ni nujno, da boste pri tem uspeli, če bo več ljudi začelo uporabljati ti poti.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Reka in Krk

Če greste na Reko, lahko poskusite prehod Novokračine, ki je podoben Brezovici pri Gradinu ali Rakitovcu (Novokračin sam še nisem prečkal). Za pot proti Krku pa lahko razmislite tudi o Babnem Polju (čez Cerknico in Lož). Pot čez Kočevje namreč pozna ogromno ljudi. V skrajni sili je Babno Polje lahko primerno tudi za pot v Dalmacijo.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Zagreb

Če potujete iz Ljubljane v Zagreb, je najbolje, da greste z vlakom. Mali mejni prehod, desno od glavnega obreškega, namreč poznajo »vsi«, cestni mejni prehod ob Dobovi je lahko boljša rešitev, a je zaradi zamudnejše vožnje do Zagreba manj primeren kot vlak. Res je, da vlak včasih zamuja, zato priporočam, da potujete z vlaki, ki v Slovenijo ne pridejo iz Avstrije. Sam, ko potujem v Zagreb, parkiram avto na parkiriščih ob ljubljanskem kolodvoru, in če vidim, da vlak zelo zamuja že pri odhodu iz Ljubljane, grem pač nazaj v avto in skujem rezervni načrt. Če prek Zagreba želite potovati v Srbijo ali Bosno, priporočam letalo, kajti Hrvati bodo vse bolj tesno začeli nadzorovati prehode s sosedi.

Dunaj oziroma Gradec

Ob gneči na Šentilju, ob poostrenem avstrijskem nadzoru, ne razmislite samo o starem šentiljskem prehodu, temveč tudi o Juriju ali Cmureku.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Luka Koper s pogodbo z ministrstvom do dodatnih mest za skladiščenje avtomobilov
15 ur
Infrastrukturni minister Peter Gašperšič in prvi mož Luke Koper Dimitrij Zadel sta v četrtek podpisala najemno pogodbo, ki bo Luki po pridobitvi gradbenega dovoljenja omogočila ureditev
Več ▼

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič in prvi mož Luke Koper Dimitrij Zadel sta v četrtek podpisala najemno pogodbo, ki bo Luki po pridobitvi gradbenega dovoljenja omogočila ureditev začasnega parkirišča za skladiščenje avtomobilov. Luka je z najemno pravico dobila pravico gradnje za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih pet.

Pretovor avtomobilov za Luko Koper poleg kontejnerjev predstavlja enega najpomembnejših segmentov, ki je poleg tega v zadnjih letih v porastu. V prvih šestih mesecih so tako pretovorili nekaj manj kot 409 tisoč vozil, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. (STA)

(brexit) Pripraviti se je treba tudi na možnost, da V. Britanija EU zapusti brez dogovora
17 ur
To bi pomenilo, da bi prišlo do tako imenovanega neurejenega izstopa, brez dogovora o medsebojnih odnosih
Na članek...

Države članice EU so se danes na zasedanju v Bruslju – v imenu Slovenije se ga je udeležil državni sekretar na MZZ Igor Mirošič – seznanile s potekom pogajanj med EU in Veliko Britanijo, potem ko je britanska vlada konec prejšnjega tedna v domačem parlamentu predstavila britanski predlog za prihodnje odnose z EU. Sestavila ga je po načelu, da bi izbirala med štirimi temeljnimi svoboščinami, ki so steber enotnega trga EU (prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala).

Poenostavljeno povedano, bi ohranila prost pretok blaga, ob čemer bi spoštovala evropske standarde, kar bi ji omogočilo dostop na enotni evropski trg s 445 milijoni ljudi. Bi pa rada imela samostojne roke pri določanju pravil glede (finančnih) storitev, želi tudi "pretrgati nenadzorovano priseljevanje državljanov članic EU", s čimer bi omejila prost pretok oseb.

EU je bila do zdaj enotna, da so štiri svoboščine temelj enotnega trga in pridejo v paketu, ki ga vzameš ali zavrneš le v celoti. Danes je glavni evropski pogajalec za brexit po zasedanju dejal, da je EU sicer odprta za pogovore o vseh velikih vprašanjih, na katera britanska vlada do zdaj ni zmogla odgovoriti, je pa uradni London posvaril, da se bo EU uprla kakršnemukoli načrtu, ki bi izpodkopal pravila EU.

Bruselj že posvaril, da je treba biti pripravljen na vse

Evropska komisija je sicer včeraj objavila sporočilo, v katerem je pozvala države članice, naj poskrbijo, da bodo pripravljene na vse scenarije po brexitu – torej tudi na neurejeni brexit, če se EU in VB ne bi mogli dogovoriti o medsebojnih odnosih.

Pri evropski komisiji so ob tem omenili dva možna scenarija:

  • Scenarij, ko VB iz EU izstopi z medsebojnim dogovorom: Če bo sporazum o izstopu ratificiran pred 30. marcem 2019, se bo zakonodaja EU na Otoku nehala šele uporabljati 1. januarja 2021 – podjetja in ljudje bodo imeli nekaj dodatnega časa, da se privadijo na nove okoliščine, saj bo vmes uveljavljeno prehodno obdobje, potem ko bo VB iz EU izstopila z 29. marcem 2019.
  • Scenarij brexita brez dogovora oziroma scenarij neurejenega izstopa VB iz EU: Če sporazum o britanskem izstopu ne bo ratificiran pred 30. marcem 2019, dogovor o prehodnem obdobju ne bo uveljavljen; zakonodaja EU se bo na Otoku nehala uporabljati takoj po brexitu – torej že s 30. marcem 2019.

Kot je za STA povedal državni sekretar Mirošič, mora Slovenija okrepiti pripravljenost na trdi brexit. "Septembra bo treba zadolžiti vsa ministrstva, da pregledajo, kaj bi pomenil trdi brexit za vsa področja in tudi za slovenske državljane v Britaniji, prav tako je treba začeti opozarjati podjetja, naj se pripravijo," je v telefonski izjavi za STA poudaril državni sekretar. Kot je dodal, se Slovenija sicer že pripravlja, omenil je sestanke s podjetji.

Kaj bi sicer pomenil neurejen brexit – torej brexit, kjer bi stara pravila odpadla, dogovora o novih pravilih pa (še) ne bi bilo –, so ocenili pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS). Po poročanju BBC bi bila med članicami najbolj oškodovana Irska, za EU-27 pa bi škoda dosegla vrednost 1,5 odstotka BDP EU.

V Sloveniji bi po oceni MDS torej dolgoročneje, v petih do desetih letih, po pesimističnem scenariju njen BDP lahko zmanjšal za 0,2 odstotka. Po podatkih Sursa je slovenski BDP lani znašal 43,29 milijarde evrov, 0,2 odstotka bi pomenilo okoli 86,5 milijona evrov.

(brexit) Pripraviti se je treba tudi na možnost, da V. Britanija EU zapusti brez dogovora
Francoske železnice stavka stala 790 milijonov evrov
17 ur
Stavka železničarjev zaradi napovedane reforme francoske državne železniške družbe SNFC je to stala 790 milijonov evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaposleni so stavkali skupno 37
Več ▼

Stavka železničarjev zaradi napovedane reforme francoske državne železniške družbe SNFC je to stala 790 milijonov evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaposleni so stavkali skupno 37 dni, kar je najdaljša stavka v tej družbi v treh desetletjih. Ker jih v času stavke družba ni plačevala, je prihranila 140 milijonov evrov, a je hkrati prodala tudi bistveno manj vozovnic in morala med drugim izplačati odškodnine nekaterim potnikom. Skupni strošek stavke je tako presegel lanski čisti dobiček, ki je znašal 679 milijonov evrov. (STA)

Telekom Slovenije: prihodki navzdol za pet odstotkov, dobiček za dve tretjini 4
18 ur

Prihodka skupine Telekom Slovenije so v drugem letošnjem četrtletju medletno za pet odstotkov zaostali za lanskim rezultatom drugega trimesečja, izhaja iz podatkov objavljenih na spletni strani ljubljanske borze. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) so medletno povečali za 17 odstotkov na 48,4 milijona evrov, čisti dobiček (4,86 milijona evrov) pa je padel na vsega tretjino doseženega v drugem lanskem četrtletju.

"Zaradi EU regulative se Skupina Telekom Slovenije sooča z višjimi stroški poslovanja ter nižjimi prihodki na mobilnem segmentu končni trg," rezultate komentirajo v družbi.

Skupina je letos znižala število zaposlenih za odstotek (oziroma 39 oseb) na 3.634.

Visoke naložbe v drugem polletju?

V prvih šestih mesecih leta je Telekom za naložbe namenil 48,5 milijona evrov, "in sicer predvsem za modernizacijo, krepitev in razvoj širokopasovnih optičnih omrežij in mobilnega omrežja." V načrtih za tekoče leto sicer napovedujejo 158 milijonov evrov investicij.

Telekom Slovenije: prihodki navzdol za pet odstotkov, dobiček za dve tretjini
Koalicijski pogovori pod okriljem LMŠ zdaj z Levico 19
18 ur
Peterica pod okriljem LMŠ bo po umiku NSi iz pogajanj nadaljevala pogovore, in sicer s ciljem oblikovanja koalicije, ki bo imela v DZ več kot 46 glasov, so po srečanju generalnih sekretarjev
Več ▼

Peterica pod okriljem LMŠ bo po umiku NSi iz pogajanj nadaljevala pogovore, in sicer s ciljem oblikovanja koalicije, ki bo imela v DZ več kot 46 glasov, so po srečanju generalnih sekretarjev peterice strank sporočili iz LMŠ. Kot so pojasnili za STA, je v sklopu nadaljevanja teh pogovorov v igri Levica.

Srečanje predsednikov strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS bo predvidoma v torek, na njem pa še ne bo predstavnikov Levice. Z Levico se je predsednik LMŠ Marjan Šarec v preteklih tednih že pogovarjal o sodelovanju, za skupno mizo pa predstavniki drugih strank in Levice še niso sedeli.

Salus tudi uradno v prevzem Sanolaborja
18 ur

Delničarji farmacevtskega veleprodajalca Salus so potrdili prevzem družbe Sanolabor - spomnimo, Salus je že sredi maja kupil več kot polovico konkurenta.

Menedžerji Sanolaborja bodo sicer del kupnine vložili v kapital Salusa - z dokapitalizacijo farmacevtskega veleprodajalca bo 11 sanolaborjevcev prišlo do skupaj okoli 3,5 odstotka Salusa. Dober odstotek bo v lasti predsednika uprave Sanolaborja Marka Bokala, drugi bodo dobili precej manj. Delničarji Salusa bodo sicer morali prej potrditi izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic.

Sanolabor je sicer lani posloval zgodovinsko najbolje in je relativno nezadolženo podjetje, kaže nekonsolidirana bilanca. Konsolidirane bilance v AJPES še ni. Sodeč po bilancah za 2016 je pretežni delež biznisa na matični družbi, zato objavljamo rezultate lanskega poslovanja matične družbe.

Skupina Salus je od Sanolaborja po prihodkih večja za 3,65-krat.

Salus tudi uradno v prevzem Sanolaborja
Kostić ima v Gorenjski banki tri nove nadzornike
19 ur

Delničarji Gorenjske banke so na današnji seji skupščine v nadzorni svet banke na predlog največjega delničarja, AIK banke Miodraga Kostića, izvolili tri nove predstavnike kapitala. To so postali upokojeni srbski ekonomist (sicer rojen v Sloveniji) Jurij Bajec, član upravnega odbora AIK Vladimir Sekulić in Tim Umberger, višji svetovalec švedskega sklada East Capital, ki je specializiran za vlaganja v naši regiji. Slovenska poslovna javnost se Umbergerja sicer verjetno še spomni iz časa, ko je bil upravljavec v skupini KD. Imenovani so bili za petletni mandat.

V nadzornem svetu Gorenjske banke sedijo še Aleš Aberšek, ki je spomladi odstopil iz uprave Telekoma Slovenije, pred tem je vodil Savo, Goregor Rovanšek, ki zdaj vodi Savo, odvetnik Matej Podlipnik, Miran Kalčič, nekdanji prvi nadzornik Save, ter Jelena Galić, predsednica izvršnega odbora AIK banke. Nadzornik je sicer tudi trenutni predsednik uprave banke David Benedek (na fotografiji desno) - ta je vodenje banke prevzel, ko je odstopil Žiga Andoljšek.

Spomnimo, da je sklic seje skupščine delničarjev Gorenjske banke zahtevala prav AIK banka Miodraga Kostića, ki je zmagal v nedavni vojni za prevzem banke. Kostić je po vseh zapletih dosegel, da lahko 37 odstotkov Gorenjske banke, ki jo je kupil od Save, plača šele do junija 2019. Šele po tem bo moral Kostić izvesti tudi prevzem banke - zdaj ima nekaj delnic manj kot 33 odstotkov banke.

Banka bo sicer lastnikom za lani izplačala tudi 658 tisoč evrov bilančnega dobička - to je 1,85 evra bruto na delnico, najkasneje do 20. septembra, sporočajo iz banke. Preostali bilančni dobiček, gre za 6,96 milijona evrov, je ostal nerazporejen.

Kostić ima v Gorenjski banki tri nove nadzornike
GE v četrtletju s padcem dobička
19 ur
Ameriški industrijski konglomerat General Electric (GE) je v drugem četrtletju ustvaril 615 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 29,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec dobička
Več ▼

Ameriški industrijski konglomerat General Electric (GE) je v drugem četrtletju ustvaril 615 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 29,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec dobička so v GE pripisali težavam v energetskem delu, saj je zaradi sprememb v energetiki vse manj povpraševanja po njihovih turbinah. Prihodki GE so na letni ravni sicer narasli za 3,5 odstotka na 30,1 milijarde dolarjev. Izvršni direktor GE John Flannery je ob objavi poslovnih rezultatov ocenil, da bo strateško prestrukturiranje, ki so ga predstavili junija, skupino znova popeljalo na pravo pot. (STA)

Trump pripravljen uvesti carine na celoten kitajski uvoz 6
20 ur
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za ameriško televizijo CNBC dejal, da je pripravljen uvesti carine na celoten kitajski uvoz, ki je lani dosegel vrednost 505,5 milijarde dolarjev.
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za ameriško televizijo CNBC dejal, da je pripravljen uvesti carine na celoten kitajski uvoz, ki je lani dosegel vrednost 505,5 milijarde dolarjev. "Tega ne počnem zaradi politike. To delam, ker je dobro za našo državo," je danes dejal Trump.

Upniki potrdili finančno prestrukturiranje Istrabenza
20 ur
Okrožno sodišče v Kopru je danes izdalo sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju holdinga Istrabenz. Sporazum učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo
Več ▼

Okrožno sodišče v Kopru je danes izdalo sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju holdinga Istrabenz. Sporazum učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma. Pa tudi za navadne finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sporazumom.

Je pa sodišče odločilo, da potrjeni sporazum ne bo učinkoval na zavarovane finančne terjatve iz osnovnega seznama terjatev tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma. Terjatve teh so sicer zavarovane po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Država bo s hitrejšim vračilom dohodnine nagradile tiste, ki uporabljate eDavke 2
21 ur
Zavezanci, ki so prejeli informativne izračune dohodnine za leto 2017 v drugi tranši (v začetku junija) in imajo vračilo dohodnine, jim bo znesek nakazan na njihov TRR do 30. julija. A tisti,
Več ▼

Zavezanci, ki so prejeli informativne izračune dohodnine za leto 2017 v drugi tranši (v začetku junija) in imajo vračilo dohodnine, jim bo znesek nakazan na njihov TRR do 30. julija. A tisti, bolj elektronski, boste denar dobili prej. "Kot smo obljubili pozimi, bodo tisti zavezanci, ki so uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane elektronsko preko sistema eDavki, prejeli vračilo dohodnine na svoj TRR štiri delovne dni prej kot sicer," pravijo na Fursu. To pomeni, da bo 35.040 zavezancev prejelo vračilo dohodnine v skupni višini 32,1 milijona evrov (povprečno vsak 915 evrov) 24. 7., vsi ostali pa kasneje, najpozneje do 30. 7. 2018.

Vračilo bo izvedeno pod pogojem, da zavezanec ni vložil ugovora zoper informativni izračun dohodnine (v tem primeru informativni izračun dohodnine ne velja kot odločba in posledično ni izvršilnega naslova za vračilo) in pa da se mu vračilo ni pobotalo z morebitnim dolgom.

Alpina odprla prvo franšizno trgovino v Ukrajini
21 ur

Alpina izboljšuje poslovanje, tudi zato, ker povečuje prodajo, pri čemer ji pomaga širjenje lastne prodajne mreže. V zadnjem letu so odprli osem lastnih trgovin in prvo franšizno, je povedal Bojan Gantar, direktor Alpine.

Skupina Alpina je v letu 2017 ustvarila 5,1 milijona evrov EBITDA in 2,051 milijona evrov čistega dobička. Na matični družbi je bil EBITDA 4,2 milijona evrov, čisti poslovni izid pa je zaradi odpisov naložb do hčerinskih družb negativen v višini 1,7 milijona evrov. »Odpisi so posledica prestrukturiranja hčerinskih družb, s čimer smo vzpostavili pogoje za uspešen nadaljnji razvoj drobnoprodajne mreže in proizvodnih družb na območju nekdanje Jugoslavije,« je pojasnil Bojan Gantar.

Spomnimo, Alpina ima proizvodne družbe v Žireh, Bosni in na Kitajskem, drobnoprodajne hčerinske družbe pa na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji.

Letos prodaja večja za tri milijone evrov

Letos poslujejo v skladu z načrtom. Do konca leta pričakujejo na matični družbi 49,7 milijona evrov prodaje, kar je tri milijone evrov več kot v letu 2017, v katerem pa so prodajo glede na leto 2016 prav tako povečali za tri milijone evrov. Na matični družbi bo EBITDA 4,4 milijona evrov, kar je za sedem odstotkov bolje kot v letu 2017, na skupini pa načrtujejo 54,8 milijona evrov prodaje in 4,7 milijona evrov EBITDA.

Trgovino odprli v Kijevu

Alpina je v zadnjem letu odprla devet novih trgovin, od tega osem lastnih, in to na območju Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bosne. V Ukrajini pa so v glavnem mestu Kijev odprli prvo franšizno trgovino. Vsega skupaj ima Alpina zdaj 101 klasično trgovino.

Spletna trgovina pa deluje v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Ukrajini, v prihodnjih mesecih pa bo še v Srbiji.

»Franšizno trgovino je v Kijevu odprl naš tamkajšnji distributer. Prodajno podjetje Alpina UA na 42-milijonskem ukrajinskem trgu deluje že od leta 2005. V tem času je uspešno vzpostavilo mrežo kupcev in krepilo blagovno znamko Alpina tudi z vzpostavitvijo internetne prodaje in v zadnjih letih dosegalo veliko rast prodaje. To je bila dobra osnova, da je zdaj v Ukrajini odprl še prvo monobrand trgovino. Ta je v trgovskem centru Plazma in se razprostira na 192 kvadratnih metrih prodajnega prostora. Odprli smo jo marca, v njej pa je naprodaj več kot 600 različnih modelov športne in modne obutve, ki jo tržimo pod znamko Alpina,« je pojasnil Bojan Gantar.

V Ukrajini tudi kolekcija Alpina Draž

V trgovini v Kijevu je na voljo ženska in moška usnjena modna obutev, športna obutev za prosti čas in specializirana pohodniška obutev, smučarska tekaška obutev in čevlji za smučanje tako za odrasle kot za otroke. »V Ukrajino nam je s kolekcijo obutve iz pletenin Alpina Draž uspelo prenesti tudi del slovenske tradicije, inovativnosti in kakovosti. Odzivi prvih strank so zelo pozitivni, saj je kolekcija res ekskluzivna, kar naši kupci v Ukrajini cenijo. Če bo trgovina zelo uspešna, pričakujemo, da bomo v Ukrajini odprli še kakšno franšizno trgovino samo z našo obutvijo,« je povedal Bojan Gantar.

Število zaposlenih doma večje za 30

V Žireh je trenutno 349 zaposlenih, v slovenski drobnoprodajni mreži pa jih je še 135. Skupno jih je tako v Sloveniji 30 več kot lani v tem času.

Naj ob tem spomnimo, da je Alpina po dolgoletnem životarjenju zaradi dolgov, ki so ji jih nakopali nekdanji lastniki in potem ko so banke del dolgov prenesle na DUTB, leta 2016 pa so upniki začeli prisilno poravnavo, decembra lani s finančnimi upniki sklenila dogovor o finančnem prestrukturiranju. Finančni upniki so del svojih terjatev do Alpine v skupnem znesku 12,5 milijona evrov preoblikovali v kapital Alpine, preostala posojila v višini 17,5 milijona evrov so prestrukturirali. DUTB je zdaj 87-, Abanka pa 13-odstotna lastnica Alpine.

Alpina odprla prvo franšizno trgovino v Ukrajini
Ryanair zaradi stavke pilotov odpovedal polete med Veliko Britanijo in Irsko
21 ur
Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je zaradi današnje stavke pilotov, ki niso zadovoljni s plačami in delovnimi pogoji, moral odpovedati 24 poletov med Veliko Britanijo in Irsko. Podobno
Več ▼

Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je zaradi današnje stavke pilotov, ki niso zadovoljni s plačami in delovnimi pogoji, moral odpovedati 24 poletov med Veliko Britanijo in Irsko. Podobno stavko so piloti irskega letalskega prevoznika izvedli že prejšnji teden.

Prihodnji teden se Ryanairu obetajo nove stavke. Zaradi nezadovoljstva kabinskega osebja so že odpovedali okrog 600 letov iz Španije, Portugalske in Belgije, načrtovanih za sredo in četrtek. Prizadetih bo okrog 100.000 potnikov. (STA)

neo.finance.si]) rgba(220, 220, 220, 0.5); display:block; left:0px; top:-15px">