Manager
Hrvaški most na polotok Pelješac bo gradil kitajski konzorcij
12.01.2018 19:04
Javno podjetje Hrvatske ceste je med tremi ponudniki za izgradnjo mostu na polotok Pelješac izbralo kitajski konzorcij na čelu z družbo China Road and Bridge Corporation. Gre za največji
Več ▼

Javno podjetje Hrvatske ceste je med tremi ponudniki za izgradnjo mostu na polotok Pelješac izbralo kitajski konzorcij na čelu z družbo China Road and Bridge Corporation. Gre za največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem, ki ga bo s 357 milijoni evrov sofinancirala Evropska unija.

Poleg China Road and Bridge Corporation so članice konzorcija CCCC Highway Consultants, CCCC Second Highway Engineering in CCCC Second Harbour Engineering. Ponudba kitajskega konzorcija je bila najbolj ugodna. Konzorcij kitajskih družb je vrednost del ocenil na nekaj manj kot 2,1 milijarde kun (277 milijonov evrov). Njihova ponudba je bila za približno pol milijarde kun cenejša kot ponudbi avstrijskega Strabaga in italijanskega Astaldija.

Na Hrvaškem pričakujejo, da bodo dela stekla pomladi letos. Vrednost celotnega projekta je 420 milijonov evrov, EU pa prispeva 85 odstotkov iz kohezijskih skladov. Most bo dolg 2,4 kilometra in visok 55 metrov. Na njem bodo štirje prometni pasovi. Gradnja cestne povezave bo potekala v treh fazah. Najprej bodo gradili most na polotok, nato pristopne ceste do mostu ter na koncu obvoznico pri Stonu, ki se nahaja na stičišču Pelješca s celino. Celotni projekt naj bi končali najpozneje leta 2022. (STA)

Soočenje na POP tv: to so rekli prvaki strank
9 min
Spremljamo predvolilno soočenje na POP tv.Začeli so s stanjem v zdravstvu. Miro Cerar (SMC) je dejal, da ima zagotovila, da bo za otroke poskrbljeno, je pa dodal, da v primeru, da bo ostal na
Več ▼

Spremljamo predvolilno soočenje na POP tv.

Začeli so s stanjem v zdravstvu. Miro Cerar (SMC) je dejal, da ima zagotovila, da bo za otroke poskrbljeno, je pa dodal, da v primeru, da bo ostal na položaju, dvomi, da bo na položaju zdravstvene ministrice ohranil Milojko Kolar Celarc. Dejan Židan (SD) je poudaril predvsem, da je zdravstvo premalo financirano, tudi če odpravimo slabe prakse. Karl Erjavec (DeSUS) je medtem dejal, da so ministrico za zdravje podpirali, ker bi bilo v nasprotnem primeru še več škode, predvsem gospodarske, ob tem pa je prišel tudi do obrestnih mer in trojke.

Luka Mesec (Levica) pravi, da bi ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Janez Janša (SDS) medtem opozarja, da ni problem, koliko denarja davkoplačevalci damo za zdravstvo, pač pa to, koliko se ga izgubi, preden pride do zdravstva.

Soočenje na POP tv: to so rekli prvaki strank
Najbolj brani članki danes
21 min
1. Torkove cene dizla in bencina vas lahko naredijo živčne2. Balkanski tiger. Ne Slovenija, to je Romunija3. Bor Bitenc: Zapiramo lekarno in gremo na zavod za zaposlovanje!4. Zapeljali smo v
Več ▼

1. Torkove cene dizla in bencina vas lahko naredijo živčne

2. Balkanski tiger. Ne Slovenija, to je Romunija

3. Bor Bitenc: Zapiramo lekarno in gremo na zavod za zaposlovanje!

4. Zapeljali smo v digitalni svet audija A6

5. Magna jo je še poceni odnesla. Poglejte ELES!

6. GDPR: Zakaj vas vsi prosijo za privolitev, da jim date svoje podatke

7. Razkrivamo: v Golobov GEN-I začasno vstopata SOP in Gorenjska banka

8. Kaj se lahko o vodenju naučite od Ize Login, Tanje Skaza, Gorana Kodelje in Matjaža Čadeža

9. Top službe - Nato in Johnson Controls iščeta finančnike; službe tudi v Trimu, Cosylabu, Unescu, Googlu in še 15 podjetjih

10. (v spomin) Učiteljica Gabi, hvala

Naslovne zgodbe Financ
1 ura
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Conte tudi uradno kandidat za mandatarja nove italijanske vlade 1
1 ura
54-letni pravnik in politični novinec Giuseppe Conte je tudi uradno kandidat Gibanja pet zvezd in Lige za mandatarja nove italijanske vlade, je na spletni strani stranke objavil vodja gibanja Luigi
Več ▼

54-letni pravnik in politični novinec Giuseppe Conte je tudi uradno kandidat Gibanja pet zvezd in Lige za mandatarja nove italijanske vlade, je na spletni strani stranke objavil vodja gibanja Luigi Di Maio. Zdaj je na potezi predsednik države Sergio Mattarella, ki se bo odločil, ali bo Conteju podelil mandat za sestavno nove vlade.

Kot je še sporočil Di Maio, so na svojo odločitev "zelo ponosni". Po 80 dneh intenzivnih pogajanj bo tako Italija lahko dobila "politično vlado", katere cilj bo izboljšanje življenja Italijanov. Na koalicijskih pogajanjih pa je bil po njegovih besedah vedno v ospredju koalicijski program in ne razdelitev resorjev. Koalicijski program sicer vsebuje vseh 20 točk gibanja.

Conte velja za nov obraz v italijanski politiki. 54-letnik prihaja iz južne Italije in je univerzitetni profesor v Firencah in Rimu. V italijanskem parlamentu ni poslanec, je pa blizu krogom iz gibanja. (STA)

Moj ata, socialistični kulak, 2.018
2 uri
Volivci glas "prodamo" za dva evra pri tanku bencina, pomembne in dražje teme nas ne ganejo (pre)več. Gledanost političnega resničnostnega šova upada.
Na članek...

Dva tedna je še do volitev, pa še nisem slišala stranke, ki bi – namesto obljub, ki temeljijo na porabi davkoplačevalskega denarja – raje povedala, kako konkretno bo državo pripravila na izzive avtomatizacije in disrupcije v večini industrij. Ste opazili besedo "konkretno"? Ker digitalnega, krožnega, blokčejnovskega blebetanja ljudi, ki so kot sveti gral še pet minut prej prodajali zadružništvo, imam že vrh glave. Samo blebetanje, v praksi pa vlada ni želela niti obdavčiti kriptomilijonarjev, ki so sami prosili za jasna pravila igre, ne urediti pravne podlage za lažje (in več legalnega!) oddajanje nepremičnin prek platforme Airbnb ali za Uber. Kaj šele, da bi, po kmečko, znali razložiti lastne floskule, kaj pomeni, da bomo "zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo".

Enako česa konkretnega nisem slišala z desnice, ki bi, že v osnovi, morala biti "bolj za biznis". Sem pa z desnice, konkretno od SDS, slišala, kako bi izvedli agrarno reformo – zemljo tistemu, ki jo obdeluje! – (in se čudila, ali sem se zbudila sredi filma Moj ata, socialistični kulak), pa kako bi odpisovali glavnice nepremičninskih posojil za vsakega rojenega otroka, pa upokojencem bi talali božičnico – kar ima s pokojnino približno toliko zveze, kot dodatki za stalno pripravljenost s plačami. In nacionalistične grožnje.

Kaj vam, dragi (dobesedno) politiki, pove to, da gospodarstvo želi, da delate čim manj? Da so vam pripravljeni plačati – da ne delate nič? Da jim ne spreminjate poslovnega okolje vsakih pet minut? Da – po možnosti – "že kak teden" pred koncem poslovnega leta vedo, kako načrtovati prihodnje leto. Nič, ali pa vsaj veliko ne, kajne? In za to smo, to si moramo priznati, krivi kar volivci sami. Ker padamo na floskule, ne da bi premislili, na kaj v resnici padamo. In to levi in desni levičarji. Žal mi je, da moram spet omenjati, sem dolgočasna že tudi sebi, a volilni bonboni stanejo in plačamo jih mi. Denar ne raste v bankomatu.

Vlada je tako danes, tik pred volilnimi skrinjicami, torej, znižala trošarine na neregulirana naftna derivata – čeprav jih prej tri leta ni. Ker, hej, ljudje si 13 dni pred volitvami zapomnijo, če se tank bencina podraži za dva evra. To je to! Ljudje štekajo dva evra pri tanku, milijarde pri investicijskih projektih ne (in to jasno kaže tudi manj kot 15-odstotna udeležba na referendumu za drugi tir). Bolje od tega, da se cene pogonskih goriv pred volitvami ne bodo spet dvignile, bi bilo le še to, da bi bilo treba plačat kakih 50 centov na tank manj. Podpora v nebo, vam pravim! Malo ste zafrknili, bi rekla.

Sicer pa komaj čakam, da bo predvolilnega cirkusa mimo, da se politiki nehajo mučiti s tem, kakšne vse bonbone bi si še lahko izmislili. Da se bomo lahko vrnili v običajne tirnice, ko se politiki ukvarjajo sami s sabo, ne pa z razvojnimi vprašanji. Ne s strukturnimi reformami, kot je, recimo, nevzdržna pokojninska blagajna. Ali pa industrija 4.0. Da bo konec tega predvolilnega resničnostnega šova, ki ga gledajo le še politiki sami – medtem ko volivci ponedeljkov večer preživljajo v vrstah na črpalki, ker dva evra pri tanku je pa treba prihranit, če lahko.

Moj ata, socialistični kulak, 2.018
Stranke pred volitvami obljubljajo nebesa: od višjih plač, božičnic za upokojence do UTD
2 uri
Politične stranke se pred volitvami povečini vedejo, kot da denar raste v bankomatu
Na članek...

Volivcem pred volitvami obljubljaj nebesa, se glasi star nasvet strankam v predvolilni kampanji. Slovenske stranke so ga, kot kaže, vzele zares: obljubljajo praktično vse, od višjih socialnih transferjev, ugodnih stanovanjskih posojil do univerzalnega temeljnega dohodka, višjih pokojnin, božičnic za upokojence in finančnih nagrad za poroko. Imajo pa še nekaj skupnega – praktično nobena od strank v svojem programu ne piše, kako bodo to financirale.

Pregledali smo programe strank, ki jim po javnomnenjskih raziskavah na junijskih parlamentarnih volitvah kaže najbolje. Zagovorniki vzdržnega proračuna se ob njih najbrž držijo za glavo. Tokrat smo se osredotočili na finančne spodbude, ki jih obljubljajo stranke. Mimogrede, praktično vse obljubljajo tudi davčne razbremenitve – več o tem boste lahko prebrali v prihodnjih dneh. Kaj torej obljubljajo?

SDS: Janez Janša obljublja veliko. A kje bi vzel?

  • Upokojencem z nizko pokojnino bomo vsako leto zagotovili božičnico v višini 500 evrov.
  • Finančne spodbude oziroma dodatek k plači ob sklenitvi zakonske zveze in novorojenem otroku.
  • Davčne olajšave za mlade družine ob nakupu prve nepremičnine.
  • Enkratna subvencija ob nakupu prve nepremičnine z namenom spodbujanja odhoda od doma in ustvarjanja samostojnega življenja.
  • Mladim družinam omogočiti brezobrestno posojilo za ureditev stanovanjskega vprašanja, pri čemer se glavnica posojila zmanjša za 20 odstotkov ob rojstvu vsakega novega otroka.
  • Znižanje stroškov za pol ob prvi pridobitvi vozniškega izpita.

Izračun & komentar Financ:

Janševa SDS obljublja veliko, pri konkretnih številkah pa je precej skrivnostna. Ne povedo, koliko denarja lahko pričakujete, če se poročite in se vam rodi otrok, prav tako ne povedo, kako visoko subvencijo bi dobila mlada družina za nakup stanovanja. Tudi ne, kaj pomeni izraz »nizke pokojnine«.

Zato smo nekaj številk poiskali sami. Najprej k božičnicam za upokojence. Če predpostavimo, da »nizka pokojnina« pomeni manj kot 500 evrov na mesec, ugotovimo, da je v Sloveniji dobrih 98 tisoč uživalcev starostnih pokojnin, ki prejemajo do 500 evrov pokojnine. Če k tem prištejemo še vdovske, invalidske in druge pokojnine, se število upravičencev poveča na 105 tisoč (podatek Zpiza za 2017). Letni strošek Janševe božičnice za upokojence bi tako znašal dobrih 50 milijonov evrov.

Kaj pa finančne spodbude za poroko in novorojene otroke? Spet ne vemo, kako visoke spodbude so si pri SDS zamislili, povejmo pa, da je bilo v letu 2016 (podatka za lani še ni) sklenjenih 6.667 zakonskih zvez, lani pa rojenih skoraj 20 tisoč otrok. Če bi, hipotetično, mladoporočencem podarili tisoč evrov, to pomeni 6,6 milijona evrov na letno. In če bi, spet hipotetično, na novorojenčka podarili 500 evrov, bi to zneslo deset milijonov evrov.

Kako bi SDS to financirala? Njihov odgovor se nanaša na vprašanje o božičnicah za upokojence: »Če pravočasno preprečimo preplačevanje in odtekanje denarja za projekte, kot so na primer TEŠ 6, drugi tir. Če bomo za drugi tir plačali 1,2 milijarde namesto 700 milijonov, to pomeni, da smo porabili kar za tri leta letnega dodatka za upokojence. Tudi iz NLB in drugih podjetij v državni lasti odteka ogromno denarja, ki bi ga lahko porabili drugje.«

LMŠ: Marjan Šarec obljublja projekt UTD

  • Izvedba pilotnega projekta za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka in sprejetje odločitve o uvedbi UTD.
  • Dvig najnižjih plač in pokojnin ter olajšanje življenja ljudem v stiski.
  • Zagotoviti pokojnine za polno delovno dobi vsaj nad pragom tveganja revščine.

Izračun & komentar Financ

Šarec na vprašanje, kaj pomeni pilotni projekt in koliko ljudi bi bilo vanj vključenih, odgovarja: »Naš pilotni projekt bi temeljil predvsem na poenotenju obstoječih socialnih transferjev in njihovem prenosu na posameznika, pri čemer je cilj zagotoviti temu posamezniku človeka vredno življenje. Koliko teh posameznikov bi bilo vključenih v pilotni projekt, je stvar strokovnih presoj.«

Ideje o univerzalnem temeljnem dohodku se v zadnjem času pojavljajo precej pogosto, največ se je govorilo o eksperimentu na Finskem. Tam so se odločili, da bodo skupini dva tisoč brezposelnih Fincev mesečno izplačevali 560 evrov univerzalnega temeljnega dohodka. Eksperiment so po dveh letih končali, vlada se je odločila, da ga ne bo podaljšala.

Šarca smo vprašali, kako visok bi moral biti UTD v Sloveniji in ali je seznanjen z izidi projekta na Finskem. Na prvo vprašanje konkretnega odgovora nismo dobili, na drugo je Šarec odgovoril pritrdilno. In to kljub temu, da bodo izsledki eksperimenta znani šele leta 2019.

Pa še to: na Finskem so testni skupini ljudi mesečno izplačevali 560 evrov na mesec. V Sloveniji lahko na tak znesek pozabite. Po naših izračunih bi v Sloveniji lahko izplačevali – če želimo univerzalni temeljni dohodek dati vsakemu starejšemu od 18 let ne glede na to, ali je delovno aktiven ali ne – 80 evrov na mesec.

SD: 600-milijonski projekt Dejana Židana

  • Okrepitev aktivne politike zaposlovanja s financiranjem v obsegu 1,5 odstotka BDP na leto (to pomeni kar 600 milijonov evrov!).
  • Redefinicija in dvig minimalne plače.
  • Za plačilo najemnine bomo uvedli stanovanjski dodatek. Dodeljevanje stanovanjskega dodatka bo upravičeno za vsa najemna razmerja v stanovanjih, kjer višina najemnine na kvadratni meter povprečne najemnine v lokalni skupnosti oziroma regiji ne presega za več kot 20 odstotkov.

Izračun & komentar Financ

Najprej k enemu od denarno najtežjih ukrepov, pa čeprav je nekoliko skrit: to je predlog SD o povečanju sredstev za aktivno politiko zaposlovanja. Razložimo: gre za denar, ki ga država namenja spodbudam za zaposlovanje, izobraževanju brezposelnih, spodbujanju samozaposlovanja in ustvarjanju novih delovnih mest. Lani je šlo za ta namen dobrih 100, letos naj bi šlo nekaj več kot 80 milijonov evrov.

Kaj predlaga SD? Dvig financiranja na 1,5 odstotka BDP. To pomeni okoli 600 milijonov evrov na leto, kar je enormno povečanje za ukrep, ki bolj kot v čase gospodarske rasti sodi v čas recesije. Prav tako se postavlja vprašanje, ali ima financiranje v takšnem obsegu smisel v času konjunkture, ko podjetja pravijo, da ne morejo najti delavcev.

Še o minimalni plači: v programu SD ni zapisano, za koliko bi dvignili minimalno plačo. Je pa Židan pred kratkim za Planet TV izjavil: »Ko odidem iz politike, bo minimalna plača v vsakem primeru višja od tisoč evrov.« Dvomljivci so takoj dodali: Kot kaže, bo Židan v politiki še zelo dolgo časa.

SMC: Cerar poleg UTD ponuja še zastonj vrtec

  • Brezplačni vrtec za vse otroke eno leto pred začetkom šolanja.
  • Pilotski projekt o uvedbi UTD kot odgovor na prihajajoče izzive digitalizacije in staranja prebivalstva.

Izračun & komentar Financ

Glede UTD velja enako kot pri Šarcu, tudi Cerarjevi v programu ne ponujajo nobenih številk, izračunov ali česarkoli drugega oprijemljivega.

Kaj pa pomeni brezplačni vrtec za vse otroke eno leto pred začetkom šolanja? Tudi pri tej točki Cerarjevi skoparijo s številkami. Zato smo jih pregledali sami: po podatkih statističnega urada je bilo v šolskem letu 2016/17 v vrtec vključenih okoli 21 tisoč otrok, ki so stari pet ali več let, ti so torej v vrtcu zadnje leto pred vstopom v šolo. Cena polnega programa vrtca za drugo starostno obdobje znaša 346 evrov, a večina staršev ima vsaj »23-odstotni popust«, nekateri še večjega, odvisno od dohodkov. Če računamo nekoliko čez palec, bi Cerarjev »bombonček« stal okoli pet milijonov evrov na leto.

Desus: Erjavec spet obljublja višje pokojnine

  • Dvig pokojnin vsaj za 8,5 odstotka.
  • Dvig najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo na(d) raven zneska tveganja revščine.
  • Zvišanje vdovskih pokojnin.
  • Izplačevanje letnega dodatka vsem upokojencem ne glede na višino njihove pokojnine.

Izračun & komentar Financ

O tem, kako resne so obljube Karla Erjavca o zvišanju pokojnin, največ pove njegova izjava iz predvolilnega časa leta 2008: »Vsak upokojenec s polno delovno dobo bi moral dobiti tisoč evrov pokojnine.« V poročilu Zpiza za leto 2017 lahko preberemo: »V letu 2017 je bilo povprečno 107.865 uživalcev starostne pokojnine, ki so se upokojili z dopolnjeno pokojninsko dobo 40 let ali več. Njihova povprečna bruto pokojnina je znašala 816,99 evra.« Še ena primerjava: povprečna starostna neto pokojnina v letošnjih prvih štirih mesecih je znašala 636 evrov, leta 2008, ko je Erjavec govoril o tisoč evrih pokojnine, pa je znašala 603 evre.

Kaj pa bi pomenila Erjavčeva tokratna obljuba o »vsaj 8,5-odstotnem dvigu pokojnin«? Glede na lanske odhodke pokojninske blagajne v višini 5,1 milijona evrov Erjavčev dvig pomeni dodatnih 430 milijonov evrov na leto. Njegovih preostalih ukrepov nismo upoštevali.

NSi: Radodarni Matej Tonin

  • Uvedba gospodinjskega dodatka – 100 evrov na mesec za vsako upokojenko s prejemki, nižjimi od 500 evrov. Za upokojenke s prejemki med 500 in 617 evri pokojnine pa bi znesek upadal po zvezni lestvici približno 0,85 evra za vsak evro pokojnine, višje od 500.
  • Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka za vsakega otroka.
  • Dodaten dan dopusta za poročene pare v letu, ki sledi poroki.

Izračun & komentar Financ

NSi med strankami, ki smo jih obravnavali, v svojem programu postreže z največ številkami in izračuni. A to ne rešuje težave, da je treba zato, da nekomu nekaj daš, nekje nekaj vzeti. Za tako imenovani gospodinjski dodatek NSi sama ugotavlja, da bi letno stal 102 milijona evrov – NSi bi denar za to našla v proračunu.

Bolj v meglo pa je zavita ideja o univerzalnem temeljnem dohodku za vse otroke do 18. leta starosti. O višini v NSi ne govorijo, jasno pa je, da imamo v Sloveniji 383 tisoč prebivalcev, ki so stari manj kot 18 let (podatek statističnega urada za lani). Kako realna je ta napoved? Če bi vsakemu otroku pred dopolnjenim 18. letom starosti mesečno izplačali 50 evrov univerzalnega temeljnega dohodka, bi to letno stalo 229 milijonov evrov. Če bi znesek podvojili na 100 evrov na mesec, bi to proračun stalo že pol milijarde evrov na leto.

Levica: obljube Luke Mesca vas lahko udarijo po žepu

  • Dvig minimalne plače na 700 evrov.
  • Poskusno krajšanje delovnika po zgledu Švedske na 35 ur na teden.
  • Najnižjo pokojnino bomo z 207 evrov dvignili na 442 evrov, minimalno pokojnino za polno delovno dobo pa s 500 na 613 evrov.
  • Nadomestilo za brezposelne, ki so delali za polni delovni čas, bomo dvignili na 613 evrov neto.

Izračun & komentar Financ

Stranka Levica je v svojih stališčih precej jasna, poleg razmeroma jasnih obljub tudi jasno pove, kje bo vzela: več bodo prispevali bogatejši (kdo natančno so to, pa v programu ne pišejo). Povedo tudi, kje bodo dobili denar za dvig pokojnin: »Sredstva za izboljšanje pokojnin bomo pridobili tako, da bomo prispevke delodajalca izenačili s prispevki delavca (na 15,5 odstotka). S tem bi pridobili okoli 700 milijonov evrov, ne da bi posegli v proračun,« piše v programu Levice.

Sliši se lepo. Ampak to v praksi zelo verjetno lahko pripelje do tega, da bodo vaše plače nižje. Če bo delodajalec ocenil, da takšnega dviga stroškov dela ne bo prenesel, ga bo pač prevalil na delojemalca.

Stranke pred volitvami obljubljajo nebesa: od višjih plač, božičnic za upokojence do UTD
Sony: novi šef spreminja poslovni model družbe
2 uri

Keničiro Jošida, novi predsednik uprave japonskega proizvajalca zabavne elektronike Sony, bo na srečanju z vlagatelji, ki ga bodo pri družbi pripravili v torek v Tokiu, predstavil strateški načrt družbe do leta 2021. Analitiki pričakujejo, da bo Jošida razkril določene spremembe v poslovnem modelu v tem smislu, da naj bi družba v prihodnje nekaj manj stavila na prihodke od prodaje izdelkov zabavne elektronike, več pa na prihodke od naročnin za spletno igranje videoiger.

Keničiro Jošida, ki je vodenje japonskega velikana zabavne elektronike Sony prevzel aprila letos, prej pa je bil v družbi glavni izvršni direktor za finančno področje, bo po predvidevanju analitikov v novi, triletni strategiji predstavil načrt, ki bo zgolj logično nadaljevanje tistega, kar se družbi sicer dogaja v praksi. Namreč, v zadnjih letih se jim je za pol skrčilo skupno število prodanih izdelkov zabavne elektronike (televizorjev, pametnih telefonov, digitalnih kamer ter igralnih konzol PlayStation), v skupnih prihodkih pa se je okrepil delež, ki ga pri Sonyju ustvarijo z naročninami na spletno igranje videoiger, navajajo pri Bloombergu.

V številkah: še leta 2012 so pri Sonyju prodali nekaj malega več kot 80 milijonov kosov izdelkov (med njimi so količinsko prevladovali pametni telefoni, ki so jih prodali več kot 33 milijonov kosov, v skupni količinski prodaji pa so imeli 41-odstotni delež), v letu 2018 pa bodo po načrtih prodali skupaj 41,3 milijona kosov izdelkov (in med njimi bodo prevladovale igralne konzole, ki naj bi jih prodali 16 milijonov kosov, s tem pa bi v skupni količinski prodaji dosegli 39-odstotni delež).

Manj prodaje izdelkov, ki so Sony proslavili ...

Japonski Sony je v preteklosti populariziral tranzistorski radio, ljudje so njihove televizorje desetletja postavljali med najboljše, na veliko kupovali njihove prenosne kasetofone (walkmane), zelo priljubljene so bile njihove digitalne kamere. A potem, navajajo pri Bloombergu, je prišlo do vzpona predelovalnih dejavnosti na Kitajskem, proizvodnja izdelkov zabavne elektronike pa je postala posel z nizkimi dobičkovnimi maržami.

... več vsebin, ki so dobičkonosnejše

Pri Sonyju, kot rečeno, so se v minulih letih prodajne količine manjšale. Ni pa pri družbi toliko trpel dobiček iz poslovanja, saj so izpad nadomeščali s prodajami naročnin za spletno igranje videoiger (v vseh letih od 2012 se je najbolj skrčil delež prodaje digitalnih kamer, najbolj konstanten pa ostaja delež prodaje igralnih konzol), prek filmskih dejavnosti pa se posvečajo tudi proizvodnji dobičkonosnejših vsebin. (Prejšnji teden so denimo za 185 milijonov dolarjev kupili Peanut Holdings, tako da bo Sony Music imel 39-odstotni delež v holdingu, ki upravlja blagovno znamko, pod katero sodi tudi kuža Snoopy.)

Ugibanja analitikov o preobrazbi po segmentih korporacije

Analitiki še najmanj sprememb v okviru korporacije Sony pričakujejo pri prihodkih od naročnin za spletno igranje videoiger, s katerimi po dostopnih podatkih pri Sonyju zdaj ustvarijo okoli dve milijardi dolarjev na leto, kar je več kot 60 odstotkov več kot pred dvema letoma. Kot navaja Bloomberg, so imeli pri Sonyju marca letos 34,2 milijona naročnikov, ki so za spletno igranje videoiger pripravljeni (oziroma so pripravljeni njihovi starši) odšteti po 60 dolarjev letne naročnine. Marca leta 2016 je bilo denimo naročnikov 20,8 milijona.

Potencialno je mogoče več sprememb pričakovati v segmentu proizvodnje izdelkov zabavne elektronike, kjer se je – kot rečeno – število letno prodanih izdelkov v zadnjih šestih letih zmanjšalo za polovico (je pa med bolj konstantnimi obseg prodanih igralnih konzol). Analitiki pričakujejo, da bodo v novi triletni strategiji predvideli tudi spremembe v segmentu polprevodnikov, saj naj bi se dobiček iz poslovanja v tem segmentu po napovedih zmanjšal za nekaj manj kot 40 odstotkov – nekaj zaradi izrednih stroškov, nekaj pa na račun slabšega povpraševanja po pametnih telefonih.

Sony: novi šef spreminja poslovni model družbe
Sodišče odpravilo začasno zavarovanje premoženja obtoženih v zadevi Hypo 2
3 ure
Ljubljansko okrožno sodišče je danes odpravilo začasno zavarovanje premoženja obtoženih v zadevi Hypo, je potrdil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Sodnik Srečko Škerbec je moral odpraviti
Več ▼

Ljubljansko okrožno sodišče je danes odpravilo začasno zavarovanje premoženja obtoženih v zadevi Hypo, je potrdil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Sodnik Srečko Škerbec je moral odpraviti začasno zavarovanje premoženja, ker so minila tri leta od vložitve obtožnice, sojenje, ki je pred časom steklo od začetka, pa še ni končano.

Sojenje v zadevi Hypo se je po več kot 60 opravljenih narokih in zaslišanih več kot 40 pričah marca začelo znova, saj je od zadnje uspešno izvedene obravnave minilo več kot tri mesece.

Medtem pa so potekla tudi tri leta od vložitve obtožnice, zato lahko obtoženi znova razpolagajo s premoženjem, ki je bilo pred leti zavarovano. Kot je pred časom poročal POP TV, naj bi šlo za več kot 10 milijonov evrov premoženja tako na bančnih računih doma in v tujini kot v nepremičninah.

Sojenje se je začelo jeseni 2015, ko je na predobravnavnem naroku krivdo v zameno za leto in pol pogojne zaporne kazni priznala le nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, četverica preostalih obtoženih pa krivde ne priznava. (STA)

Bi gradili hiše ali stanovanja? Ta zemljišča bodo naprodaj na dražbah
3 ure
Izklicne cene se začnejo pri 74.300 evrih in segajo do 2,7 milijona evrov.
Na članek...

V prihodnjih tednih se bo na javnih dražbah znašlo kar nekaj zemljišč, na katerih bo možno graditi hiše in stanovanjske soseske. Prodajajo jih stečajni upravitelji, sodišča in občine. Našli smo jih na Primorskem, v Ljubljani z okolico, Mariboru in Velenju. Izklicne cene se začnejo pri 74.300 evrih in segajo do 2,7 milijona evrov.

Zanimivejše nepremičninske priložnosti se ponujajo na Majskih poljanah v Novi Gorici, kjer je nasedla gradnja dveh stanovanjskih stolpnic, pa tudi v središču Ljubljane ob Masarykovi cesti, kjer stanovanjski sklad MOL prodaja skoraj tri tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče.

Zemljišče v centru Ljubljane za 1,3 milijona evrov

Ljubljanski stanovanjski sklad (JSS MOL) bo 30. maja poskušal prodati 2.800 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Masarykovi cesti nasproti ljubljanske železniške postaje. Zemljiškoknjižno stanje zemljišč je urejeno, na njem ni hipotek. Po namenski rabi je zemljišče opredeljeno kot stavbno. Izklicna cena je določena pri 1,34 milijona evrov oziroma 1,63 milijona evrov z vključenim 22-odstotnim DDV, ki ga bo moral plačati kupec. Izklicna cena torej znaša približno 475 evrov za kvadratni meter (brez DDV) oziroma 580 evrov z DDV. Razpis dražbe najdete na spletni strani MOL.

Priložnost za gradnjo dveh stolpnic v Novi Gorici

Stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec bo poskušal 27. junija na javni dražbi prodati približno pet tisoč kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče v Novi Gorici. Gre za zemljišče v nesojeni stanovanjski soseski Majske poljane, kjer je ajdovski gradbinec snoval gradnjo treh stanovanjskih stolpnic, a mu je uspelo končati le eno – Cedro. Stanovanja v tej so bila močno zaželena, Hramcu jih je uspelo vseh 30, ki so bila v stečajni masi, prodati v zadnjih treh letih, skupni izkupiček je znašal okoli štiri milijone evrov. Zdaj se torej napoveduje priložnost za dokončanje še dveh stolpnic, katerih gradnja je zastala v zelo zgodnji fazi – zgrajeni sta bili podzemni garaži in deloma pritlična etaža. Izklicna cena na prvi dražbi je določena pri 2,7 milijona evrih. Kot pravi stečajni upravitelj, so nekateri investitorji izkazali zanimanje za nakup že pred javno dražbo. »Nova Gorica potrebuje nova stanovanja, zato menim, da je to zemljišče zanimivo. Ali bo prodano že v tem poskusu, pa bomo videli na sami dražbi,« pravi Hramec. Podrobnosti o dražbi najdete na tej povezavi.

Deset zemljišč v Trnovskem pristanu

V izvršbi ene od družb, povezane z Marjanom Kolarjem, nekdanjim lastnikom bioplinskega imperija Keter, bo na dražbi v začetku junija naprodaj deset stavbnih zemljišč pravokotne oblike v Trnovskem pristanu v Ljubljani. Gre za Ulico Jožeta Mirtiča, ki se razteza od Barjanske ceste proti Ljubljanici. Stavbna zemljišča merijo od 602 do 814 kvadratnih metrov. Izklicne cene se gibljejo med 77 in 155 tisoč evri. Cena kvadratnega metra manjših zemljišč je 128 in večjih 190 evrov. Dražba bo 7. junija, rok za plačilo varščin je 4. junij. Druge informacije najdete na povezavi.

Zemljišče za gradnjo hiš deset kilometrov zunaj Ljubljane

Dobrih 6.800 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče v naselju Šujica prodaja občina Dobrova - Polhov Gradec. Občinski prostorski načrt na zemljišču predvideva gradnjo stanovanjskih hiš, a podrobni prostorski načrt OPPN še ni narejen. Zemljišče leži ob regionalni cesti Dobrova - Polhov Gradec in je od centra Ljubljane oddaljeno deset kilometrov, od priključka na avtocesto pa pet. Po navedbah občine lokacija ponuja dobre možnosti za rekreacijo in športne aktivnosti, saj leži v neposredni bližini krajinskega parka Polhograjski dolomiti, blizu pa sta tudi vrtec in šola. Dražba bo 6. junija. Izklicna cena znaša dober milijon evrov (brez DDV), kar je 150 evrov za kvadratni meter. Skupaj z DDV je izklicna cena 1,25 milijona evrov oziroma 180 evrov za kvadratni meter. Podrobnosti o dražbi najdete na spletni strani občine.

Stavbni zemljišči v Zalogu za 169 tisoč evrov

Naprodaj bosta tudi zemljišči mestne občine Ljubljana, ki ležita v Zalogu. Skupaj merita 1.128 kvadratnih metrov. Namembnost zemljišč so eno- in dvostanovanjske površine. Izklicna cena je določena pri 169.200 evrih in ne vključuje 22-odstotnega DDV. Cena za kvadratni meter znaša 150 evrov. Rok za prijavo ponudbe je 31. maj, rok za plačilo varščine pa 28. maj. Po odpiranju ponudb boste ponudbo lahko še zviševali. Več podatkov najdete na spletni strani MOL.

Nepozidano zemljišče v Črnučah za 74 tisočakov

V stečajnem postopku družbe Wemix International bo na dražbi julija na voljo nezazidano stavbno zemljišče v Črnučah. Zemljišče je pravokotne oblike, brez naklona meri 615 kvadratnih metrov in še ni komunalno opremljeno. Možnost priklopa na komunalne vode je, saj je ta pripeljana v bližino zemljišča. Za omenjeno zemljišče ni nevarnosti poplav, prav tako pa je zemljišče dobre nosilnosti, izhaja iz cenitve. Izklicna cena je 74.300 evrov. Dostop je dober in urejen po občinski cesti. Cena za kvadratni meter znaša dobrih 120 evrov. Dražba bo 3. julija. Več podatkov najdete tukaj.

Devet zemljišč za gradnjo hiš pri Mariboru

Stečajni upravitelj družbe Gama Igor Gorše do 4. junija zbira zavezujoče ponudbe za nakup dobrih 4.600 kvadratnih metrov velikega zemljišča v Zrkovcih pri Mariboru. Zemljišče sestavlja devet parcel, na katerih je možna gradnja sedmih samostojnih stanovanjskih hiš in dovozne ceste. Zemljišča se prodajajo kot celota po izklicni ceni 164.521 evrov, kar je približno 35 evrov za kvadratni meter. Več informacij o dražbi najdete na tej povezavi.

Stavbna zemljišča v Velenju za 190 tisoč evrov

Premogovnik Velenje skupaj s podjetjem PV Invest išče novega lastnika za zemljišča Lipa vzhod v Velenju. Skupaj merijo 2.912 kvadratnih metrov in so naprodaj za 190 tisoč evrov. Cena za kvadratni meter tako znaša dobrih 65 evrov. Za omenjena zemljišča je izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo šestih enodružinskih hiš. Rok za oddajo zavezujočih ponudb je 31. maj do 12. ure. Podrobnosti o dražbi in nepremičninah najdete na spletnih straneh.

Bi gradili hiše ali stanovanja? Ta zemljišča bodo naprodaj na dražbah
Airbnb bo Dancem sporočal podatke o turistih, Danci pa bodo zvišali davčne odpustke
3 ure

Danska bo prva na svetu, ki ji bo – če bodo novi predlogi sprejeti – Airbnb sporočal podatke o oddajanju stanovanj, poroča The Local. Torej davčnih utaj na tem področju ne bo več. Bodo pa zadovoljni tudi danski gostitelji, saj jim vlada obljublja precej velike davčne odpustke oziroma neobdavčene dodatne dohodke do 5.370 evrov na leto. Za primerjavo, povprečna plača na Danskem je 5.900 evrov bruto oziroma 3.650 evrov neto.

Pri Airbnb so zadovoljni. Kot pišejo na spletni strani Airbnbcitizen, bodo odpustki večji za tiste, ki oddajajo nepremičnine prek njihove spletne platforme oziroma prek plaftorm, ki sodelujejo z danskimi oblastmi.

Spomnimo, v Sloveniji se ves čas omenjajo poenostavitve, a teh ni. So pa lani na Fursu tistim, ki oddajajo svoje domove turistom, dali možnost, da se samoprijavijo do konca januarja. Veliko jih tega ni storilo, Furs pa zdaj opravlja nadzore, računa davke za nazaj in prekrške.

Kaj so glavne predlagane spremembe na Danskem?

  • Neobdavčeni zaslužki:

Vlada namerava poenostaviti davek na dohodke in dvigniti mejo za neobdavčene zaslužke za oddajo primarnih stanovanj (torej tistih, v katerih najemodajalci sicer živijo) na 28 tisoč danskih kron (okoli 3.760 evrov) in za počitniške hišice na 40 tisoč kron (okoli 5.370 evrov). Te meje veljajo za tiste, ki oddajajo nepremičnine prek platform, ki podatke pošiljajo vladi oziroma z vlado sodelujejo. Za tiste, ki z vlado ne sodelujejo, bo meja za neobdavčene dohodke le 11 tisoč danskih kron (okoli 1.480 evrov).

  • Več dovoljenjih dni za poenostavljeno oddajanje

Lokalne oblasti bodo dobile pooblastila, da določijo, koliko dni v letu bodo njihovi občani turistom lahko oddajali svoje domove. Za gostitelje, ki bodo oddajali domove prek z vlado sodelujočih platform, bo najmanjše dovoljeno število noči za oddajanje 70 na leto. Občine bodo to število lahko povečale na sto. Preostali bodo imeli omejitev 30 noči na leto.

  • Stroga pravila zasebnosti

Vse posredovanje podatkov med sodelujočimi platformami in vlado bo podvrženo strogim evropskim in nacionalnim pravilom o zasebnosti, podatki bodo uporabljeni samo za podporo za izračun natančnega davka, pišejo na spletni strani Airbnb.

O predlogu bodo v prihodnjih mesecih glasovali v danskem parlamentu.

Airbnb bo Dancem sporočal podatke o turistih, Danci pa bodo zvišali davčne odpustke
Vlada 13 dni pred volitvami niža trošarine na bencin in dizel; cene nespremenjene 12
3 ure
Bencin ostaja najdražji od leta 2015, dizel od 2014
Na članek...

Cena goriv na mediteranskih borzah, ki je osnova za določanje reguliranih cen bencina in dizla na bencinskih servisih ob slovenskih regionalnih cestah, se je v minulih 14 dneh zvišala največ v osmih mesecih. A dizel in bencin ne bosta dražja, saj se je vlada odločila za največje znižanje trošarin v zadnjih sedmih letih. Za to potezo so se odločili 13 dni pred volilno nedeljo. Pred mesecem dni, ko je cena goriv poskočila na najvišjo raven od zadnjih znižanj trošarin pred tremi leti, so zatrjevali, da trošarin do konca mandata ne nameravajo spreminjati.

Cene ostajajo najvišje v zadnjih letih

"Vlada je na današnji dopisni seji izdala uredbo o določitvi zneska trošarin za energente, s katero je znižala trošarine na neosvinčen bencin in dizel. S tem je vlada nevtralizirala pritisk izrazitega porasta cen surove nafte na mednarodnih trgih ter neugodnega gibanja vrednosti evra glede na ameriški dolar. Cene glavnih dveh energentov bodo zaradi tega ukrepa ostale nespremenjene," sporočajo iz vladnega urada za komuniciranje. Trošarino za neosvinčen bencin so znižali za 0,02951 evra na liter (znižana z 0,50780 evra na 0,47829 evra na liter), trošarina za dizel pa bo nižja za 0,03333 evra na liter (znižana z 0,42605 evra na 0,39272 evra na liter).

Kot smo izračunali, bi zaradi najvišje cene nafte od leta 2014 ter najšibkejšega evra letos polnjenje 50-litrskega rezervoarja bilo jutri dražje za približno evro in pol. Cena bencina tako ostaja na najvišji ravni po juniju 2015, dizla pa po decembru 2014. V letu dni se je cena dizelskega goriva zvišala za 13 odstotkov, od sredine letošnjega marca za nekaj več kot šest odstotkov. Če zdajšnjo ceno tega goriva primerjamo s ceno pred dvema letoma in pol, je razlika kar 32 odstotkov. Pri bencinu je rast manj izrazita, vseeno pa opazna. Od dna pred dvema letoma in pol je 17-odstotna, v dveh mesecih pa se je, podobno kot cena dizla, zvišala za šest odstotkov.

Pred mesecem dni spremembe niso bile predvidene

"Z namenom nevtralizacije pritiska izrazitega porasta cen surove nafte na mednarodnih trgih ter neugodnega gibanja vrednosti evra glede na ameriški dolar, ki je v zadnjem času dodatno vplival na neugoden trend zviševanja cen energentov, je vlada danes z uredbo znižala trošarine na neosvinčen bencin in dizel," sporočajo iz vlade. Spomnimo, pred mesecem dni so z ministrstva za finance sporočili, da sprememb višine trošarin ne načrtujejo, "prav tako ni v normativnem programu dela vlade do poteka tega mandata predvidena kakršnakoli sprememba v višini trošarin na pogonska goriva".

Posledice na proračun

V minulih 14 dneh se je 59,8 odstotka stroška polnjenja bencinskega rezervoarja steklo v državni proračun, v prihodnjih 14 ta delež z znižanjem trošarin ob isti ceni upade na 57,6 odstotka. Pri dizlu je delež upadel s 55,9 na 53,3 odstotka. Te spremembe bo občutila državna blagajna. "Sprememba višine trošarine glavnih dveh energentov bo ob predpostavki, da bodo tako spremenjene trošarine veljale celo leto, prihodke iz naslova trošarin v letu 2018 zmanjšala za 29 milijonov evrov. Na mesečni ravni to pomeni 4,8 milijona evrov manj javnofinančnih prihodkov iz naslova trošarin od glavnih dveh pogonskih energentov," sporočajo iz vladnega urada za komuniciranje.

V državno blagajno se je lani nateklo skoraj za milijardo evrov prihodkov iz trošarin na pogonska goriva. Te v proračunu najdemo pod postavko trošarine na energente in električno energijo, približno 95 odstotkov tovrstnih prihodkov pa po pojasnilih ministrstva za finance pomenijo trošarine na goriva. Lani je bila postavka z 1,05 milijarde evrov najkrepkejša v zgodovini in je pomenila 12 odstotkov prihodkov državnega proračuna oziroma šest odstotkov vseh prihodkov države (torej če upoštevamo še blagajne zdravstva, pokojnin in vseh občin). Torej je ta vir prihodka pomemben za slovensko državno porabo. Za te trošarine je sicer značilna visoka nihajnost. V letošnjih prvih treh mesecih je bilo zbranih za 238 milijonov evrov prihodkov, kar je deset milijonov manj kot v istem lanskem obdobju.

Vlada 13 dni pred volitvami niža trošarine na bencin in dizel; cene nespremenjene
Lastnikom Sija 5,69 milijona evrov dividend
4 ure
Lastniki družbe Sij, poleg ruskega Dilona z 72-odstotnim deležem je to s kontrolnim četrtinskim deležem tudi država, bodo letos dobili izplačanih za 5,69 milijona evrov dividend. Preostali del
Več ▼

Lastniki družbe Sij, poleg ruskega Dilona z 72-odstotnim deležem je to s kontrolnim četrtinskim deležem tudi država, bodo letos dobili izplačanih za 5,69 milijona evrov dividend. Preostali del bilančnega dobička za leto 2017 v višini 43,56 milijona evrov bo ostal nerazporejen, so na današnji skupščini sklenili delničarji.

Bruto dividenda na delnico znaša 5,89 evra, delničarjem pa bo izplačana do konca leta v več obrokih, so v Siju zapisali po skupščini. Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornem svetu za lansko poslovno leto. (STA)

Reciklaža: Vasja Veber
4 ure

Priznam, prej sem živel malce v utopičnem prepričanju, da živim v državi, ki je sposobna pravila slej ali prej prilagoditi razvoju in svetovnim trendom. (Vir: [megafotr.tumblr.com] 5. aprila 2016)

Reciklaža: Vasja Veber
Kdo si upa: Luka Dončić
4 ure

Mislim, da je bila to naša najboljša tekma, imeli smo srce in glavo toda, oprostite za izraz, imeli smo tudi jajca. (Vir: Blic)

Kdo si upa: Luka Dončić
Septembra prihaja škotska mega žaga. Že frči žagovina
4 ure

Septembra bo škotsko družinsko podjetje BSW Timber začelo gradnjo največje žage v Sloveniji. Celotna naložba je vredna več kot 40 milijonov evrov, prinesla naj bi 170 novih delovnih mest. Slovenski žagarji, združeni v sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), nasprotujejo napovedanemu prihodu škotskega investitorja BSW, saj so prepričani, da bodo zaradi tega izgubili delo številni manjši žagarji v Sloveniji.

Kot sicer pravijo pri OZS, so slovenski žagarji, kljub prostim zmogljivostim, podhranjeni, saj na račun povečanega izvoza ne dobijo dovolj hlodovine. Marca smo denimo pisali, da bodo žage in primarni predelovalci lesa z dolgoročnimi pogodbami od Slovenskih državnih gozdov (SiDG) letos odkupili najmanj 670 tisoč kubičnih metrov lesa.

Meh: Hlodovine bo še manj

»Investitor omenja 170 novih delovnih mest, vendar pa je treba vedeti, da bodo po drugi strani uničili več kot tisoč delovnih mest pri malih slovenskih žagarjih. Slovenski žagarji že zdaj ne dobijo zadostnih količin hlodovine, zdaj je bodo še manj,« je na tiskovni konferenci povedal predsednik OZS Branko Meh. Ob tem dodajmo, da OZS sicer zastopa sekcijo žagarjev in njihove interese in Škoti so jim gotovo konkurenca.

Nova žaga škotskega investitorja bo lahko po napovedih letno razžagala okoli 300 tisoč kubičnih metrov lesa, družba pa je oddala tudi vlogo za subvencijo države, ki bi lahko znašala nekje med 15 in 20 odstotkov upravičenih stroškov, je pisala STA.

Prihaja največje britansko gozdarsko podjetje

Družba BSW Timber je največje britansko gozdarsko podjetje. Upravljajo sedem žag v Veliki Britaniji in eno v Latviji. Zaposlujejo okoli 1.200 ljudi.

Septembra prihaja škotska mega žaga. Že frči žagovina
Bor Bitenc: Zapiramo lekarno in gremo na zavod za zaposlovanje! 13
4 ure
Mestni občini Ljubljana Zorana Jankovića je po devetih letih uspelo izriniti Lekarno Bitenc s trga, odvzem koncesije je pravnomočen
Na članek...

Preverjali smo neuradno informacijo, da koncesijska Lekarna Bitenc, ki deluje v Mercator Centru Šiška, v kratkem preneha poslovati. Bor Bitenc iz lekarne, ki zadeve najprej ni želel komentirati, je nazadnje za Finance to potrdil: »Lekarno zapiramo 29. maja in gremo na zavod za zaposlovanje.«

To je epilog devetletnega boja med zasebno lekarnarico koncesionarko Silvo Bitenc Rošer in mestno občino Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, znan tudi po izjavah, da je mestna Lekarna Ljubljana najboljša na svetu.

Zakaj odvzem koncesije? »Brez razloga. Ker lahko.«

Zanimalo nas je, ali so Bitenčevim (lekarnarja sta mati in sin) v MOL kadarkoli pojasnili, zakaj jih sploh želijo spraviti s trga oziroma zakaj so jim vzeli koncesijo. Pogodbo o koncesiji jim je MOL odpovedal že leta 2009, sledila je dolgoletna sodna bitka, ki so jo Bitenčevi zdaj dokončno izgubili. Bor Bitenc pravi samo: »Brez razloga. Samo, ker oni to lahko storijo.«

Z MOL glede naših vprašanj o Lekarni Bitenc sporočajo le: »Odgovor bomo posredovali v zakonskem roku.«

ZZZS: Če ni koncesije, ni pogodbe o financiranju

Na ZZZS, ki koncesionarjem financira izvajanje lekarniških storitev in izdajo zdravil na recept, so povedali: »ZZZS je odpovedal pogodbo z Lekarno Bitenc s 1. 6. 2018, ker ta nima več koncesije za opravljanje dejavnosti.«; o tem jih je obvestil MOL z dopisom prejšnji mesec. Odločba MOL kot koncendenta o odvzemu koncesije z dne 19. oktobra 2009 je z zadnjo odločitvijo upravnega sodišča »postala dokončna, pravnomočna in izvršljiva«, pravijo na ZZZS.

Veljavna koncesija je pogoj, da ZZZS z izvajalcem sklene pogodbo, zato »je bil ZZZS primoran odpovedati pogodbo o izvajanju programa lekarniških storitev«. Dodali so, da ZZZS v tem primeru ni bil stranka v postopku.

Kot je znano, brez pogodbe z ZZZS lekarna ne more več izdajati zdravil na recept v breme zavarovanja, ta zdravila pa po vrednosti pomenijo kakih 80 odstotkov vseh prihodkov lekarne.

Sodišče zavrnilo začasno odredbo

Zanimalo nas sicer je, kako to, da so na ZZZS Lekarni Bitenc tako hitro odpovedali pogodbo o financiranju. Namreč ko je šlo za železničarski zdravstveni dom, ki je ravno tako ostal brez koncesije, je ZZZS še več let financiral njegovo delovanje. Na ZZZS pojasnjujejo, da je bilo to zato, ker je sodišče v primeru železničarskega ZD izdalo začasno odredbo, s katero je odpoved ustavilo do razsodbe, medtem ko je v primeru Lekarne Bitenc sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Predsednik lekarniške zbornice: »Strah me je …«

»Strah me je živeti v taki državi, kjer lahko nekdo kar tako, brez utemeljenega razloga, vzame koncesijo človeku, ki dobro opravlja javno službo in ni naredil nobene napake,« pa komentira predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub, ki sicer poudarja, da zadnjih podrobnosti primera Lekarne Bitenc ne pozna.

Ali naj se tresejo tudi drugi koncesionarji v Ljubljani?

Dodajmo, da je na območju MOL 14 lekarniških koncesionarjev, medtem ko ima Lekarna Ljubljana v MOL in okoliških ter tudi drugih občinah že več kot 50 lekarn. LL se širi tudi v občine, ki niso njene soustanoviteljice (na primer v Grosuplje), ter v občine, ki že imajo svoje javne lekarniške zavode (na primer v Postojno). Oboje naj bi bilo v nasprotju z zakonom o lekarniški dejavnosti, a sodni spori o tem po dostopnih informacijah večinoma še niso pravnomočno končani.

Nekateri se sprašujejo, ali se zdaj, ko je bitko z MOL izgubila Lekarna Bitenc, lahko tresejo še drugi koncesionarji v Ljubljani. Bo MOL tudi njim odpovedal koncesijske pogodbe? Bo lahko zdaj Lekarna Ljubljana v Ljubljani še okrepila svojo prevlado?

Prvi odgovor na to vprašanje bomo morda dobili že kmalu, če se bi na dosedanji prostor Bitenčevih v Mercator Centru Šiška ugnezdila nova enota Lekarne Ljubljana. To so seveda za zdaj samo ugibanja.

Bor Bitenc: Zapiramo lekarno in gremo na zavod za zaposlovanje!
Cilj GZS do 2025: 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega 1
5 ur

Dodana vrednost na zaposlenega je lani dosegla 43 tisoč evrov, kar po besedah predsednika GZS Boštjana Gorjupa še vedno daje zelo veliko prostora za izboljšave. Rast produktivnosti je eden glavnih pogojev za nadaljnji uspešni gospodarski razvoj, na kar zbornica opozarja tudi v programu z naslovom Ohranimo rast. Za leto 2025 si je GZS sicer zastavila cilj 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

V programu so zbrali ključne predloge, za katere želijo tudi, da jih v koalicijsko pogodbo vključi prihodnja vlada. Od prihodnjega državnega vodstva po Gorjupovih besedah pričakujejo predvsem strukturne reforme, ki jih je najbolj smiselno izvesti v obdobju zelo dobrih gospodarskih rezultatov. Opozoril je, da moramo biti pripravljeni na spremembe v povpraševanju, saj zdajšnji cikel rasti traja že dolgo časa.

Štiri točke programa

Kot je pojasnila generalna direktorica zbornice Sonja Šmuc, so predloge razdelili v štiri skupine, in sicer:

1. kadrovska vrzel,

2. strukturne reforme,

3. davčni sistem,

4. poslovno okolje.

V zvezi s kadrovsko problematiko med drugim pozivajo k učinkovitejši politiki zaposlovanja, podaljševanju delovne aktivnosti in učinkovitejšemu izobraževalnemu sistemu.

Kaj je treba reformirati

Zavzemajo se tudi za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstveno reformo in večjo učinkovitost javnega sektorja. Pri spremembah davčnega sistema v ospredje postavljajo predvsem vprašanje obdavčitve dela, saj bi z znižanjem obdavčitve plač strokovnjakov po njihovem mnenju laže obdržali najboljše kadre.

Hitrejši razvoj in več naložb lahko po besedah Šmučeve omogoči le spodbudno poslovno okolje, ki temelji na internacionalizaciji in digitalizaciji. Do tega je mogoče priti z zmanjšanjem administrativnih bremen in izboljšanjem infrastrukture, pozabiti pa ne gre niti na podporo celotnemu postopku raziskav in razvoja.

Kako so lani poslovala podjetja

Kot je povedal glavni ekonomist pri analitiki GZS Bojan Ivanc, so gospodarske družbe lani ustvarile 91 milijard evrov prihodkov, 21 milijard evrov dodane vrednosti in za 37,5 milijarde evrov izvoza. Zaposlovala so 481 tisoč ljudi, kar je 57 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. O poslovanju gospodarskih družb smo pisali v članku: Prihodki podjetij lani večji za 13 odstotkov, dobiček največji po letu 2007

Gospodarske družbe so sicer lani zaposlovale najbolj intenzivno v zadnjem desetletju, močno pa so okrepile tudi izvoz, katerega rast je bila s 17 odstotki največja doslej. Posledica je velika rast dobička, ki se je okrepil za 14 odstotkov. »Družbe so lani tudi nekoliko več investirale. Za to so namenile okoli 700 milijonov evrov več kot leto prej, kar pa je še vedno za okoli pol milijarde manj od dolgoletnega povprečja,« je povedal Ivanc.

Cilj GZS do 2025: 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega
(v spomin) Učiteljica Gabi, hvala
5 ur
Gabrijela Blaznek – Gabi je bila učiteljica z veliko začetnico. Izžarevala je neverjetno energijo. Bila je zagnana, samoiniciativna, optimistična, srčna. Revolucionarka. Bila je ena prvih učiteljic pri nas, ki ji je uspelo umestiti predmet o osebnih financah v redni del pouka. Poučevala je ekonomske predmete na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje.
Na članek...

Spoznali sva se leta 2013, ko smo na reviji Moje finance zagnali projekt finančnega opismenjevanja za osnovne in srednje šole. Bila je del prve generacije učiteljev, ki smo jih izobraževali za mentorje krožka Mladi in denar. Želela je predati uporabno znanje dijakom in jih tako pripraviti na odraslo življenje. Želela jim je olajšati prehod v samostojnost. »Poučevanje je moje poslanstvo,« je večkrat povedala. To so dokazovala tudi njena dejanja.

Rezultati njene zavzetosti so se zrcalili tudi v mladih. Njeni dijaki, ki so obiskovali krožek finančnega opismenjevanja, so posegali po najvišjih mestih na državnih tekmovanjih iz finančne pismenosti, izobrazila pa je tudi državnega prvaka iz finančne pismenosti.

Gabi se ni ustavila. Želela je, da to znanje dobi čim več mladih. Leta 2016 je našla način, kako finančno pismenost vključiti v odprti učni program oziroma kurikulum. Pripravila je katalog znanj, učne načrte, sistem ocenjevanja znanja, časovno razporeditev učne snovi ter vsebinske in metodološke priprave za v razred. Porabila je veliko časa in vložila ogromno energije. In uspelo ji je. Po zaslugi Gabrijele Blaznek so se osebne finance v Sloveniji prvič pojavile v izobraževalnem programu ekonomski tehnik. Nekateri učitelji so ji sledili. Po naših informacijah okoli 10 ekonomskih šol izvaja finančno pismenost po programu, ki ga je zastavila Gabi. Ker pa je želela, da bi se na čim več srednjih strokovnih in poklicnih šolah odločili za finančno opismenjevanje pri rednem pouku, je pripravila vso potrebno dokumentacijo in jo tudi posredovala Centru za poklicno izobraževanje (CPI).

Gabi je želela, da bi mladi, ki se pri rednem pouku učijo vodenja osebnih financ, svoje znanje testirajo tudi v praksi. Zato je pod okriljem Erasmus+ že dve leti zapored organizirala tritedensko delovno prakso v tujini (prvo leto v Monzi, drugo v Milanu, pri tej jo je bolezen prehitela in dijakov ni mogla spremljati). »Zrihtala« jim je službe, žepnine in nato bila še tri tedne njihova »mama«. Vse to smo na Mojih financah pozorno spremljali in občudovali, ne le znanje mladih, temveč tudi entuziazem učiteljice, ki je želela dati otrokom več.

Gabrijela Blazek, ponosni smo, da si bila del naše ekipe. Hvala.

(v spomin) Učiteljica Gabi, hvala
Kako bodo Hrvati sprejeli grozovito kompromitiran postopek Agrokor, če ne priznajo malo kompromitirane arbitraže? 9
5 ur
Špekulacija: kaj se lahko zgodi, če pameten upniški dogovor za Agrokor ne uspe, si predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković pripravlja politični teren, ne bo kriv za morebitni potop Agrokorja in kdo bo imel največje težave: hrvaški upniki, HDZ ali opozicija
Na članek...

Upniškega dogovora v Agrokorju ne bo uničila politična afera z elektronsko pošto med politiko, pisci lex Agrokorja in prihodnjimi izvajalci ali podizvajalci – poznejšimi finančnimi svetovalci pri prestrukturiranju Agrokorja. Upniškega dogovora ne bo uničilo niti to, da se v proces vtika politika.

Upniški dogovor – in predvsem finančno vzdržno zadolženost in preživetje Agrokorja – bo uničilo to, da izredni upravitelj nima moči, ki jo je imela slovenska vlada Alenke Bratušek pri sanaciji slovenskih bank – da je ostrigla, in to do kože, vse, kar je bilo potrebno, da banke postanejo zdrave.

Mi v bankah prisilno nismo reševali nič, razen denarja varčevalcev – torej vaše depozite – in imetnike navadnih obveznic. V Agrokorju dogovorno rešujejo vse, razen nekdanjega lastnika Todorića. Rešujejo vse, razen najpomembnejšega – dolgoročne finančne in poslovne vzdržnosti Agrokorja samega.

Če držijo doslej objavljene informacije, koliko naj bi bili razredi upnikov poplačani, potem je to odločno preveč, glede na to, koliko je v Agrokorju na voljo in kolikšno zadolženost Agrokor v prihodnje prenese. Ne zato, da bo dajal službe in opravljal storitve, ampak zato, da bo vrednost za delničarje in vrednost oziroma dober posel za investitorje.

V Agrokorju delijo preveč in režejo premalo, da bi bil Agrokor dolgoročno zdravo podjetje. Investitorji bi se morali grebsti, da lahko posodijo denar »novemu« Agrokorju, in to bi se tudi zgodilo, če bi bil »novi Agrokor« postavljen na zdrave poslovne temelje. Agrokor pa uradno sporoča, da ne more dobiti novega denarja in da poskuša podaljšati obstoječi roll up kredit. Vse to niso dobre novice, tik pred tem, ko naj bi bil natančnejši dogovor poslan upnikom, in ko politiko pretresa afera Hotmail.

Agrokor sicer zares preganjajo čas in roki. Ampak Agrokor preganja predvsem to, da številk in interesov, realnosti in pričakovanj, stroke in politike ni mogoče zložiti skupaj. Iz tega, kar je ostalo na Agrokorju, se ne da dobiti »novega« vzdržnega Agrokorja. Upniški dogovor, ki ne bi odpravil insolventnosti, pa je problem, in ne rešitev za Agrokor. In je problem, ne rešitev za hrvaško politiko. Je tveganje za sistem in stabilnost hrvaškega gospodarstva, države.

Kaj so lekcije, ki se jih iz Agrokorja splača naučiti?

1. Kako bodo Hrvati priznali grozovito kompromitiran postopek Agrokor, če ne priznajo čisto malo kompromitiranega postopka arbitraže?

Hrvaška že ves čas govori, da arbitražnega postopka za mejo ne prizna, ker je Slovenija hudo kompromitirala in kontaminirala postopek. Gre za afero Pirangate. Spomnimo, v javnost so leta 2015 prišli prisluhi pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, agentko Slovenije pri arbitražnem sodišču v Haagu. Sekolec kot sodnik je Drenikovi poročal o zaupni razpravi na sodišču, kaj naj bi Slovenija že dosegla, kovala pa sta tudi strategijo, kako naj bi še vplivali na sodnike. Takšna komunikacija članov sodišča ni dopustna, oba akterja sta poniknila in se poslovila. Arbitražno sodišče pa je končalo postopek in odločilo, da to ni takšna kršitev, ki bi ogrozila postopek. In drugič, določilo je mejo med Slovenijo in Hrvaško. No, Hrvaška, kljub temu, da je sodišče odločilo, da postopek ni kompromitiran, odločitve o meji ne priznava. Slovenije pa niso pokopali javno objavljeni prisluhi.

Lagali bi, če zato ob aferi Hotmail in Agrokor ne bi zlobno pomislili vse se vrača, vse se plača. Za tiste, ki ne veste, kaj je afera Hotmail in Agrokor. Ko je hrvaška vlada najprej eno leto skrivala, kdo je pisal lex Agrokor, namesto da bi mirno povedala, kdo, zakaj tako in za koliko denarja, je to pred nedavnim postal glavni politični problem v državi. Javnost so namreč preplavila elektronska sporočila zdaj že nekdanje podpredsednice vlade Martine Dalić s pisci zakona in prihodnjimi glavnimi akterji prestrukturiranja. Todorić je bil Borg, Martina Dalić pa Margaret Thatcher. No, ne čisto.

Elektronska pošta je sicer na ravni običajne ravni komunikacije med sodelavci finančne stroke in politiko. Recimo, hrvaška z Agrokorjem povezana elektronska pošta je po našem mnenju bolj dostojna, kot so bili dostojni v Dnevniku objavljeni prisluhi nekdanjemu šefu Diners Cluba Slovenija Tomažu Lovšetu ob postopku prodaje Mercatorja Agrokorju. Spomnimo, v teh so se pojavljala imena tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek, Deana Čendaka iz Alte in Alexandra Dibeliusa, tedaj šefa ameriške investicijske banke Goldman Sachs za srednjo in vzhodno Evropo. Lovše je tako razložil, da je Bratuškova dejala, da so za Mercator le tri možnosti: prodaja Agrokorju, prenos na slabo banko ali pa stečaj. Lovše tudi ni pozabil omeniti, kako lepo provizijo bo dobil, če bo Mercator prodan Agrokorju. Takšna je pač raven komunikacije.

Vseeno, pa razkritje elektronske pošte kateregakoli politika, komuniciranje prek hotmaila in podobne peripetije s seboj nosijo visoko politično ceno in omajano zaupanje. Hillary Clinton je službena pošta z zasebnega strežnika in škandal, ki je ob tem razkritju nastal, gotovo stal nekaj odstotkov glasov, ki so jo obsodili na poraz v predsedniški dirki z Donaldom Trumpom. Ne trdimo, da ni imela tudi drugih še bolj odločilnih napak.

Martina Dalić je že odstopila, predsednik vlade Andrej Plenković pa vlado vodi z omajanim zaupanjem. V Sloveniji pa se upravičeno vprašamo, kakšna je kredibilnost države, ki drugi državi očita kompromitiranje in kontaminiranje arbitražnega sporazuma, sama pa je do kosti kompromitirala in kontaminirala postopek prestrukturiranja Agrokorja, ki je sistemskega pomena za gospodarsko stabilnost Hrvaške?! Dragi sosedje Hrvati, tole vam ni najbolje uspelo.

Težava za Slovenijo je, da bi bil prav Plenkovićev del HDZ v prihodnje najbrž najmanj slab partner za rešitev vprašanja meje. Mimogrede, ne vem, ali ste opazili. Hrvaška je popravila cesto do Dragonje. Nesporno na svoji strani so cesto lepo na novo asfaltirali, na naši pa so zdaj vsaj zamašene luknje. Končno je meja med dvema državama EU videti bolje kot albansko-makedonska meja leta 1985.

2. Kdo v Agrokorju »ni seksal s to žensko«?!

Odkritost v politiki ni nekaj, kar bi bilo cenjeno. Politika je pač svet prevar, pretvarjanja, pogajanj s figo v žepu, obljub, preigravanja tekmecev in fikcija dobrobiti. Politiki tako nočejo razkriti svojih načrtov, da jih ne bi takoj zminirali. Politiki nočejo razkriti svojih napak, ker jih bodo te pokopale. Je pa skrivanje seveda ruska ruleta: bila je za moža Hillary Clinton Billa Clintona, ki je vztrajno trdil, da ni seksal s »tisto žensko«. Dokler se ni izkazalo, da je, pa se je potem opravičil ženi, Američanom in svetu. Ne samo, da je končal kot prešuštnik, pasivni ljubimec, končal je tudi kot lažnivec, in to slab. Enako velja za Martino Dalić in predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića. Končala sta kot lažnivca – in to slaba.

Najprej so v Plenkovićevi vladi eno leto skrivali, kdo je pisal zakon, potem je Martina Dalić rekla, da ga je sama, potem pa so prišla na dan sporočila, ki jasno in glasno razkrivajo vse akterje. Zakon so pisali tisti, ki so pozneje sodelovali pri prestrukturiranju Agrokorja. In tisti, ki so s tem pozneje zaslužili. Kakšna katastrofa!

Seveda tudi v Sloveniji ni nič drugače. Stečajni zakon pišejo logično tisti, ki kaj vedo o stečajni zakonodaji. S tem, da je v Sloveniji še malo huje, pri pisanju stečajnega zakona namreč poleg strokovnjakov in odvetnikov ter stečajnih upraviteljev sodelujejo tudi vrhovni sodniki, pa se to vsem zdi v redu.

Logično je, da strokovnjaki in odvetniki, ki pišejo zakon, torej tisti, ki največ vedo, potem tudi vodijo odmevne primere, tako delajo prestrukturiranja in programe, vodijo stečaje, pišejo pravna mnenja. Logično tega ne delajo zaradi altruizma, ampak za denar. Kdo naj vodi stečaje in dela programe prestrukturiranja, tisti, ki o tem nič ne vedo?

Kje pa je problem? Problem je, ko strokovnjaki zakon razlagajo in berejo vsak dan drugače, odvisno od interesa. In problem je, če je cena teh strokovnjakov petkrat višja kot drugih primerljivih poznavalcev stečajne zakonodaje. Ali pa če je v to ceno vključen tudi vpliv na sodišče, ne pa le načrt prestrukturiranja, ki se lahko naredi v skladu z zakonom.

Vsa ta vprašanja si je mogoče postaviti tako pri primerih v Sloveniji kot v primeru hrvaškega prestrukturiranja Agrokorja. In ljudje ter izvajalci so glavni problem lex Agrokorja, ne pa sam zakon.

3. Ali je sploh mogoče skleniti upniški dogovor na Agrokorju?

Slovenska sanacija bank in lex Agrokor, čeprav sta si podobna pri rezanju upnikov in pri tako imenovanem bail-inu (naše banke je sicer nato izdatno bail-outala država, vendar šele, ko so bili porezani nekateri razredi upnikov), imata veliko razliko. Prva je ta, da je sanacija bank uspela, nikakor pa ni nujno, da bo uspel upniški dogovor na Agrokorju. Druga pa je ta, da pri bankah ni bilo dogovora. Ampak odločitev. Treba je bilo narediti in Alenka Bratušek je imela moč, da »sama« naredi, kar je bilo narejeno, ali pa bi bila katastrofa – stečaj. Bank in države. Na Hrvaškem tovrstne moči ni – ali je dogovor ali je stečaj. Težava je v tem, da mora biti dogovor tak, da omogoči vzdržno zadolženost Agrokorja v prihodnje, to pa pomeni, da bi se morali upniki prostovoljno strinjati s tem, da jih obrijejo. V Agrokorju namreč ni »nič« ostalo, upniki pa se vedejo, kot da je premoženje neizmerno.

Priznati moram, da po naravi verjamem v dogovor med racionalnimi subjekti – to pa bi gospodarske družbe morale biti. Kljukajo pluse in minuse, brez emocij. Če je več plusov za dogovor dogovor, če je več minusov ob dogovoru in več plusov za stečaj stečaj.

V Sloveniji smo imeli veliko manjši skupinski potop, in sicer poslovnega sistema oziroma skupine PSZ. Sprva je bil predviden postopek upniškega dogovora, to je enostavne prisilke. V petih mesecih je bilo jasno, da glede na to, kaj je ostalo, in glede na to, koliko je prepleten sistem, kaj pričakujejo in kaj zares bi imeli oziroma dobili upniki, dogovor ne bo mogoč. Začel se je stečaj. Marca 2014 je bil predlog za poenostavljeno prisilko, avgusta je bil ta umaknjen, oktobra 2014 je bil začet stečaj. Danes nismo nikjer. Spis kaže, da je bilo skoraj tisoč prav ste prebrali tisoč procesnih dejanj! Kdaj bo konec, ni znano. Kakšno bo poplačilo, ni znano. V načrtu poteka stečajnega postopka iz leta 2015 je stečajni upravitelj ocenil, da bo konec postopka leta 2016. Danes smo maja 2018. In PSZ ni Agrokor.

Čeprav je alternativa upniškemu dogovoru na Agrokorju stečaj Agrokorja – in čeprav je stečaj manj racionalna možnost – ne nujno za posamezne upnike, gotovo pa sistemsko za Hrvaško , stečaja tudi na Agrokorju ni mogoče povsem izključiti. Kaj bi to pomenilo, je uganka.

4. Kaj pomaga izglasovan upniški dogovor, če je podjetje še vedno za v stečaj?

Prvič. Najprej naj povem, da težko poslušam politike in ekonomiste, da kako smo naše banke preveč oskubili, ko ni bilo treba, da smo upnikom preveč vzeli in jih po nepotrebnem porezali, da smo premoženje na DUTB prenesli po hudo prenizkih cenah, da DUTB zdaj s tem služi, da smo v banke po nepotrebnem zmetali veliko preveč davkoplačevalskega denarja in da smo davkoplačevalci pri vsem tem opeharjeni.

Porezali smo ravno toliko dolgov bank in v banke smo dali ravno dovolj, da so banke danes zdrave, da so varni vaši depoziti. NLB je državna, kar pomeni, da vse, kar je v njej preveč, je preveč od davkoplačevalcev. Če je preveč, lahko vzamemo ven. Če smo kaj dali prepoceni na DUTB, smo dali »prepoceni« samim sebi, ker je DUTB tudi državna, torej od davkoplačevalcev.

Edino vprašanje, ki torej ostane, je, ali smo kaj preveč in nezakonito ter s prevaro vzeli katerim starim upnikom bank, ko smo jih v okviru sanacije porezali. Ampak to vprašanje ni vprašanje zakonitosti sanacije, ampak je vprašanje zakonitosti njene izvedbe. To je vprašanje za sodišča. Če bi Cerarjeva vlada strahopetno ne zavirala pametnega zakona, ki bi omogočil sodno preverbo, bi bili danes mirnejši. Zakaj to omenjam ob Agrokorju, ker tudi pri Agrokorju ni problem zakona, ampak je problem izvedbe.

Drugič. Tudi v Sloveniji imamo primere, ko finančno prestrukturiranje – in to sodno finančno prestrukturiranje – ne odpravi insolventnosti podjetja. Zato gredo podjetja v nove postopke in ponovljene prisilke. To niso neka nepomembna podjetja, med temi so denimo Merkur, Gradis G, MLM, Litostroj Jeklo. Da prisilka ne odpravi insolventnosti na drugačen način pa vendar enako zgovorno priča tudi spor v zvezi s T-2. To pomeni, da si tudi v Sloveniji – kot na Hrvaškem – upniki prizadevajo za to, da se jih čim manj reže, namesto da bi si prizadevali za to, da bi podjetje – če ga že hočejo ohraniti, ne pa zaslužiti s prodajo premoženja – imelo čim manj dolga. Da bi torej zaslužili z »novim podjetjem«, ne pa da ga pustijo pri življenju ravno toliko, da mu poberejo cel denarni tok, potem pa bomo že. Od tod tudi delno averzija slovenskih upnikov do pretvorbe dolga v kapital: vsi hočejo dobiti denar, nočejo pa biti lastniki. Ampak to pač ni finančno ne poslovno prestrukturiranje. In posebej ni dober obet za to, da bo novo podjetje dolgoročno preživelo, da bo konkurenčno, da se bo razvijalo, da bo ponujalo varnejše službe.

Podoben problem imajo zdaj na Agrokorju. Upniki – dobavitelji hočejo denar in hočejo preveč, da bi bil novi Agrokor vzdržen. Da bi se dalo sestaviti konec s koncem. Glede na to, da je mogoče glasovati le o enem upniškem dogovoru in da če ta ni izglasovan, je stečaj – to pomeni, da se je treba z upniki pogajati. Ne da se jih »usekati«. Seveda pa imajo Agrokorjevi dobavitelji problem. Ker se niso vedli kot dobavitelji, ampak kot Agrokorjeva banka – na kar opozarjajo hrvaški mediji –, tudi njim samim grozi stečaj. Ali pa prestrukturiranje. To pa pomeni slabo novico za delničarje in druge skupine deležnikov. Interesi so hudi.

Agrokor in vsa podjetja iz skupine že eno leto dihajo na škrge, če pustimo ob strani, da Konzum in nekatera druga sploh ne. Poslovati v tako restriktivnih pogojih, kot to delata Jamnica ali Belje že dobro leto, je tveganje za preživetje. To je spirala navzdol ne le za upniški dogovor, ampak tudi za prihodnji »novi Agrokor«.

Hrvaški dobavitelji – posebej Franck so zdaj ugotovili, da ko je v igro za upniški dogovor nazaj vstopila Sberbank, zanje ostane manj. Dobro jutro. Bolje je deliti celoto na dva kot na pet upravičencev.

Da iščejo soglasje in da je težko zašiti konec s koncem, delno kaže tudi izbira metode za vrednotenje, ki bo po Entity Priority Model. Zelo poenostavljeno, gre za metodologijo in vrednotenje, ko imajo v skupini boljše družbe boljši položaj, prav tako pa tudi njihovi upniki. Tako naj bi bil zaščiten položaj boljših družb in tudi upnikov boljših družb. To je čisto prava metoda, je pa to tudi metoda, ki dopušča kreativnost.

In še najpomembnejše. Sredi maja je Agrokor sporočil, da ne dobi novega denarja, zato bo podaljšal roll up kredit. Ta se celo povečuje, vanj vstopa Sberbank. Tak vstop ni zastonj. Če bi finančni investitorji zaupali v »novi Agrokor«, bi se stepli za dober posel. Pa se ne. V »novi« Agrokor pač nihče ne verjame.

Agrokorjev upniški dogovor je tako velik golob na strehi. Tudi če bo, ni nujno, da bo Agrokor rešen.

5. Si Plenković dela prostor za časten umik?

Pod Plenkovićevo vlado je Hrvaška ratificirala istanbulsko konvencijo. To je evropsko konvencijo proti nasilju nad ženskami, pa čeprav sta bili polovica lastne stranke, torej HDZ, in cerkev proti zaradi domnevnega zanikanja pomembnosti in ločitve spolov (mi te težave nimamo, ker imamo isto besedo za »sex« in »gender« spol, op. p.). Iz istanbulske konvencije je Plenković torej prišel kot zmagovalec.

Ali je torej mogoče, da je Plenković tako nespreten pri preskakovanju političnih in interesnih polen pri Agrokorju, kot se zdaj zdi? Ne le, da ni ugotovil, da ga pri tako zahtevnem zalogaju pred triki nasprotnikov lahko reši le absolutna transparentnost. Ob prvih napadih je odstavil ljudi, ki so bili v procesu Agrokorja manj pomembni od njega. Najprej je odslovil nekdanjega izrednega upravitelja Anteja Ramljaka in potem še Martino Dalić. Seveda je potem nehalo padati po teh ljudeh in zdaj pada neposredno po njem. Plenković je pozabil na osnovno pravilo: če se nočete cvreti sami, morate druge poslati v žerjavico.

Z vsem tem ravnanjem Plenkovića nekaj ni v redu. Možnosti sta samo dve. Ali ve, da bo Agrokor uspel, in bo po tem uspehu kot absolutni zmagovalec in odrešitelj naroda obračunal s političnimi in interesnimi nasprotniki.

Ali pa ve, da je dogovor na Agrokorju propadel. In se poslavlja prej, kot bo grobar hrvaškega gospodarstva in delovnih mest. Potem bodo grobarji pač SDP, pa tudi predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović, ki ne zamudi priložnosti, da se postavlja proti Plenkoviću v zadevi Agrokor, čeprav sama trdi, da to ni tako. Zanimivo bo, kdo in kako bi reševal Agrokor v primeru stečaja. Zanimivo tudi za Mercator.

Kako bodo Hrvati sprejeli grozovito kompromitiran postopek Agrokor, če ne priznajo malo kompromitirane arbitraže?
TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani in Mariboru, počitniške hiše na Lošinju in hiša v Piranu
6 ur

TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani in Mariboru, počitniške hiše na Lošinju in hiša v Piranu