Manager
Rusi gredo na nož: Todorića obtožujejo, da ima lažne bilance. Kdaj bo klonil Todorić?
29.03.2017 17:20
Po šefih Sberbank se je prvič od začetka pogajanj z Agrokorjem oglasil tudi podpredsednik VTB banke, druge največje ruske kreditorke hrvaškega koncerna, Juri Solovjev. Bloomberg povzema ruske
Več ▼

Po šefih Sberbank se je prvič od začetka pogajanj z Agrokorjem oglasil tudi podpredsednik VTB banke, druge največje ruske kreditorke hrvaškega koncerna, Juri Solovjev. Bloomberg povzema ruske medije, da je Solovjev neposredno obtožil Ivico Todorića in njegovo upravo, da v finančnih izkazih ne prikazuje celotnega Agrokorjevega dolga. In to že "dlje časa". Dodajmo, da v Agrokorjevih bilancah ni vsaj posojila za tako imenovane PIK obveznice, s katerimi je Todorić financiral nakup Mercatorja, gre za okoli 600 milijonov evrov. A te obveznice so pretežno v lasti ameriških in kanadskih vlagateljev.

Potrdil je tudi, da bi morali hrvaška vlada in upniki še ta teden podpisati "stand still" sporazum, to je zamrznitev obveze plačevanja finančnih obveznosti. "Sporazum naj bi bil sprva kratek, za kak teden ali mesec, ne za leto.  Prav tako so možne, po prestrukturiranju dolgov, spremembe v lastniški sestavi Agrokorja," je ruskim novinarjem dejal Solovjev. Za likvidnostno posojilo pa bi poleg tega - smo že pisali ob začetku poganjanj - prišlo do sprememb v upravi Agrokorja. 



"Družba potrebuje okrepitev vodstva, zelo verjetno bodo v upravo prišli predstavniki države in upnikov. Za upravo iščemo profesionalce z globalnim ugledom, specialiste za reševanje težav," je ruski poslovni medij RNS povzel besede Solovjeva.



"Vsi se moramo umiriti. Agrokor ima dele, ki se dajo takoj prodati, kupci že obstajajo, a v teh razmerah bi kupovali z diskontom. Najprej moramo rešiti družbo, da bo delovala notmalno. V drugi fazi moramo prestrukturirati dolg, da bi se denarni tok razdelil med vse deležnike. In na koncu pride na vrsto strateška prodaja dela poslovanja, a to šele takrat, ko ne bo več prodaje v stiski," je še dejal ruski bančnik.

Sogovorniki, ki spremljajo dogajanje od blizu, sicer poudarjajo, da zunaj "Stolpa" pride le malo konkretnih informacij, izjave podpredsednika VTB banke pa razumejo kot pritisk na Todorića, da bi vendarle pristal na zahteve upnikov. Kje, natančno, se je zataknilo, ne ve nihče. se je pa pričakovalo, da bo sporazum dosežen pred petkom. To je dan, na katerega je hrvaška vlada (za en dan) prestavila odločanje o tako imenovanem zakonu "Lex Agrokor", ki naj bi omogočil tudi prihod izredne uprave - pod taktirko države.

Več o dogajanju v Agrokorju pišemo v člankih:

Moody's Agrokorju spet znižal bonitetno oceno

'Lex Agrokor' na vladi v petek: Agrokorju šestmesečni 'stand-still'? Cena obveznic še upada

Todorić se je v enem letu rešil hipoteke za dvorec Kulmer, ki ga je zastavil za Mercator

Novo dno Agrokorjevih upnikov: gre za pritisk na Todorića 

'Lex Agrokor' v celoti

Se bo razpletla kriza v Agrokorju? Menda ni več daleč. Kaj bo ostalo Todoriću?

Agrokor je vse večji problem. Kdaj bo to tudi slovenski problem?

Pred razpletom Agrokorjeve dolžniške drame: odgovarjamo na najpomembnejša vprašanja

Če je Todorić res tako slab, potem je zdaj super, mar ne?

Postaja v Agrokorju grdo?

Todorićev stolček se maje, Mercator vse bolj ruski

Rusi gredo na nož: Todorića obtožujejo, da ima lažne bilance. Kdaj bo klonil Todorić?
Foto: Aleš Beno
Nove Finance že v aplikaciji
19 min
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.

Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Najbolj brani članki danes
3 ure
1. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja2. Top službe - Krka išče vodjo področja za davke, službe še v Bruslju, EY, United Groupu in še 13 podjetjih3. Kako bi ameriške
Več ▼

1. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

2. Top službe - Krka išče vodjo področja za davke, službe še v Bruslju, EY, United Groupu in še 13 podjetjih

3. Kako bi ameriške banke danes preživele osemodstotni upad BDP

4. Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu

5. Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju

6. Odziv na tekst odgovorne urednice Simone Toplak z naslovom »Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe«, objavljen 24. junija 2019 v časniku Finance na straneh 4–6

7. Moč skritih vplivnežev na delovnem mestu

8. Slovenski paradoks: nočemo tujcev, dajemo jim pa vse več denarja paziti

9. 7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

10. Kako smo Slovenci povezani z novo korupcijo na Balkanu? Izginil denar za pomoč Srebrenici

Iran bo prenehal spoštovati zaveze iz jedrskega sporazuma, Trump grozi s silnim odzivom 5
4 ure
Iran bo 7. julija odstopil še od nadaljnjih zavez iz mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem orožju, je danes po poročanju iranske tiskovne agencije Fars povedal visoki predstavnik iranske
Več ▼

Iran bo 7. julija odstopil še od nadaljnjih zavez iz mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem orožju, je danes po poročanju iranske tiskovne agencije Fars povedal visoki predstavnik iranske vojske. Deloma je Iran od dogovora odstopil že maja, potem ko so maja lani odstopile ZDA. V zadnjem času so se odnosi med državama močno zaostrili, povzema STA. Vodja iranske diplomacije Džavad Zarif je dejal, da Iran ne bo nikoli proizvajal jedrskega orožja, saj mu to prepoveduje islamska vera, pišejo na RTV SLO.

Sicer pa na drugi strani ameriški predsednik Donald Trump svari Iran pred morebitnim napadom na interese ZDA. Zagrozil je, da bi ta povzročil silen odziv Washingtona, ki bi privedel do uničenja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sredi zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Teheranom je Trump tvitnil, da bi "kakršen koli napad Irana na karkoli ameriškega naletel na veliko in silno silo. Na nekaterih območjih silen pomeni uničenje," povzema STA.

Trump je v začetku tedna zaostril sankcije proti Iranu. Podpisal je odlok, po katerem iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju in njegovemu krogu preprečuje oziroma otežuje dostop do finančnih virov, poroča Reuters. Pritiske naj bi zaostroval. Po napadih na tankerje se je položaj zaostril še po četrtkovi sestrelitvi brezpilotnega letala.

Spomnimo, ZDA so sankcije proti Iranu znova uvedle že lani po odpovedi mednarodnemu jedrskemu sporazumu. Nato so se vrstili napadi na tankerje v Perzijskem zalivu. ZDA meni, da jih izvaja Iran, Iran to zanika.

Naslovne zgodbe Financ
4 ure
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Pri Hrastovljah iztiril tovorni vlak 2
5 ur
V predoru Hrastovlje na železniški progi proti Kopru je popoldne iztirilo šest vagonov tovornega vlaka, pri čemer nihče ni bil poškodovan, je za STA potrdil predstavnik policijske uprave Koper
Več ▼

V predoru Hrastovlje na železniški progi proti Kopru je popoldne iztirilo šest vagonov tovornega vlaka, pri čemer nihče ni bil poškodovan, je za STA potrdil predstavnik policijske uprave Koper Dimitrij Marušič. Vzrok nesreče še ni znan. V Slovenskih železnicah bodo po ugotovitvi škode poskušali čim prej ponovno vzpostaviti promet na progi.

O iztirjenju več vagonov tovornega vlaka in zaprtju železniške proge so prve poročale Primorske novice na svoji spletni strani.

Kot je pojasnil Marušič, vzrok nesreče še ni znan, saj ogled kraja še poteka in so pristojne službe na samem kraju dogodka. Po prvih informacijah naj bi iz poškodovanih vagonov iztekel kerozin.

Tudi generalni dirketor Slovenskih železnic Dušan Mes je potrdil iztirjenje vagonov. "Zdaj delamo vse, da se to čim prej sanira, se pravi da se odstranijo tisti vagoni, ki so nepoškodovani, iz tistih poškodovanih pa, da se čim prej prečrpa gorivo," je dodal. Po tem si bodo ogledali obseg škode, nakar bodo poskusili ponovno vzpostaviti pretočnost proge. Kdaj bo spet mogoče vzpostaviti promet na omenjeni železniški progi, Mes ta čas še ni mogel oceniti.

FedEx zaradi težav pri poslovanju toži ameriško vlado 1
5 ur
Ameriško dostavno podjetje FedEx je vložilo tožbo proti ameriški vladi, ki ji zaradi omejitev pri izvozu in uvozu povzroča težave pri poslovanju na Kitajskem. Politika ameriške vlade naj bi
Več ▼

Ameriško dostavno podjetje FedEx je vložilo tožbo proti ameriški vladi, ki ji zaradi omejitev pri izvozu in uvozu povzroča težave pri poslovanju na Kitajskem. Politika ameriške vlade naj bi glede na tožbo dostavnim podjetjem povzročala nepremostljivo oviro. Podjetje menda ne more ustrezno preveriti milijonov pošiljk vsak dan.

FedEx mora ugotoviti izvor in tehnološko sestavo vsebine paketov, da izpolni zahteve ameriške vlade, sicer sledi finančna kazen. Nekaj ur pred objavo novice o tožbi je Kitajska od FedExa zahtevala pojasnilo, zakaj se pošiljke podjetja Huawei v ZDA ne dostavljajo več.

Glavni izvršni direktor FedExa Fred Smith je na televiziji Fox News pojasnil, da je vlada oziroma ministrstvo za trgovino z izvozno-uvoznimi omejitvami glede kitajskega podjetja Huawei ustvarilo nemogoč položaj, v katerem mora biti FedEx 'policist' za 15 milijonov pošiljk na dan. Če le ena ni v skladu z regulacijami vlade, sledi kazen do 250.000 dolarjev. (STA)

AbbVie bo za 63 milijard dolarjev prevzel proizvajalca botoksa Allergan
5 ur
lead">Ameriška farmacevtska družba AbbVie se je dogovorila za prevzem irske farmacevtske družbe Allergan za okoli 63 milijard dolarjev v delnicah in denarju. Allergan med drugim proizvaja
Več ▼

lead">

Ameriška farmacevtska družba AbbVie se je dogovorila za prevzem irske farmacevtske družbe Allergan za okoli 63 milijard dolarjev v delnicah in denarju. Allergan med drugim proizvaja botoks, snov, ki se uporablja za glajenje obraznih gub.

Kot so v sporočilu zapisali v družbi AbbVie, bo z združitvijo Allerganovega širokega portfelja izdelkov ter AbbViejeve raziskovalne dejavnosti in komercialne moči nastala "vodilna biofarmacevtska družba".

Družbi bosta po navedbah AbbVieja letos ustvarili okoli 48 milijard dolarjev prihodkov. Posel naj bi zaključili v začetku leta 2020.

AbbVie se med drugim ukvarja z razvojem zdravil na področjih imunologije, onkologije, virologije in nevroznanosti. Allergan, ki je najbolj znan po priljubljenem sredstvu za glajenje gub Botox, se osredotoča na področja medicinske estetike, oči, centralnega živčnega sistema in gastroenterologije. (STA)

BuzzFeedov direktor odstopa
5 ur
Direktor novičarskega portala BuzzFeed Ken Lerer odstopa, poroča Reuters. Na tem mestu je deloval več kot desetletje, zdaj pa do deloval v skladu Lerer Hippeau, ki je tudi solastnik BuzzFeeda.
Več ▼

Direktor novičarskega portala BuzzFeed Ken Lerer odstopa, poroča Reuters. Na tem mestu je deloval več kot desetletje, zdaj pa do deloval v skladu Lerer Hippeau, ki je tudi solastnik BuzzFeeda. Naslednika za Lererja pri BuzzFeed še niso našli.

Lerer je skupaj z Jonahom Perettijem postavil nove normative spletnega novinarstva v katerem je resne novice mešal z popularnimi in zabavnimi.

Odziv na tekst odgovorne urednice Simone Toplak z naslovom »Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe«, objavljen 24. junija 2019 v časniku Finance na straneh 4–6 5
6 ur
Razprave, kakšni naj bi bili prikriti motivi NPU za preiskovanje zlorabe položaja vodilnih v Banki Slovenije pri dokapitalizaciji NLB decembra 2013, so brezpredmetne. Bistveno je dvoje: prvič, ali je moral biti pregled kakovosti sredstev (AQR) skladen z mednarodnimi standardi poročanja in ocenjevanja; in drugič, ali je bil izveden mimo teh standardov. Prvo je bilo jasno in izrecno določeno v vseh takrat relevantnih slovenskih in evropskih pravnih aktih, o drugem pa ovadba NPU razčlenjuje na več deset straneh in s pričanji več pooblaščenih strokovnjakov, seveda pa bodo imela končno besedo sodišča.
Na članek...

Odgovorna urednica Financ Simona Toplak (v nadaljevanju: urednica) me je v tekstu z naslovom »Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe«, objavljenem 21. junija 2019 na portalu Financ in 24. junija 2019 v tiskani izdaji Financ, izpostavila poimensko, po moji oceni ne povsem korektno in to kar dvakrat. Če me ne bi, se ne bi odzval, saj je prispevkov, ki se o bančnih razlastitvah izrekajo »filozofsko« – brez opiranja na relevantne številke in pravne akte –, preveč; ker me je, pa se odzivam tako v vlogi razlaščenca kot kolumnista Financ.

Točko 1 svojega teksta je urednica naslovila »Bančna ovadba ni ovadba za kriminal, je ovadba za odškodnino«, kar namiguje, da so NPU pri kriminalistični preiskavi in vložitvi ovadbe vodili prikriti interesi, osem odstavkov nižje pa je to zapisala še kot izrecen očitek: »Ovadba je pisana kot ena od osnov za odškodninski proces v korist bančnih razlaščencev, ne pa za kazenskega proti centralnim bančnikom.« Ker je ovadba NPU javno dostopna, lahko o tem, kako in za kaj je pisana, presodi vsak bralec sam, a urednica je med namigovanje in izrecni očitek o prikritih interesih NPU »stlačila« še mene, in to v paru s Francijem Perčičem, nekdanjim svetovalcem predsednika Danila Türka: »Zakaj so se centralni bančniki zanalašč spravili na bančne izbrisance, denimo na vplivnega Francija Perčiča ali Tadeja Kotnika

Centralni bančniki so se »spravili« na sto tisoč razlaščencev, več stotim so izbrisali več od mene, nekateri so nedvomno tudi vplivnejši, urednica pa je kljub temu poimensko navedla prav Perčiča in mene ter to ponovila še v točki 9, le da tam najprej mene in zatem Perčiča, pa spet nikogar od razlaščencev več. S Perčičem naju v tej zadevi »povezuje«, da sva leta 2014 vložila vsak svoj – in ne vedoč drug za drugega – registrski spor zoper vpis izbrisa delnic NLB (Perčič) oziroma obveznic NLB26 (jaz) v sodni register. Višje sodišče v Ljubljani je na koncu tri take spore združilo v skupnega (IV Cpg 1796/2014), vložniki smo postali sosporniki, urednica pa je za to našo »povezanost« prvič izvedela v drugem tednu julija 2014, ko sem ji v njeni pisarni pokazal sklep sodišča, na naslovnici katerega smo bili imenovani vsi trije. Naš uspeh pri dokazovanju nepravilnosti v registrskem postopku je imel morda kaj pri tem, da je NPU med 63 zaslišanji, ki so našteta v ovadbi, leta 2016 prvo opravil s Perčičem, deseto pa z menoj, a o tem lahko le ugibam.

V točki 1 svojega teksta se je urednica še vprašala, »ali je delovanje v korist davkoplačevalcev sploh lahko nezakonito«. To je spin že zato, ker kot absolutno resnico prikazuje tezo, da je šlo pri načinu dokapitalizacije NLB, NKBM in Abanke, ki ga je decembra 2013 diktirala BS na osnovi tri mesece prej danih zavez »slovenske trojke«, za odločitev v korist davkoplačevalcev. Če bi dokapitalizacija teh treh bank temeljila na oceni o kapitalskem primanjkljaju v višini 900 milijonov evrov, izdelani štiri mesece prej po mednarodnih standardih, bi davkoplačevalce to stalo 900 milijonov evrov. Tako pa smo na osnovi novih, nestandardnih in še danes tajnih cenitev, ki so šest dni pred izbrisi bojda ugotovile 3,5-krat večjo »luknjo« in s tem v vsaki od teh treh bank ravno prav globoko negativen kapital za upravičenost izbrisa, davkoplačevalci vanje vplačali 2.776 milijonov evrov, razlaščenci pa skozi izbrise svojih obveznic brez nadomestila še dodatnih 441 milijonov (v NLB 257 milijonov, v Abanki 120 milijonov in v NKBM 64 milijonov). Zelo očitno je 2.776 več kot 900; je bilo torej to res »delovanje v korist davkoplačevalcev«?

Da so bile dokapitalizacije teh bank decembra 2013 močno pretirane, je jasno tudi, če takrat objavljeno »napoved« BS, da bodo do konca leta 2015 zagotovile »kapitalsko ustreznost NLB, NKBM in Abanke na ravni okoli 15 odstotkov«, primerjamo z dejanskimi izkazi bank za leto 2015, ki so pri NKBM izkazali kar 28-odstotno ustreznost (letno poročilo NKBM, stran 10), pri NLB in Abanki pa 23-odstotno (letno poročilo NLB, stran 6; letno poročilo Abanke, stran 8).

A privzemimo, da je BS z odločitvijo o tolikšnih dokapitalizacijah in razlastitvah nekako le delovala v korist davkoplačevalcev, ter se vrnimo k tezi urednice, da posledično te razlastitve niso mogle biti nezakonite. Ker vsaka razlastitev posameznika v prid državnega proračuna – s sopomenko se temu reče nacionalizacija – pomeni zmanjšano potrebo proračuna po pridobivanju sredstev s pobiranjem davkov, vsaka takšna razlastitev pomeni tudi korist davkoplačevalcev (kajpak z izjemo razlaščenca). A če bi to samodejno pomenilo zakonsko dopustnost, kot razmišlja urednica, bi lahko vsakega od stotih najbogatejših Slovencev razlastili denimo za polovico premoženja, in če bi to storili denimo lani, bi v proračun dobili dodatne tri milijarde evrov, pa bi lahko za letos DDV znižali na nič, kar bi zelo očitno pomenilo korist za davkoplačevalce. Toda ali bi res veljalo, da takšno oblastniško delovanje, ker je pač ustvarilo korist za davkoplačevalce, »ne more biti nezakonito«?

V točki 2 svojega teksta se je urednica v naslovu vprašala: »So bile naše banke leta 2013 za v stečaj ali ne?« in takoj ponudila kategoričen odgovor: »Da.« Dokumentiranih dejstev, ki s tem niso skladna, je mnogo, a se bom omejil le na najočitnejša tri, pri prvih dveh pa le na NLB, na katero se navezuje ovadba NPU – ki izrecno ugotavlja, da NLB leta 2013 ni bila za v stečaj, kar pomeni, da urednica tudi s tezo točke 2 zatrjuje, da je ovadba NPU farsa.

Prvič, na dan 30. septembra 2013, na katerega BS zatrjuje negativen kapital NLB kot delujočega podjetja v obsegu -318 milijonov evrov (kar je bilo ob podrejenih obveznicah v obsegu 257 milijonov evrov ustrezno globoko za njihov izbris brez nadomestila), sama NLB še vedno poroča o pozitivnem kapitalu 835 milijonov evrov tako na portalu SEOnet kot na lastnem spletnem portalu. Drugič, uprava in nadzorni svet NLB sta potrdila takratni izkaz o kapitalu 835 milijonov evrov in bi morala, če bi bilo dejansko stanje za več kot milijardo evrov slabše, izgubiti najmanj položaje in licence, pa sta ostala, z nespremenjenimi plačami in sejninami. In tretjič, BS je »ugotovila« podobno katastrofalno stanje tudi v Banki Celje in Gorenjski banki, pa je prva v dokapitalizacijo privolila šele leto pozneje po prisilni zamenjavi vodstva, druga pa šele tri leta pozneje prav tako po prisilni zamenjavi vodstva (in za zgolj dvajsetinko zneska, ki ga je decembra 2013 zahtevala BS), pa ne prva ne druga ni šla v stečaj. Koliko teže ima potemtakem pavšalna trditev, da so bile kar vse »naše banke leta 2013 za v stečaj«?

Če bi se takole lotil še vsake od nadaljnjih osmih točk izvajanj urednice, bi bilo vsega preveč, zato naj se osredotočim le še na bistvo. Bistvo ovadbe NPU zoper nekdanje vodilne v BS je očitek, da so pregled kakovosti sredstev NLB (s tujko AQR = asset quality review) zavestno izvedli mimo mednarodnih standardov poročanja in ocenjevanja (MS: MSRP = IFRS, MRS = IAS in MSOV = IVS), čeprav so se zavedali, da bi jih morali upoštevati, in da so s tem prikazali objektivno pozitivni kapital NLB kot negativnega, s čimer so protipravno povzročili 257 milijonov evrov koristi NLB in škode razlaščencem. Razprave, kakšni naj bi bili prikriti motivi NPU za preiskovanje tega očitka, so brezpredmetne; bistveno je dvoje: prvič, ali drži, da je AQR moral biti skladen z MS; in drugič, ali drži, da je bil kljub temu izveden mimo MS.

Da bi BS izredne ukrepe sanacije NLB 18. decembra 2013 morala izvesti na osnovi cenitev, skladnih z MS, je bilo jasno in izrecno določeno v vseh takrat relevantnih pravnih aktih – tako slovenskih kot evropskih.

Da je moral biti AQR skladen z MS, je 23. oktobra 2013 predpisalo Sporočilo ECB o načinu celovitega ocenjevanja sredstev v bankah (ECB Note on Comprehensive Assessment), ki je na strani 4 določalo, da mora biti AQR izveden na osnovi »usklajenih definicij« (»harmonised definitions«). Čeprav so v besednjaku ECB »usklajene definicije« že dve desetletji uveljavljena sopomenka za MS, je ECB to še izrecno pojasnila v Navodilih ECB za izvajanje AQR (ECB AQR Manual) na straneh 8–9: »Kot je določeno v Sporočilu o načinu celovitega ocenjevanja s 23. oktobra 2013, mora biti AQR izveden na osnovi usklajenih definicij. To pomeni, da mora biti AQR popolnoma skladen z računovodskimi načeli (za banke, ki poročajo po MSRP – MRS 39, MRS 37 in MSRP 13)« (»As stated in the comprehensive assessment press release of 23 October 2013: The AQR will be conducted with reference to harmonised definitions. This means that the AQR will fully comply with the relevant accounting principles (e.g. for IFRS banks – IAS 39, IAS 37, IFRS 13).«)

V slovensko nacionalno zakonodajo je to določilo izrecno vnesla Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (Ur. l. RS 103/2013 z 11. decembra 2013), ki je začela veljati 12. decembra 2013 in je v 3. odstavku 2. člena določala: »Ocene vrednosti premoženja, ki jih izdela neodvisni cenilec, morajo biti pripravljene za namen neprisilne prodaje na delujočem trgu v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.«

Enako je določal tudi Slovenski poslovnofinančni standard 6 (SPS6) – Način izvajanja Uredbe o izvajanju ukrepov za stabilnost bank z 12. decembra 2013 že na strani 1: »Ocenjevalci so pri ocenjevanju vrednosti v skladu z Uredbo dolžni upoštevati Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.«

Da je AQR v NLB decembra 2013 moral biti skladen z MS, je torej očitno dejstvo, in NPU, ki svojo ovadbo opira na to dejstvo, s tem ne izkazuje ne neukosti, ne neumnosti, ne sledenja prikritim interesom razlaščencev.

Da BS pri izvedbi AQR ni ravnala skladno z MS, pa NPU v ovadbi razčlenjuje na več deset straneh (predvsem v 10. in 13. poglavju), podprto s pričanji strokovnjakov Slovenskega inštituta za revizijo, Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in še vrste drugih, ki se s takimi ocenami ukvarjajo poklicno in pooblaščeno ter naj bi se na to tudi spoznali. Seveda pa bodo končno besedo o tem imela pristojna sodišča.

Razkritje: Avtor je bil imetnik izbrisanih obveznic več slovenskih bank ter soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti U-I-295/13, ki je 19. oktobra 2016 privedla do razveljavitve 350.a člena Zakona o bančništvu zaradi kršitve pravice razlaščenih vlagateljev do učinkovitega sodnega varstva. Je tudi prvopodpisani v tožbi 20530/16, ki jo od 25. oktobra 2018 obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice.

Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

Merklova z avtomobilsko industrijo o zmanjšanju izpustov
6 ur
Nemška kanclerka Angela Merkel je v ponedeljek z vodji nemških političnih strank, sindikatov in avtomobilskih proizvajalcev razpravljala o tem, kako zmanjšati avtomobilske izpuste in doseči podnebne cilje. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi mnenj, morebitnih konkretnih vladnih ukrepov še ni.
Na članek...

Srečanje ni bilo namenjeno sprejemanju zaključkov, šlo je za "neformalno izmenjavo idej" o ključnih spremembah v avtomobilski industriji, ki v Nemčiji zaposluje več kot 800.000 ljudi, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Do srečanja je prišlo potem, ko so okoljske organizacije in tudi avtomobilska industrija vlado pozvali, naj začrta smer, v katero bodo v prihodnje šle tehnologije transporta. Tako združenje proizvajalcev kot največji sindikat v državi IG Metall sta politike pozvala, naj pospešijo odločanje o izgradnji infrastrukture za električne avtomobile. Vladne stranke so marca napovedale, da bodo pripravljale redna srečanja, da bo avtomobilska industrija pripravljena na prihodnost in da bodo ugotovili, kje lahko vlada pomaga.

Nemški minister za promet Andreas Scheuer je pred srečanjem na Twitterju zapisal, da mora Nemčija, da bo ohranila blaginjo in izpolnila podnebne cilje, postati "svetovni prvak" na področjih, kot so električna mobilnost, avtomobili na vodikov pogon in alternativna goriva.

V stranki Merklove CDU so dejali, da ne podpirajo favoriziranja katere od čistejših tehnologij, v nemški Levici pa so pozvali k "radikalnemu obratu" k financiranju javnega prevoza.

Iz prispevka CDU za ponedeljkov posvet je po poročanju dpa razvidno, da v stranki zavračajo izpostavljanje katerega od načinov transporta ali prepovedi uporabnikov cestnega prevoza. Slednje se verjetno nanaša na prepovedi za določena dizelska vozila v nekaterih nemških mestih.

V CDU tako ne nameravajo za prioriteto postaviti električne avtomobile in se bodo zavzemali za širok nabor tehnologij, eno glavnih vlog naj bi imela tudi razširitev možnosti na železnici, med drugim naj bi potovanje z vlakom spodbujali z davčnimi ukrepi.

Merklova z avtomobilsko industrijo o zmanjšanju izpustov
Foto: Akio Kon/Bloomberg
Addiko banka gre julija na dunajsko borzo
6 ur
Dunajska banka Addiko, ki se usmerja predvsem na balkanski trg in je prisotna tudi v Sloveniji, gre predvidoma julija na borzo, poroča Reuters. Njen večinski lastnik je sklad zasebnega kapitala
Več ▼

Dunajska banka Addiko, ki se usmerja predvsem na balkanski trg in je prisotna tudi v Sloveniji, gre predvidoma julija na borzo, poroča Reuters. Njen večinski lastnik je sklad zasebnega kapitala Advent.

Reuters je že oktobra poročal, da se Advent pripravlja na prvo javno ponudbo ali prodajo Addiko banke, ki je prevzela zapuščino propadle Hypo Alpe Adria banke.

Avstrijci ZDA izročajo ukrajinskega tajkuna
6 ur
Avstrijsko vrhovno sodišče je odločilo v prid ameriški zahtevi za izročitev Dmitryja Firtasha. Tako je tlakovana pot, da mu bodo zaradi obtožb o podkupovanju sodili v ZDA. Firtash zanika
Več ▼

Avstrijsko vrhovno sodišče je odločilo v prid ameriški zahtevi za izročitev Dmitryja Firtasha. Tako je tlakovana pot, da mu bodo zaradi obtožb o podkupovanju sodili v ZDA. Firtash zanika obtožbe, je pa to nekdanji poslovni partner obsojenega republikanskega političnega veterana Paula Manaforta, tudi Trumpovega svetovalca. Firtash je obogatel s prodajo ruskega plina ukrajinski vladi, so poročali tuji mediji.

Kripto valuta Facebooka na tnalu evropskih regulatorjev
7 ur
Kripto valuta Libra, ki bi jo na trg poslal Facebook, gre pod drobnogled evropskih regulatorjev, poroča Reuters. Tako centralne banke evropskih držav že zahtevajo določene podrobnosti o delovanju
Več ▼

Kripto valuta Libra, ki bi jo na trg poslal Facebook, gre pod drobnogled evropskih regulatorjev, poroča Reuters. Tako centralne banke evropskih držav že zahtevajo določene podrobnosti o delovanju valute. Britanski regulatorji so zapisali, da glede libre ni znanih dovolj informacij. V primeru, da jim Facebook ne bo podal, bodo delovanje valute preprečili.

Facebook se je pridružil trgu kriptovalut in prejšnji teden predstavil svojo libro, ki naj bi v javnost prišla v prvi polovici leta 2020. Gre za poskus prodora onkraj družbenih omrežij in iskanje novega trga na področju spletnega poslovanja. Libra naj bi omogočala enostavne nakupe in pošiljanje denarja z izredno nizkimi stroški za uporabnika. Več o libri smo pisali v članku: Kako želi Mark Zuckerberg z libro spremeniti plačevanje.

Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu 1
7 ur
Število bank se bo še zmanjševalo, država in politiki bodo v teh vse manj pomembni: kaj to pomeni za bančne komitente in pri kom se bomo zadolževali
Na članek...

Prvič po komunizmu na slovenskem bančnem trgu ni več glavna država. S prodajo treh četrtin NLB in celotne Abanke je vpliv države razvodenel na le nekaj več kot desetino bilančne vsote našega bančnega trga. V zadnjih tednih in mesecih se je v bankah dogajalo kot že dolgo ne – a to niso zadnje spremembe. Kdo so zdaj najpomembnejši igralci, kakšne so razmere? Ali potrebujemo državne banke, da se zadolžujemo, kje hranimo svoje prihranke? Takšen je prerez slovenskega bančnega trga: kakšen bo čez nekaj let?

V Sloveniji posluje 12 bank, ki kreditirajo podjetja in prebivalce. Ena od teh je specializirana za poslovanje s podjetji. Imamo tudi tri manjše hranilnice. V državni lasti je od minulega tedna banka, ki posluje s poslovnimi komitenti SID banka, in četrtina NLB, največje banke za poslovanje s prebivalstvom v državi, ter ena hranilnica v večinsko občinski lasti, vse preostalo je zasebno. Državnih je – merjeno po bilančni vsoti konec lanskega leta – »le« še dobrih 11 odstotkov bančnega trga, 85 odstotkov bilančne vsote je v popolni ali večinski tuji lasti. Število bank se od krize zmanjšuje.

Kaj se je na bančnem trgu spremenilo od krize in kaj se še bo?

Bo tako ostalo? Ne, najnovejše velike lastniške spremembe niso tudi zadnje. Kaj lahko pričakujemo?

Srednjeročno, so prepričani poznavalci, bodo v Sloveniji ostale tri do štiri večje banke in kakšna hranilnica. Bančni trg se namreč lastniško konsolidira. Najprej zaradi državnih pomoči, ki so jim morale slediti privatizacije – taka so pravila EU, te banke so namreč pred zasebnimi, ki se ne financirajo iz »davkoplačevalskega bankomata«, imele prednost na trgu.

V splošnem pa je in bo konsolidacija posledica sprememb poslovnih modelov. Bančni posel je zaradi nizkih obrestnih mer in vse večjih potreb – s tem pa tudi stroškov, ki klestijo dobiček – po vlaganju v digitalizacijo bank vse težji. Tu je še konkurenca iz fintecha – digitalne finančne industrije, ki ima manjše regulatorne pritiske in stroške poslovanja, s tem pa tudi nižje stroške za komitente, ki so jim take storitve vse bolj privlačne. Banke so namreč v obdobju manjših zaslužkov iz posojanja denarja dodatno začele zaračunavati številne storitve – od dvigov na bankomatu do nekakšnih paketnih storitev, po vzoru telekomunikacijske industrije.

Svetovalna družba McKinsey je pred nedavnim na podlagi ankete med 92 bankami, ki delujejo v 22 evropskih državah, napovedala, da v prihodnjih petih letih ne bo več vsake desete banke. Ne, ni napovedala stečajev, napovedala je združevanje in prevzeme, ki bi lastnikom bank zagotovili nižje stroške, večji trg in s tem več zaslužka. Že evropski velikani, kot je Deutsche Bank, imajo težave zaradi premajhnega obsega posla in previsokih stroškov, v bankah veliko tožijo tudi zaradi strogih regulatornih okvirjev. Lani so bile od največje evropske banke celo nemške hranilnice uspešnejše.

Slovenski trg je tako majhen, da je potreba bo konsolidaciji še večja. Ne gre pozabiti, da sta zdaj Apollo, najpomembnejši igralec na slovenskem bančnem trgu, pa tudi Advent, lastnik Addiko banke, zasebna naložbena sklada. Taki skladi niso dolgo lastniki naložb, praviloma do sedem let. Nato naložbe prodajo.

Povedano po domače: zdajšnji lastniki bank bodo še prodajali banke, nekateri – večji in v boljši finančni kondiciji – jih bodo pa kupovali. Pričakovati je, da bodo lastniki treh večjih stebrov Avstrijci, Italijani in Madžari – v skladu z »razdelitvijo« evropskega bančnega teritorija.

V zadnjih desetih letih se je število bank v Sloveniji že krčilo. Štiri – SIB banka, Factor banka, Probanka in Bawag banka – so šle v likvidacijo (Factor in Probanka likvidacije nista končali, pripojeni sta bili državni slabi banki DUTB), spojili sta se celjska in Abanka, Mariborčani so kupili še dve, Poštno banko Slovenije in nekdanjo Raiffeisen banko (KBS).

Kam bomo hodili po posojila, če bodo vse banke v tuji lasti?!

Podatki kažejo, da smo Slovenci »preživeli« tudi z manj bankami. Še več, podatki kažejo, da bankam, pa čeprav je bančni sistem bolj v tujem lastništvu, kot je bil pred desetimi leti, zaupamo vse več našega denarja – raven depozitov je namreč zrasla za več kot 40 odstotkov. Posojil nebančnemu sektorju, torej podjetjem in prebivalstvu, pa je manj za slabo petino. In to ni slabo – večinoma se je namreč razdolžilo gospodarstvo, ki je po krizi dobilo veliko bolj zdrave temelje.

Bodo tuje banke kreditirale dražje, kot bi banke v državni lasti? Obrestne mere narekujejo splošne razmere na medbančnem trgu, torej cena denarja, po kateri si banke sposojajo denar za kreditiranje komitentov, ter konkurenca na trgu. Zaradi visoke ravni depozitov banke zdaj sploh nimajo težav s financiranjem.

Še več. Regulator Banka Slovenije že nekaj mesecev opozarja na dvoje: na visoko raven depozitov na vpogled (a vista depozitov) in na to, da so banke preveč radodarne pri posojanju prebivalstvu. Kaj bi lahko bila dobra novica pri zmanjšanem državnem lastništvu bank? Če bi bilo treba banke spet kdaj reševati, je tveganje, da bi jih reševali z davkoplačevalskim denarjem, zdaj precej manjše.

Kdo je zdaj glavni in koliko časa bo?

Merjeno po lanski bilančni vsoti je z nakupom Abanke in prodajo še desetine državne NLB prejšnji teden daleč največji bančni igralec pri nas postal sklad Apollo. Zgodbo in najpomembnejše podatke o tem skladu najdete v članku Kaj je Apollo, ki se je izstrelil med največje igralce na slovenskem bančnem trgu.

Kaj lahko pričakujemo od zasebnega naložbenega sklada, ki bo po končanem nakupu Abanke (ta naj bi bil sklenjen do konca leta, Apollo potrebuje še vsa dovoljenja regulatorjev) konsolidiral štiri nekoč samostojne banke (NKBM, Poštno banko, nekdanjo Raiffeisen banko in zdaj še Abanko)?

Apollova bančna skupina po bilančni vsoti že diha za ovratnik največji, NLB. Spomnimo, Apollo je že ob vstopu na slovenski trg napovedal, da namerava NLB prehiteti. Kakšno leto, dve bo trajalo, da se v skupino spoji še Abanka. Kako bo, tehnično, to potekalo, še ni znano – torej, ali bo šlo za pripojitev ali združitev. To niti ni pomembno. Gotovo pa bo Apollo storil vse, kar je v njegovi moči, da zniža stroške poslovanja.

Sprememba, ki se je veselijo številni zaposleni v vodstvu banke, je, da se bo sedež skupine prej ali slej premaknil v Ljubljano. Po za zdaj znanih načrtih bi selitev doletela predvsem upravo in nekatere podporne oddelke od uprave. Manj znano je, da so v zadnjih mesecih v NKBM precej prevetrili vodstveno sestavo na ravneh tik pod upravo – v NKBM je prišlo veliko bančnikov iz Ljubljane, predvsem iz NLB in Abanke, ki se zdaj vozijo v Maribor.

Koliko časa bo Apollo še glavni? Dokler ne bo bančne skupine konsolidiral v zadostnem obsegu, da jo bo lahko prodal naprej. Z dobičkom, seveda. Apollo je za dve največji banki v svojem portfelju plačal 700 milijonov evrov. Od leta 2016, ko je uradno postal lastnik banke, je iz NKBM, za katero je plačal 250 milijonov evrov, izplačal 92,6 milijona evrov dividend. Zasebni naložbeni skladi ponavadi ostanejo v naložbah do sedem let.

Kdo bo kupil Apollovo združeno banko? Tisti, ki mu bo ponudil največ.

Kdo bo še poskusil dobiti več vpliva v slovenskih bankah?

Katere banke utegnejo dobiti nove lastnike? Addiko banko (naslednico potopljene Hypo banke) bo verjetno kmalu začel prodajati sklad Advent, v ruski Sberbank so pred leti tudi že razmišljali o umiku, ker jim večji preboj na trgu ni uspel. Vsake toliko časa zakroži, da sta »tik pred prodajo« obe italijanski banki, Intesa SanPaolo in Unicredit. V Hranilnici Lon ima skoraj 80 odstotkov lastnikov zaradi suma usklajenega delovanja zamrznjene glasovalne pravice. Predvsem prek dokapitalizacij pa nove lastnike v zadnjih letih dobiva Delavska hranilnica. Kdo bi se lahko najbolj zanimal za njihov nakup?

1. Sandor Csanyi, OTP banka

Madžarska banka čaka na dovoljenja za nakup SKB banke, ki je po bilančni vsoti četrta največja pri nas. Maja je OTP, ki je dolgo let poskušala priti na slovenski trg – ta je (bila) ena redkih lis njene navzočnosti v regiji – SKB banko kupila od francoske Societe Generale. Francozi so bili sicer prvi tujci, ki so v Sloveniji lahko prevzeli banko – to je bilo leta 2001. Alfa in omega OTP banke pa je Sandor Csanyi (na fotografiji spodaj), najbogatejši Madžar, čigar premoženje so na Forbesovi lestvici ovrednotili na 1,1 milijarde dolarjev. Csanyi vodi banko OTP od leta 1992. Daljši portret Csanyija je objavila revija Manager v članku Kdo je najbogatejši Madžar, ki ga v Sloveniji zanimata Emonika in Abanka.

2. Miodrag Kostić, AIK banka

Zagotovo zadnje še ni rekel Miograd Kostić, ki je pozimi uradno postal lastnik Gorenjske banke. Njegova AIK banka se je sicer potegovala tudi za nakup Abanke, a je bila ponudba preslaba. Velikega političnega navdušenja nad Kostićem v Sloveniji sicer ni, tudi zaradi njegovih nakupov v turizmu. Zato je vprašanje, koliko bi se Kostiću še uspelo okrepiti.

3. Avstrijski BKS in Sparkasse

Avstrijski Erste Group v Sloveniji tudi še ni uspel večji preboj na trgu, se pa nenehno zanima za nakup drugih bank. Erste Group med poznavalci v bančništvu sodi med tistih nekaj igralcev, ki naj bi srednjeročno krojili slovenski bančni trg.

Tudi BKS (ki je bančna podružnica in letnega poročila o poslovanju na našem trgu za lani še niso objavili) še ni naredila večjega preboja, je pa v zadnjih mesecih pokazala, da še ni opustila načrtov s slovenskim trgom – krepila se je predvsem na borznoposredniškem delu, kupila je stranke Alte Invest in GBD, obe sta sodili med večje borznoposredniške družbe.

4. Modra zavarovalnica in Borut Jamnik

Šef državne Modre zavarovalnice Borut Jamnik ne skriva, da bi se rad več ukvarjal z bančništvom. Tako je Modra zavarovalnica v zadnjem od nizu dokapitalizacij postala 8,23-odstotni lastnik »sindikalne hranilnice«. V lastništvu Delavske hranilnice so se že lani zgodili zanimivi premiki: 5,75-odstotni delež je pridobila avstrijska družba MyWorld, na Norveškem označena za denarno piramido, dobrih osem odstotkov hranilnice je kupila družba Fleetman. Jamnik je pred nedavnim postal tudi nadzornik NKBM, ki je v lasti Apolla.

Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu
Slovenski paradoks: nočemo tujcev, dajemo jim pa vse več denarja paziti 1
7 ur
Če zasebne banke pokleknejo, bog ne daj, imajo politiki še vedno možnost kupiti katero od teh. »Pod ceno«.
Na članek...

Prejšnji teden je bil dober. Dober za zmanjševanje možnih tveganj, hazarda in stroška davkoplačevalcev pri morebitni novi sanaciji bank kdaj v prihodnosti. Ne slepimo se – človeški pohlep je brezmejen. Nima konca. Ni minilo niti pet let od zadnje sanacije bank, pa regulator Banka Slovenije (spet) opozarja na sistemska tveganja. Tokrat v obliki (radodarnih in zato tveganih) potrošniških posojil in a vista depozitih, ki so potencialno sistemsko nevarni zato, ker se jih da iz bank hitro pobrati. In jih tako hitro zamajati.

Komu pa vi zaupate svoj denar? Ob znani averziji Slovencev do tujega sta statistično – še bolj pa antropološko in sociološko – zanimiva dva podatka. Jasno je, da je raven posojil v Sloveniji precej (za slabo petino) nižja kot pred krizo. Divje zadolževanje pred letom 2008 ni bilo vzdržno. Na »dobro ime«, v resnici pa iz čistega pohlepa – tako bančnikov kot posojilojemalcev – so se pretirano zadolževali tako (nesojeni) tajkuni kot podjetniki in celo kreditno nesposobni prebivalci, ki so »nujno« potrebovali tista nepremičninska posojila v švicarskih frankih. Davkoplačevalci smo morali pokriti kreditne orgije državnih bank ter še dveh »tajkunskih«.

Nižja zadolženost je dobra. To je dobra novica pred ohlajanjem gospodarstva. Manj dolgov pomeni manj obveznosti in več manevrskega prostora v času, ko je manj prihodkov. Nekoliko pa skrbi to, da se je raven zadolženosti v primerjavi s tisto pred krizo zgolj od maja lani znižala za celo odstotno točko. Pa je bilo odtlej opozoril o slabšanju klime vse več. Vse bolj se spet zadolžujemo. Še maja lani smo bili glede na leto 2008 za več kot 20 odstotkov manj zadolženi. Upam, da so bili novi najeti dolgovi porabljeni za zvišanje dodane vrednosti, s katero imamo v Sloveniji tudi težave, ne zgolj za tekočo porabo.

Hkrati pa Slovenci v bankah kot hrčki hranimo vse več denarja. Od krize v letu 2008 se je raven depozitov v bankah zvišala že skoraj za 40 odstotkov. In to kljub tako rekoč ničelnim obrestnim meram. To je večinoma slabo. Kaže, da nimamo dovolj idej o tem, kako plemenititi denar. Iz manj denarja narediti več. Vlagati v donosne naložbe. Ne zgolj in edino v (hudo drago) zidovje. S pametnim vlaganjem imamo Slovenci težave. To ne kaže le trg nepremičnin, to kaže tudi mrtev kapitalski trg. Na drugi strani pa pripravljenost, da skočimo v vsako piramidno shemo, ki se pojavi. Obljubi hude donose (brez stvarnih temeljev) in našel boš tisoče Slovencev, ki bodo vate vrgli svoje prihranke.

Po drugi strani so vse večji depoziti v bankah tudi dobra novica. Banke so namreč čedalje manj državne in čedalje bolj zasebne. Res nočemo tujih lastnikov ali zgolj nasedamo politični propagandi, ki ljudstvo, ki ga vse manj zanima, kaj se v resnici dogaja okoli njega, pita s floskulami svojih sebičnih interesov za ohranjanje korit, pri katerih se napajajo? Ljudstvo, ki na volitvah podpira vse, kar je »nacionalinteresnega«, zaupa svoj denar zlobnim tujcem. Bi jim ga res, če ljudem ne bi bilo vseeno? Če se ne bi odločali zgolj na podlagi tega, kar se splača njim samim? To prinaša konkurenčni boj, ne (državni) monopol.

Drži, da je bolje, da bi ostale banke državne, za primer, če spet pride kriza? Ne vidim razloga – luknje v naših bankah so povzročili politični bančniki. Zagovorniki državnega vam prikrivajo dejanske interese – kako bi sami ali njihov milje neupravičeno bogatel na račun nepoučenih (in zavedenih). Je pa tudi malo držav, ki so bile tako šibke, da ob večjih pretresih niso mogle zaščititi depozitov v bankah. Še celo Slovenija, ki ji je poleti 2013 že zmanjkovalo denarja za pokojnine in se je morala za denar obrniti na »oderuške« posojilodajalce, je depozite zavarovala prek skoraj šestmilijardne sanacije bank. Bi depozite zavarovale tudi zasebne banke? Če nas ni zgodovina, sta nas leto 2008 in dogajanje po tem naučili, da kapital vedno najde interes za rast. In nič zato ni, če kapital vmes zamenja ime. Lastnika.

BMW napovedal vsaj 13 električnih modelov do leta 2023 4
8 ur
lead">Nemški avtomobilski proizvajalec BMW bo do leta 2023, dve leti prej, kot je bilo napovedano, na trg poslal 25 elektrificiranih modelov, od tega vsaj 13 v celoti električnih avtomobilov, je
Več ▼

lead">

Nemški avtomobilski proizvajalec BMW bo do leta 2023, dve leti prej, kot je bilo napovedano, na trg poslal 25 elektrificiranih modelov, od tega vsaj 13 v celoti električnih avtomobilov, je danes objavila družba.

"Dali smo v višjo prestavo glede transformacije k trajnostni mobilnosti in s tem podjetje pripravljamo na prihodnost ... Do leta 2021 bomo podvojili prodajo elektrificiranih vozil v primerjavi z letom 2019," je v sporočilu, objavljenem na spletni strani BMW, zapisal predsednik upravnega odbora BMW Harald Krüger.

Napovedal je, da bo BMW leta 2023, kar je dve leti prej od prejšnjih napovedi, ponujal 25 elektrificiranih vozil, od tega bo več kot polovica v celoti električnih. Pričakuje, da se bo krivulja rasti prodaje proti letu 2025 strmo vzpenjala - prodaja električnih modelov naj bi se letno povečala v povprečju za 30 odstotkov.

V družbi pričakujejo, da bo do konca letošnjega leta po cestah vozilo več kot pol milijona električnih in priključnih hibridov BMW. V roku dveh let bodo ponudili pet serijskih električnih vozil: poleg sedanjega i3 bodo v Veliki Britaniji letos začeli proizvajati električnega minija, prihodnje leto na Kitajskem model iX3 ter v letu 2021 v Nemčiji modela iNEXT in i4. (STA)

Moč skritih vplivnežev na delovnem mestu 1
9 ur
Skriti vplivneži navadno niso najbolj zavzeti in produktivni zaposleni, saj so največkrat preobremenjeni z reševanjem težav in učenjem drugih sodelavcev
Na članek...

Smo v dobi nenehnih sprememb, ki jih v podjetja prinašajo tehnologija, novi inovativni konkurenti in tudi milenijci s svojimi specifičnimi lastnostmi generacije, ki se vključuje v delovna okolja. Formalni vodje so odgovorni, nimajo pa vedno in povsod nadzora, kako zaposleni dojemajo vse te spremembe, kako zaposleni sprejemajo te spremembe in kako zaposleni uvajajo določene spremembe. Vsak kolektiv ali vsak delovni tim oziroma vsaka organizacija ima skrite neformalne »vodje«, tako imenovane vplivneže, ki jim sodelavci zaupajo in jim sledijo. Zaradi tega pomembno vplivajo na to, kako bodo zaposleni usklajeni in predani organizaciji, v kateri delajo.

Kdo so skriti vplivneži

Skriti vplivneži so tisti zaposleni, ki imajo nekakšno moč in lahko rečemo tudi karizmo, ne pa nujno tudi položaja na hierarhični lestvici vodstvenih delovnih mest. Drugi zaposleni jim sledijo zaradi izkušenj in ker v njih vidijo vzornike. Zato so skriti vplivneži ključni za zavzetost, pretok informacij, prenos dobrih praks in znanja ter mentorstvo. Lahko bi rekli tudi, da vplivajo na moralo, na organizacijsko kulturo in na produktivnost organizacije, čeprav jih vodilni pogosto sploh ne bodo prepoznali v tej vlogi. Svetovalna hiša McKinsey je na primer v eni od svojih raziskav odkrila, da večina vodij napačno domneva, kdo so »njihovi« skriti vplivneži.

Še eno svetovalno podjetje DecisionWise je v svoji raziskavi preverjalo, ali niso nemara skriti vplivneži najbolj zavzeti in produktivni zaposleni. Vendar se je nekoliko presenetljivo izkazalo, da to ne drži, saj so prav vplivneži največkrat preobremenjeni z reševanjem težav in učenjem drugih sodelavcev. V nedavni študiji, v kateri je sodelovalo več kot 300 podjetij, so tako v omenjeni svetovalni hiši tudi potrdili, da imajo zaposleni, ki so najzanesljivejši in so vir informacij, najslabše rezultate glede vključenosti in poklicnega zadovoljstva. Za podjetja je zato pomembno, da odgovorni vedo, kdo so njihovi skriti vplivneži. Obstaja namreč tveganje, da bodo ti talentirani ljudje organizacijo nezadovoljni zapustili, s seboj odnesli intelektualno lastnino, za sabo pa pustili zevajočo luknjo pri prenosu informacij in samem delovnem procesu.

Kako jih najti v podjetju

Raziskave kažejo, da so bili delodajalci nemalokrat presenečeni, ko so ugotovili, da so najbolj vplivni zaposleni posamezniki, ki se sicer le redko oglasijo. Zato morajo biti delodajalci pri iskanju skritih vplivnežev v podjetju precej iznajdljivi. V svetovalni hiši McKinsey so odkrili, da je še najbolj v pomoč “metoda snežne kepe”. To metodo znanstveniki sicer najpogosteje uporabljajo med obrobnimi skupinami, ki se ne želijo izpostavljati v formalnih anketah. Pri metodi snežne kepe gre torej za tip anketiranja s preprostimi vprašanji, na primer “Koga v podjetju vprašate za nasvet, ko imate težave?” ali “Čigavim nasvetom najbolj zaupate?" Ko se eno ali več imen začne pojavljati pogosteje, lahko delodajalci začnejo domnevati, da gre za skrite vplivneže, ki jim sodelavci zaupajo in jih zato predlagajo kot relevanten vir informacij.

Ko delodajalec odkrije, kdo so skriti vplivneži v podjetju, je naslednji korak njihova rast in razvoj za prevzemanje vodilnih delovnih mest, saj so ti zaposleni eden najmočnejših členov v organizaciji. Z njihovo pomočjo namreč lahko podjetje v svoj poslovni proces vnese izboljšave, okrepi sodelovanje med zaposlenimi in doseže boljše prodajne rezultate. McKinsley v svojih študijah navaja dva primera, proizvodno in vesoljsko podjetje, v katerih so skrite vplivneže združili v pobude za različne izboljšave produktov. Rezultati so se kazali v večji učinkovitosti, boljšem prilagajanju in uvajanju sprememb, izboljšalo pa se je tudi zadovoljstvo zaposlenih. Stopnja sodelovanja in opolnomočenja se je zvišala.

Z njihovo pomočjo lahko krepite zavzetost zaposlenih

V Sloveniji sicer podjetja za iskanje skritih talentov ali tako imenovanih internih vplivnežev ter povečevanje zavzetosti med zaposlenimi najpogostejše uporabljajo skupna strukturirana in namenska druženja oziroma team buildinge. Tam se namreč zaposleni spoznavajo na bolj osebni ravni, zato bo tudi delodajalec lažje presodil, na koga se v določenih okoliščinah lahko obrne. Pogosto pridejo lahko na dan tovrstni skriti vplivneži v določenih novih, specifičnih in nevsakdanjih ali stresnih situacijah v organizaciji. Nekdo, ki je glasen in odločen, je morda v kriznih trenutkih negotov in ga bo bolje nadomestil umirjen in tih sodelavec, ki bo zaradi ohranjanja »trezne« glave pridobil zaupanje še preostalega kolektiva.

Slovenski delodajalci torej večji poudarek dajejo neformalnemu povezovanju zaposlenih, da s tem postanejo zavezniki, so kot tim bolj pripadni podjetju ter posledično tudi bolj zavzeti za doseganje njegovih ciljev. Ti interni mikrovplivneži v podjetju ali organizaciji lahko dosežejo visoko stopnjo zavzetosti in drugi zaposleni jim neverjetno močno zaupajo. Za podjetje ali organizacijo je pomembno, da čim prej prepozna svojega »idealnega vplivneža«, saj je s tem povezana tudi večja možnost rasti pripadnosti in rasti zavzetosti zaposlenih. Prek skritih vplivnežev delodajalec tako lahko nagovarja veliko večino zaposlenih.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Tudi Avstrija z mestom s podnebnimi izrednimi razmerami 3
9 ur
Mesto Traiskirchen južno od Dunaja je kot prvo avstrijsko mesto razglasilo podnebne izredne razmere. Občinski svet je namreč v ponedeljek sprejel resolucijo, ki izpostavlja, da je omejitev
Več ▼

Mesto Traiskirchen južno od Dunaja je kot prvo avstrijsko mesto razglasilo podnebne izredne razmere. Občinski svet je namreč v ponedeljek sprejel resolucijo, ki izpostavlja, da je omejitev podnebne krize in njenih težkih posledic "naloga najvišje prioritete".

Mesto ugotavlja, da je stanje nujno, in sprejema konkretne korake za nujno spremembo podnebne politike, je dejal župan Traiskirchna Andreas Babler. Ostala avstrijska mesta, občine in zvezno raven je pozval, naj sledijo zgledu in razglasijo podnebne izredne razmere ter torej sprejmejo jasne ukrepe.

Mesto bo pri vsaki odločitvi preučilo posledice za podnebje in dajalo prednost rešitvam, ki bodo varovale podnebje, okolje ter živalske in rastlinske vrste. Posebej bodo pozornost namenili zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Traiskirchen se je z razglasitvijo podnebnih izrednih razmer pridružil stotinam mest in občin po svetu. Nazadnje je te v ponedeljek razglasil avstralski Sydney, kjer so z razglasitvijo podnebnih izrednih razmer pozvali zvezno vlado, naj se nemudoma sprejeme ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. (STA)

Kako bi ameriške banke danes preživele osemodstotni upad BDP
10 ur
Fed je objavil prve rezultate stresnih testov 2019: izhodišče za najbolj pesimistični scenarij sta bila poleg upada BDP med drugimi še desetodstotna brezposelnost in 50-odstotni upad cen delnic
Na članek...

Prvo fazo stresnih testov so prestale vse testirane ameriške banke. Druga faza – poročilo Feda o podrobnejših podatkih in pregledu – je na vrsti 27. junija. Takrat bo tudi jasno, ali lahko vse banke izplačajo rekordne dividende, odkupujejo lastne delnice in kapital razporejajo tako, kot so si zamislile.

Rezultati letošnjih stresnih testov kažejo, da je ameriški finančni sistem odporen. Največje ameriške banke so pomembno močnejše, kot so bile pred krizo, in lahko financirajo gospodarstvo tudi v razmerah velikih šokov, poudarja Fed.

Kako se testira?

Testiranih je bilo 18 bank. Med njimi JPMorgan Chase, Citigroup, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Bank of America in tudi ameriški del Deutsche Bank. Banke so pregledovali po 28 kriterijih, delali so več scenarijev, najbolj pesimistični pa je predvideval do desetodstotno brezposelnost, osemodstotni upad BDP, 50-odstotni upad cen delnic, veliko poslabšanje razmer v podjetjih in upad cen nepremičnin. Tako bi se cene stanovanjskih nepremičnin znižale za 25 odstotkov, cene poslovnih nepremičnin pa za 35 odstotkov. Nabor kriterijev je bil enak kot lani, je pa Fed zaradi očitkov o netransparentnosti nekoliko več povedal o metodologiji, pa še vedno zelo malo.

V najhujšem scenariju 410 milijard izgube

Vseh 18 testiranih bank bi imelo v najhujšem scenariju 410 milijard dolarjev izgube. Kar je manj od izgube, ki jo je Fed izračunal v najhujšem scenariju lani. Takrat je bilo izgube 464 milijard dolarjev. Fed tudi ugotavlja, da bi količnik Tier 1 kapitala – to je temeljnega kapitala – z 12,3 odstotka upadel na 9,2 odstotka. Kar je še vedno pomembno višje od minimalnih zahtev 4,5 odstotka. Najslabše – nevarno se je približala minimalnim zahtevam – se je po poročanju Financial Timesa letos odrezala Capital One, obe lanski skoraj osmoljenki Goldman Sachs in Morgan Stanley sta letos pomembno boljši.

Vse oči so tudi letos uprte v to, kaj bo pokazala tako imenovana druga faza Fedovih pregledov. Lani je namreč ameriška podružnica Deutsche Bank pogrnila, nekateri analitiki ocenjujejo, da bo tudi letos tako.

Spomnimo na podatek, ki ga je po prvih treh mesecih letos objavila NLB. »Količnik kapitala (CET1, Tier 1 in količnik skupnega kapitala) za NLB Skupino je konec marca letos ostal visok in je dosegel 16,6 odstotka ter presega vse regulatorne zahteve.« A to ne pomeni, da ima NLB »preveč« kapitala in da je visoka kapitalska ustreznost problem. Ravno nasprotno.

Stresni testi ne rešijo finančnega sistema v krizi, kapital ga

Pri Bloombergu so le nekaj dni pred objavo rezultatov prvega kroga stresnih testov opozorili na kontroverznost stresnih testov. Drugače kot v Sloveniji, kjer so stresni testi označeni za prestroge, gre v ZDA razprava v nasprotno smer. Stresni testi niso za banke ne stresni ne pravi testi, opozarja Bloomberg. Dobri rezultati, ki jih dosegajo banke na stresnih testih, pa ne bank ne gospodarstva ne pripravijo na resnično bodočo recesijo. Stresni testi so vsako leto manj stresni, novi šef nadzora pri Fedu pa bi jih rad naredil še lažje. To je v nasprotju s tem, kar bi bilo pametno delati takrat, ko so časi dobri in ko se je lažje in predvsem ceneje pripraviti na krizo. Stresni testi so nevarni tudi zato, ker prestati preizkus avtomatično pomeni, da je banka varna. Banke se preprosto več ne trudijo povečevati kapitala. Zato bi bilo koristno in pametno kapitalske zahteve za ameriške banke postaviti pomembno višje, kot so zdaj, opozarja Bloomberg. Kapital je tisti, ki reši banke in finančni sistem v krizi.

Do stresnih testov in lažnega udobja ter varnosti bank, ko teste prestanejo, je nezaupljiv tudi nekdanji finančni minister Billa Clintona Larry Summers. V času Baracka Obame je veljal za kandidata za šefa Feda, pa se je tej kandidaturi odrekel. Del politike je tudi pri njem namreč iskal odgovornost za finančno krizo. Zdaj je Summers pomemben kritik stresnih testov. K nujnosti višjih kapitalskih zahtev za banke in k večji previdnosti pa med drugim poziva v luči dolgotrajnega obdobja nizkih obrestnih mer in posledic.

Kako bi ameriške banke danes preživele osemodstotni upad BDP
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
11 ur
1. Top službe - Krka išče vodjo področja za davke, službe še v Bruslju, EY, United Groupu in še 13 podjetjih2. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja3. Kako se kupci
Več ▼

1. Top službe - Krka išče vodjo področja za davke, službe še v Bruslju, EY, United Groupu in še 13 podjetjih

2. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

3. Kako se kupci spopadajo za Jankovićeve hiše na Vrhniki (I. del)

4. Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju

5. Kako smo Slovenci povezani z novo korupcijo na Balkanu? Izginil denar za pomoč Srebrenici

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo