Manager
Volvo 2015 prvič prodal več kot pol milijona vozil
08.01.2016 09:46
Družba je že drugo leto zapored prodala rekordno število vozil in v 2016 napoveduje nov rekord. Švedski proizvajalec je dosegel 8-odstotno rast prodaje oziroma 503.127 vozil. Zaradi dobre prodaje
Več ▼

Družba je že drugo leto zapored prodala rekordno število vozil in v 2016 napoveduje nov rekord. Švedski proizvajalec je dosegel 8-odstotno rast prodaje oziroma 503.127 vozil. Zaradi dobre prodaje športnega terenca XC90 je družba prvič v 89-letni zgodovini presegla pol milijona prodanih vozil. Prodaja v ZDA se je povišala za 24 odstotkov, v Evropi in na Kitajskem pa za 11 odstotkov. Volvo v svojo floto vozil dodaja model S90, s katerim ciljajo na ameriške kupce. Izvršni direktor družbe je poudaril, da Volvo postaja globalna premium znamka. Srednjeročno želijo na letni ravni prodati 800.000 vozil. [www.bloomberg.com]

Trgujte s ceno zlata NA SPLETU (OGLAS)
45 min

Ena najsodobnejših dejavnosti je trgovina s ceno zlata na svetovni borzi prek spleta. Borznoposredniška hiša Fortrade bralcem Financ podarja priročnik "Kako trgovati s ceno zlata na spletu". Iz tega priročnika se lahko naučite, kako trgovati s ceno zlata (tako imenovani CFD) iz udobja svojega doma.

Brezplačni priročnik lahko prenesete TUKAJ.

Zlato tradicionalno velja za simbol bogastva, a se pogosto uporablja tudi kot varna naložba, ki ohranja svojo vrednost v času krize. Po trenutnih ocenah je bilo doslej izkopano približno 190.040 ton zlata, dve tretjini tega po letu 1950. Vsako leto izkopljemo od 2.500 do tri tisoč ton zlata in čeprav se je proizvodnja v zadnjih nekaj letih intenzivirala, je pričakovati, da se bo v prihodnje upočasnila.

"V drugem četrtletju 2018 so zaloge zlata zrasle za tri odstotke na letni ravni, kar sodi med največja zabeležena četrtletna povečanja. Rast proizvodnje je mogoč pripisati nenehni rasti nekaterih projektov ali znižanju stroškov podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo zlata," pravijo v Fortradu.

A poleg rasti proizvodnje raste tudi povpraševanje po zlatu. V zadnjem desetletju so centralne banke spremenile svoje ravnanje v zvezi z zlatom, kar je pripeljalo do proučevanja njegove vloge in pomena po finančni krizi leta 2008. Centralne banke držav v razvoju so povečale uradni nakup zlata, medtem ko so evropske banke skoraj ustavile prodajo, tako da je ta sektor zdaj pomemben vir letnega povpraševanja po tej kovini. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so centralne banke prodale okoli 7.853 ton zlata med letoma 1987 in 2009, medtem ko so v obdobju med letoma 2010 in 2016 zbrale 3.297 ton.

"Kljub velikemu fizičnemu povpraševanju je cena zlata v letu 2018 upadla za 8,5 odstotka zaradi krepitve ameriškega dolarja, ki je posledica normalizacije denarne politike Feda in rasti obrestnih mer," pravijo v Fortradu.

Preteklo desetletje je bilo zelo napeto za investitorje v zlato. Leta 2011 je cena zlata dosegla rekordno visoko vrednost, in sicer 1.920 dolarjev za unčo, leta 2015 pa je upadla za dobrih 45 odstotkov. Potem se je znova začelo okrevanje in cena se je zvišala za 18 odstotkov; zdaj se cena se giblje okoli 1.230 dolarjev za unčo.

Fortrade Ltd. je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD so kompleksni instrumenti, visoko tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD in ali si lahko privoščite visoko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, in poiščite neodvisen nasvet. To ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede točnosti ali popolnosti teh podatkov ni nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Trgujte s ceno zlata NA SPLETU
Muro so skrajšali. Kakšne so posledice?
4 ure
Z melioracijskimi posegi so slovenski del Mure skrajšali za več kilometrov, krajšanje pa je pripomoglo k znižanju podtalnice.
Na članek...

Kakšne so možnosti za izrabo Mure za namakanje in oskrbo z vodo v prekmurski ravnici, bodo predstavili na posvetu v murskosoboškem Hotelu Zvezda 4. decembra.

Pri upravljanju Mure in pri posegih vanjo je smiselno zagotavljati:

● čim večjo vodno površino in s tem dinamiko rečnega pretoka v vzdolžni in prečni smeri,

● ravnovesje proda v koritu z bočno erozijo in vnosom z gorvodne strani,

● lateralno prepletanje osnovnega in stranskih rokavov in čim večje poplavne površine znotraj inundacije med nasipi,

● ponovno reaktiviranje poteka nekdanjih mlinščic izven inundacije Mure, kar bo bogatilo talno vodo za vodooskrbo in

● izgradnjo čistilnih naprav na vseh iztokih kanalizacij.

Tako so zapisali na spletni strani rekamura.si, kjer so objavili tudi druge prispevke o Muri in podrobnosti o posvetu.

Muro so skrajšali. Kakšne so posledice?
Tako bodo pri nas testirali tehnologijo za avtonomno vožnjo
4 ure
Na konferenci Premikamo Slovenijo 2.0 so med drugim govorili tudi o oblikovanju edinstvenega območja za testiranje avtonomne vožnje. Slovenija je zraven.
Na članek...

Avstrija, Madžarska in Slovenija bodo skupaj oblikovale območje, kjer bo mogoče testirati avtonomno vožnjo. To ne pomeni, da bodo že v kratkem po naših cestah vozili avtomobili brez voznika, pač pa bodo ob cestah postavili infrastrukturo, ki bo komunicirala z vozili in omogočila preizkušanje tehnologij, ki se vključujejo v samovozeče vozilo.

Tristansko sodelovanje se je začelo že pred časom, pomembna prelomnica pa je bila letos marca, ko so ministri treh držav v Budimpešti podpisali dogovor o takšnem sodelovanju, je začel Daniel Avdagič iz AV Living Lab, kjer se ukvarjajo z uvajanjem bodočih oblik mobilnosti.

Za Slovenijo je pomemben tudi sporazum, ki sta ga aprila podpisala Dars in podjetje AV Living Lab o sodelovanju pri zagotavljanju različnih infrastrukturnih elementov.

Preverjanje tehnologij za avtonomno vožnji zahteva večstopenjski pristop, je nadaljeval Avdagič. Začne se s simulacijo, nadaljuje s preverjanjem na poligonu, kakršen je na Vranskem, potem pa sledi preverjanje na avtocestah.

Naprave za komuniciranje vozila in cestne infrastrukture so postavljene že zdaj, in sicer na 13 kilometrov dolgem odseku avtoceste med Kozino in Divačo.

Zadnja stopnja preverjanja je v urbanem okolju, namenjen pa ji je območni mestni laboratorij v ljubljanskem BTC.

Vrnimo se k meddržavnemu projektu. Postavljen je na več ravneh: vladna je na ministrski ravni, akademsko raven predstavlja Univerza v Mariboru, sledijo raven avtomobilskega grozda, ki je v slovenskem primeru ACS, cestni operaterji, med njimi je Dars, in poslovno-razvojne dejavnosti, ki jih v Sloveniji opravlja AV Living Lab. V Avstriji in na Madžarskem so vključene podobne organizacije.

Meddržavna avtonomna vožnja prinaša zapletene izzive, ki jih samo ena stran ne more rešiti. Ena od nalog je izmenjava podatkov. Avtocestni operaterji treh držav so si med drugim že izmenjali prometne informacije.

»Za meddržavno avtonomno vožnjo je med drugim pomembna čezmejna izmenjava pravil, komunikacijske infrastrukture in drugega,« je razložil Bernasch. V projekt so vključene avtoceste, podeželske ceste in tudi ceste v mestih.

Čezmejno testiranje zahteva povezovanje infrastrukture in drugih elementov.

Kdor hoče danes opraviti čezmejno testiranje, mora zaprositi za dovoljenje v vsaki državi posebej. »Za naše stranke bomo zelo zanimivi, če bomo omogočili testiranje z enim potrdilom v treh državah, vključno s prečkanjem meje,« je prepričan Bernasch.

Koga pa bo zanimalo takšno testiranje? Podjetja, ki delujejo na tem območju, kot je na primer Magna, pa tudi družbe, ki izdelujejo tehnologijo za pomoč pri vožnji in drugo avtomobilsko tehnologijo, med takšnimi je na primer Bosch. V Avstriji imajo tehnologijo, ki lahko zbere podatke o položaju vozil med njihovo vožnjo, infrastrukturne in druge podatke. Zberejo jih v oblaku, je dodal Bernasch.

Čeprav so Madžarska, Slovenija in Avstrija majhne države, lahko igrajo pomembno vlogo pri testiranju elementov avtonomne vožnje, je prepričan Bernasch.

Kdaj pa bomo na naših cestah srečevali samovozeče avte? V nekaj letih bodo v nekaterih državah dovolili avtonomno vožnjo. Sprva bo dovoljena v nadzorovanjem okolju, potem pa se bo vse bolj širila tudi v druga okolja, je odgovoril Bernasch.

Predpis, s katerim bi pri nas dovolili testiranje avtonomne vožnje, je nared in je bil v koalicijski in javni obravnavi, državnozborske volitve pa so zadržale njegovo sprejetje, je dodal Avdagič.

Poleg tega mora Dars na avtocestah postaviti opremo, ki bo komunicirala z vozili. Postavitev načrtujejo naslednje leto, in sicer na odseku med Šentiljem, Mariborom in Madžarsko.

Testiranje bo treba napovedati in pridobiti potrditev. Možni bodo različni pristopi: najprej samo nočno, potem pa postopno v bolj obremenjenih delih dneva.

Takšno meddržavno partnerstvo je edinstveno v svetu. Prihodnje leto pa se bodo partnerji potegovali za financiranje iz evropskih sredstev, je napovedal Avdagič.

Tako bodo pri nas testirali tehnologijo za avtonomno vožnjo
Kupe, ki zleze pod kožo – s štirimi vrati in dizelskim strojem
5 ur
Razvoju segmentov ni videti konca, kompromisom pa tudi ne. S tem ni nič narobe, sploh če je plod nenehnih kompromisov tako skladen avto, oblikovno in tehnično, kot je mercedes-benz CLS 350d 4Matic.
Na članek...

Pred 15 leti je na trg prinesel obline kupeja, zasnovo limuzine in pojavo, ki si jo sprva težko umestil v določen razred. Pa nič zato, saj je presunila na prvi pogled, vzela dih kupcem in tekmecem in odprla novo dobo štirivratnih kupejev. Od prvega mercedes-benza CLS se zdi, da po malem z njim želi tekmovati vsak štirivratni kupe ali pa kar klasična limuzina, ki je ramena spustila pod 1,45 metra, obenem je napihnila boke in zadek ter podaljšala prednji del.

Kupejevstvo je postalo moda, dodobra so jo izkoristili tudi SUV, ki so danes odgovor na prenizke in preveč športne limuzine. Pionir – mercedes-benz CLS – se je vmes razvijal v različne smeri. Druga generacija je prinesla krivine, tretja, povsem sveža, pa znova obline, ki jih zmoti le zavihek na prtljažnih vratih in kakšna guba na odbijaču.

Moramo priznati, da je CLS spet ali znova zelo lep in skladen avto. Nikakor ni le bolj kupejevski E, to nikoli ni bil. In nikakor ni limuzinski E coupe. Je samostojen izdelek. Dejstvo, da si osnovo, motorje in še kaj deli z brati, pa ni presenetljivo, prej logično.

Mersko je postal skoraj orjaški, dolg je 4,99 metra, v medosju meri 2,94 metra, visok pa je le 1,43 metra oziroma le nekaj centimetrov manj kot limuzine istega velikostnega razreda. Robert Lešnik je kriv, da CLS svoje mere zelo spretno skriva, tehniki pa, da jih skriva tudi med vožnjo.

Zgoraj zapisane mere, pospremljene s prek 1,9 tone suhe mase, ne delujejo nič kupejevsko, prej razkošno in limuzinsko. A prav usklajenost vseh komponent, nizko težišče, izjemno dodelano podvozje in štirikolesni pogon ter izjemen dizelski motor, CLS ponesejo med zvezde na cesti. Pa ne le zgolj zaradi zvezde na nosu.

Pogon, znani 4matic, je v CLS bolj napreden kot v kompaktnih mercedes-benzih. Že v osnovi je moč speljana na vsa štiri kolesa, v 45 odstotkih spredaj in 55 odstotkih zadaj, kar ves čas omogoča dober oprijem in zelo predvidljivo lego na cesti. Morebitne zdrse pa ukroti elektronika z razporejanjem moči na počasneje se vrteč kolesni par. Potem je tu dizelski motor, lani predstavljeni novi šestvaljnik z oznako 350d 4Matic s tremi litri prostornine, 210 kilovati oziroma 286 konjskimi močmi ter 600 newtonmetri navora, ki ponuja tako dobro izkušnjo, da jo je kot celoto težko primerjati z bencinsko.

Motor povezan z devetstopenjsko avtomatiko je tih, uglajen, zelo odziven, tudi odločen oziroma brutalen ob polnem pritisku na plin, ko poskrbi za pospešek do stotice v le 5,7 sekunde ter obenem igraje opravi z visoko maso avtomobila. Zakaj v dobi, ki ni naklonjena dizlom, tako navduši? Ker v primerjavi z bencinskimi stroji ponudi neprimerljivo boljši energetski izkoristek, kar v praksi pomeni porabo zgolj sedem litrov pri umirjeni, a še zdaleč ne počasni vožnji ter okoli devet litrov ob precej težki nogi. Ob tem pa, vsaj v primerjavi s štirivaljnimi bencinarji, ponudi tudi več motorne mogočnosti, ki je občutna pri vsakem pritisku na plin.

Izjemno usklajeno je tudi (zračno) podvozje CLS, ki preseneti prav zaradi kupejevstva. Mehkoba blaženja je kljub kratkim hodom koles izjemna, prej limuzinska kot kupejevska. Z nastavljanjem se izkušnja lahko tudi spremeni v bolj športno, a CLS prav v udobnem načinu ponudi najboljšo izkušnjo.

Pri obliki ne gre izgubljati dodatnih besed. Dodamo lahko le pohvale, kako dobro so oblikovalci in snovalci v kupejevske linije vtkali veliko uporabnosti, ki jo kupejevski predznak sicer ne obljublja. Denimo zadnja vrata, ki široko odpirajo uporaben 520-litrski prtljažnik. Resda se odpirajo brez stekla, a dolg zadek CLS poskrbi, da je odprtina vseeno precej velikodušna. Tu je še zadnji par stranskih vrat, ki kljub zaobljenosti strehe na robovih ponuja večjo odprtino, posledično pa lažje vstopanje in izstopanje iz sicer nizkih zadnjih sedežev.

Hvalimo tudi dejstvo, da so ti zdaj trije (v prejšnji generaciji je bil CLS le štirisedežnik). Pa še bolj udobni so, obenem je več prostora za kolena, kar pomeni, da se je novi CLS vsaj po tej plati zelo približal limuzinam tega velikostnega razreda. Kupejevska oblika pa davek pobere pri višini strehe, ki se v zadnjem delu hitro spušča in prinaša utesnjenost že pri potnikih, ki so visoki okoli 180 centimetrov.

V prednjem delu je CLS pravi mercedes-benz nove dobe, torej zelo digitalen, razkošen in tudi bleščav. Ozaljšan z dvema 12,3-palčnima zaslonoma, digitalnimi merilniki, drsnikoma na odebeljenem in prijetnem volanu in kopico opreme deluje sodobno in mladostno. Celo bolj kot tekmeca, čeprav je bil Mercedes-Benz še v bližnji preteklosti najbolj tradicionalen. Danes ni več tako.

Upravljanje funkcij je sprva zahtevno, po privajanju pa vse bolj logično. Ljubitelji pametnih naprav (od telefonov do tablic …) se bodo razveselili aplikacije, ki omogoča nadzor nad funkcijami vozila na Applovem iphonu, od porabe prek stanja goriva in še česa. Razveselili pa se bodo tudi skoraj nepregledne palete barv, s katerimi lahko obarvajo kabino, natančneje zračnike in ozadje sredinske konzole, sredinske letve, vrat, in še česa. CLS je lahko okrašen kot novoletna jelka, eleganten kot stilsko pohištvo ali umirjeno diskreten, stvar okusa in izbire.

Na področju sistemov aktivne varnosti pa gre poudariti dobro delujoč sklop sistemov driving assistance – kamer in senzorjev, ki skrbijo za aktivno vzdrževanje razdalje pred spredaj vozečim, aktivno usmerjanje med cestnimi črtami ter samodejno menjavo voznega pasu ob vključenem smerniku.

Cena CLS je seveda visoka, že zaradi vgrajene tehnike, opreme in pogonskega sklopa v osnovi seže do 79 tisočakov. Dodajanje dodatne opreme pa jo zlahka dvigne prek 100 tisočakov. Takšen CLS tudi iz vidika cene nikakor ni alternativa razredu E, ki je prostornejši in cenejši, a tudi neprimerno manj poseben. Je pa CLS lahko zanimiva alternativa razredu S. V njem se bodo našli tisti, ki si želijo zvezde z vrha, pa bi raje kot v prostorskem razkošju uživali v estetiki in dinamiki.

Foto: Matej Kačič

Kupe, ki zleze pod kožo – s štirimi vrati in dizelskim strojem
Kako danes zaslužiti 4
19.11.2018 22:35

Slovenci imamo rekordnih 18,8 milijarde evrov na bankah, kar je v povprečju na odraslega Slovenca okoli 11 tisočakov. Pri banki bi za vezavo tega zneska nad letom dni dobili največ 0,5 odstotka. Če upoštevamo še letno inflacijo 2,2-odstotka, si lahko čez leto dni z isto količino denarja kupite za skoraj 200 evrov manj kot danes.

Zato številni iščejo ideje, kam zdaj z denarjem. Sladke skrbi, bi marsikdo rekel, toda razmere res niso preproste in zaradi zgodb o norih donosih lahko hitro izgubimo kompas. Marsikateri naložbeni trg je namreč že precej pregret. Celo izkušeni borzni maček Warren Buffett s kar 111 milijardami dolarjev čaka na prave nakupne priložnosti. Enako namerava storiti tudi Damian Merlak s 103 milijoni evrov, ki jih je dobil od prodaje deleža v kriptomenjalnici Bitstamp. Dvaintridesetletni osmi najbogatejši Slovenec in prvi na lestvici mladih milijonarjev nam je povedal, da trenutno namerava vlagati v instrumente denarnega trga (državne obveznice), ki v ameriških dolarjih prinašajo na letni ravni dobre tri odstotke donosa. Vstop na delniške trge se mu zdi ta hip preveč tvegan, prav tako ni naklonjen nepremičninam. Sicer je pred leti 3,5 milijona evrov investiral v nakup zemljišča na obali, hotela v Bohinju in še kje, sam pa nima lastniškega stanovanja.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kar 52 odstotkov bralcev pa nam je povedalo, da jih ta hip z naložbenega vidika najbolj zanimajo ravno nepremičnine in borza. Da imamo Slovenci radi nepremičnine, kažejo tudi statistike. Po dve nepremičnini ima v lasti 179 tisoč posameznikov, po tri 115 tisoč, po štiri 75 tisoč, več kot štiri nepremičnine pa kar 354 tisoč Slovencev. Lastnikov, katerih vrednost nepremičnin je ovrednotena na več kot milijon evrov, pa je 826.

Pa se z nepremičninami danes sploh še da zaslužiti? Bralka Ana je letos prodala stanovanje, ki ga je kupila pred štirimi leti, za 72 tisočakov več, kot je zanj plačala, in ustvarila 50-odstotno donosnost. Glede na to, da so cene starih gradenj pri povprečnih 2.700 evrih na kvadratni meter v prestolnici že precej zasoljene in da se ne pričakuje več enaka rast cen kot v zadnjih letih, je priložnosti za bajen zaslužek vse manj. Za držanje naložbe pa tudi niste več toliko poplačani kot nekoč. V najboljšem primeru je to okoli dva odstotka, po davkih in ob upoštevani inflaciji.

Kaj pa zaslužki z delnicam? Slovence je na borzo zvabila prva izdaja delnic (IPO) naše največje banke NLB. Fizične osebe so kupile za 20 milijonov delnic po ceni 51,5 evra na delnico. Če bi jih prodali prvi dan trgovanja, bi zaslužili 10 odstotkov. Letos so bili zaslužki na slovenski borzi minimalni. Indeks SBI TOP, ki spremlja 10 blue chipov, je pridobil le dober odstotek. So se pa delničarji lahko razveselili lepih dividend. Top tri najbolj dividendno donosne so bile delnice Telekoma Slovenije (18,7-odstotna), Cinkarne Celje (10) in Zavarovalnice Triglav (8). Kakšna bo dividenda NLB, je v tem trenutku špekulacija, vendar večina pričakuje več kot desetodstotno dividendno donosnost.

In kako se da največ zaslužiti? Dovolj je, če samo pogledate na različne lestvice najbogatejših. Tam so večinoma podjetniki. Seveda, podjetništvo ni za takšne, ki želijo imeti varno in po možnosti osemurno službo. Podjetniki so drzni, želijo premikati meje, reševati težave. Pa gredo v posel tudi zato, da obogatijo? »Kdor gre na podjetniško pot, da naredi milijon, ne bo uspešen,« meni drugi najbogatejši Slovenec Sandi Češko, ki je svoj posel začel s hrbtnim masažnim pripomočkom. Prave poslovne ideje na začetku ni imel Boštjan Bandelj, ki je zdaj 37. najbogatejši Slovenec. Uspelo pa mu je s poslom, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi. »Uspeh ni vezan na stanje na bančnem računu. Človek je uspešen, če je srečen, to pa izhaja iz ljubezni in odnosov s tistimi, ki jih imaš rad,« je za Manager povedal Jure Knez, ki se ukvarja z razvijanjem programske opreme in proizvodnjo preciznih merilnih naprav ter je 50. najbogatejši Slovenec.

Kako uspeti s poslovno idejo, nam bo omenjena trojica pojasnila 22. novembra na dogodku 8. dan mojih financ. Izvedeli boste še, kako do tisoč evrov dodatne pokojnine in ali se ta hip splača kupovati slovenske delnice in nepremičnine.

V sredo 21. novembra izid novembrska številka revije Moje finance.

Marja Milič je odgovorna urednica revije in portala revije Moje finance.

Kako danes zaslužiti
Najboljša mesta za novo službo: zmaga Boston, Ljubljana je 54. od stotih 1
6 ur
Ljubljana - in Slovenija kot okolje - sta najboljši pri enakosti plač žensk in moških, pozor, smo pa slabi pri priložnostih za napredovanje žensk. Smo tudi poceni, posebej za druge, ne za Slovence.
Na članek...

Objavljena je lestvica sto svetovnih mest, kjer je najlažje najti službo. Lestvico so pripravili v Movingi. Gre za evropsko družbo, ki prodaja celostne in čezmejne selitvene storitve. Migracije, iskanje boljših poslovnih in življenjskih priložnosti, seznam mest, v katerih so službe najbolj dostopne, so življenjski stroški nizki, je visok življenjski standard, vse to je logično v interesu družbe. Z raziskavo pa dobimo tudi splošen vpogled, kje na svetu so ta hip največje priložnosti, kje razlike. Kje so visoke plače, pa tudi visoki stroški, kje so nizki stroški, pa tudi nizke plače. Kje zaposlujejo mlade in kje se boste najbolje počutili kot tujec in migrant. Ali, kot pravijo v Movingi: tehnologija omogoča, da cel svet postane pisarna za digitalno usposobljene zaposlene, ki želijo delati na daljavo. Naša raziskava najbolj privlačnih okolij je tako pomembna referenca za mlade nadarjene ljudi, ki se odločajo, da znanje prodajo v tujini.

Boston je prva izbira

Najboljše mesto za novo službo leta 2018 je Boston. To je glavno mesto ameriške države Massachusetts, zmago pa si je prislužil zaradi močnega gospodarstva, velikih prihodkov in dobrih priložnosti za ženske.

Zelo dobro se je na lestvici priložnosti uvrstila Nemčija, in sicer so med prvimi desetimi najprivlačnejšimi mesti za dobro službo kar štiri nemška mesta: München, Hamburg, Stuttgart in Frankfurt. Enajsti je denimo Köln.

Med prvimi desetimi mesti najdemo še kanadski Calgary, London, Singapur, Oslo in Edinburg.

Ljubljano vleče enakost

Ljubljana je pristala na 54. mestu med stotimi svetovnimi mesti. Zelo dobro sta se Ljubljana kot mesto in Slovenija kot država izkazali pri priložnostih za ženske, po skupni oceni tega merila je Slovenija namreč četrta najboljša država, pred nami so le Norveška, Finska in Švedska. Ljubljana kot mesto je malce nižje, ker je pred Ljubljano pač več mest iz teh držav.

Najboljši rezultat med vsemi stotimi mesti imamo pri enakosti plač moških in žensk, tu smo dosegli čisto desetko, kar pomeni, da imamo najmanjše razlike med spoloma pri plačah. Zelo visoko smo tudi pri pravicah žensk in njihovi zakonski zaščiti. Vendar pozor, slaba novica: nismo dobri pri možnostih žensk za napredovanje. Tukaj sta sicer najslabši mesti Milano in Rim, slabo se je med evropskimi mesti izkazala tudi Budimpešta. Zanimivo pa je, da je pri pravicah in priložnostih žensk sicer slab Dubaj, pri napredovanju žensk, ko te enkrat imajo službo, zelo dobro uvrščen.

Poceni, a ne nujno za slovenske plače

Zelo dobro smo uvrščeni pri življenjskih stroških, vendar je tu past, po plačanih davkih in prispevkih nam ostane malo razpoložljivega prihodka. Če dobivate plačo in plačujete davke po »slovenskih« standardih, sta Ljubljana in Slovenija dragi. To je težava naših nizkih plač in visokih obdavčitev pri nizkih plačah. Po razpoložljivem prihodku smo deseti najslabši, na ravni Aten, Budimpešte, Varšave. Še enkrat, Slovenija je poceni za »turiste« in draga za prebivalce.

Kam se še ozrite, če iščete priložnost za nov začetek

Singapur je ekonomsko najmočnejše mesto, po vseh anketah pa se visoko uvršča tudi po učinkovitosti upravljanja države. Druga tovrstno najboljša država je Švica. Ljubljana in s tem Slovenija pri učinkovitosti državnega upravljanja milo rečeno tudi v tej anketi ne blestita, smo blizu neučinkovitosti Italije, Poljske, Češke, Slovaške in Španije.

Dubaj ima najvišje stopnje zaposlenosti, veliko je priložnosti za priseljence in za mlade. Dubaj je hkrati zadnja izbira za ženske, ki hočejo najti službo in ki hočejo biti plačane tako, kot so plačani njihovi moški kolegi. Najboljša pri zaščiti žensk je Belgija, najhitreje pa lahko ženske napredujejo na Finskem.

Hongkong ima največjo gospodarsko rast, pa tudi najvišje življenjske stroške. V Berlinu je registriranih največ novih podjetij.

Praga je najboljša pri zaposlovanju mladih, London ostaja valilnica start-upov.

Avstralija je na 18. mestu s Sydneyjem in na 22. s Perthom, Melbourne je 43., Brisbane je na 50. mestu, Adelajda je 63.

Kako pa kaj naši sosedje?

Avstrija nikjer nima posebej dobrih rezultatov. Najboljše avstrijsko mesto je Linz, pristal je na 47. mestu, Gradec je uvrščen tik pred Ljubljano, na 53. mesto, Dunaj pa je za slovenskim glavnim mestom, na 56. mestu. Dunaj je drag, kot pravi lep slovenski pregovor: ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj.

Italija je slabo uvrščena, najboljše italijansko mesto je Milano na 86. mestu, Rim je osmi najslabši med stotimi mesti.

Budimpešta je na 58. mestu lestvice. Za Zagreb ni bila narejena primerjava, ker gre le za države OECD.

Pri Movingi so za razvrstitev mest uporabili 14 kazalcev in pogledali pet področij: ekonomsko moč, življenjski standard, priložnosti za tujce, mlade in ženske. Metodologija je podrobno opisana tukaj, kjer je tudi interaktivna tabela vseh mest po vseh kazalcih.

Najboljša mesta za novo službo: zmaga Boston, Ljubljana je 54. od stotih
Karikatura dneva
7 ur

Karikatura se navezuje na komentar: Če Šarec ne najde denarja, naj se zakoplje v subvencije

Karikatura dneva
Najbolj brani članki danes
8 ur
1. Emil Frey, ki je prisoten tudi v Sloveniji, postal največji evropski avtomobilski trgovec2. Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS.3. Našli smo prvi projekt zakoncev Login za
Več ▼

1. Emil Frey, ki je prisoten tudi v Sloveniji, postal največji evropski avtomobilski trgovec

2. Minister Leben, tale bo pa težka! Zdaj vam nasprotuje GZS.

3. Našli smo prvi projekt zakoncev Login za reševanje planeta!

4. Migranti in pokojnine

5. NLB je prodana – koliko se bo dvignila plača Blažu Brodnjaku?

6. Šest bilijonov dolarjev težka ovira za razcvet električnih avtomobilov

7. Sveženj delnic Impola gre na dražbo. Se jih splača kupiti?

8. Glej no, v mega laboratorijskem poslu deset ponudb javno objavljenih, ena pa sprva ne!?

9. Dražbe: To so stavbna zemljišča, na katerih boste lahko gradili hiše in stanovanja

10. Tako je Inotherm postal z naskokom največji igralec na trgu aluminijastih vhodnih vrat v Evropi

Če Šarec ne najde denarja, naj se zakoplje v subvencije 2
8 ur
Kako naj se počutita učitelj ali medicinska sestra, ki morata za povišanje plač na ulice, ko vidita, s kakšno lahkotnostjo namerava vlada razdeliti 100 milijonov evrov za spodbujanje zaposlovanja?
Na članek...

Pred koalicijo strank okoli Marjana Šarca je velik izziv. Pogajanja s sindikati. To je star izziv, ki se mu je Miro Cerar, zdaj zunanji minister, spretno izognil z odstopom spomladi. Sindikalisti Šarcu niso dali 100 dni miru, ampak so začeli rožljati že kar kmalu po zaprisegi. Povišek, ki ga imajo v mislih, bi državo stal 300 milijonov evrov.

Seveda je sindikatom težko reči ne, s stavkami lahko povzročijo veliko težav, nezadovoljstvo policistov so te dni lahko občutili nič krivi vozniki tovornjakov, ki so na Gruškovju na vstop v državo čakali pet ur. Stavka učiteljev, vzgojiteljev in medicinskega osebja lahko povzroči težave še mnogo širšemu krogu ljudi, ki enako kot vozniki tovornjakov niso nič krivi.

Zaposlenim v javnem sektorju je težko reči ne tudi zato, ker je pač v državi velika gospodarska rast in zakaj vendar ne bi imeli nič od nje? No, to, da nimajo nič od nje, seveda ni čisto res. Morda se komu zdi, da poviškov v javnem sektorju že dolgo ni bilo. Ampak statistika kaže drugače.

Plače v javnem sektorju stalno rastejo. Od januarja 2014 do avgusta 2018 so se neto plače zvišale za 8,1 odstotka. Je to veliko ali malo? To je približno toliko oziroma celo nekoliko več, kot so se v istem obdobju zvišale v zasebnem sektorju. Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je 1.008 evrov, v javnem pa 1.245 evrov. Ne drži torej, da bi bili zaposleni v javnem sektorju kakorkoli na slabšem kot v zasebnem oziroma da ne bi bili deležni gospodarske rasti.

Gospodarska rast je sicer večja, kot je bila rast plač, in zaradi tega je vse več nejevolje tudi v zasebnem sektorju. Po dolgih letih krize so se tako spet pojavile tudi stavke zaposlenih v industriji, med bolj glasnimi so trenutno v kovinski industriji. Razmere so dobre za zahteve po višjih plačah. Denarja je dovolj, prihodki rastejo, dobički tudi, brezposelnost se manjša, delavce je vse težje dobiti in tako imajo ti vse več pogajalske moči. Povsem smotrno in legitimno se je pogajati za višje plače, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. In če želijo v javnem sektorju zares pritisniti na vlado, naj začnejo nove službe iskati v zasebnem sektorju. Nič ne zviša cene delu toliko kot pomanjkanje zaposlenih.

Vladi so se naenkrat nenačrtovano povečali izdatki. Povišek za javni sektor ni vračunan, zvišujejo se povprečnine za občine, ohranja se predvolilni bombonček v obliki višje socialne pomoči, ki je bila sprva načrtovana le do konca leta. Prejšnji premier Miro Cerar oziroma njegova finančna ministra Dušan Mramor in Mateja Vraničar Erman sta bila pri proračunu skrbna in jima je uspelo obrzdati primanjkljaj (pri tem je prejšnji vladi sicer izdatno pomagalo gospodarstvo z lepo rastjo). In pohvaliti je treba tudi Marjana Šarca, ki očitno želi to skrbnost ohraniti, na Poslovni konferenci Portorož je dal jasno vedeti, da bo spoštoval fiskalno pravilo.

Pred vlado je zdaj rebalans proračuna, razmišljajo, kje vse bi vzeli, da bi lahko izpolnili obljube. Morda imajo odgovor na dlani. Ravno ta teden je ministrstvo za delo na vlado poslalo načrt, ki predvideva, da bo vlada za spodbujanje zaposlovanja v prihodnjem letu namenila 103 milijone evrov. Olajševalna okoliščina je, da bo 68 milijonov evrov črpanih iz evropskih skladov, a bo hkrati še vedno zajetnih 35 milijonov evrov za spodbujanje zaposlovanja vzetih iz slovenskega državnega proračuna – v času, ko podjetja ne morejo dobiti zaposlenih?! Koga pa bo vlada sploh še spodbujala, da se zaposli?

Del teh spodbud je res namenjenih zaposlovanju starejših in dolgotrajno brezposelnih – izjemno težko zaposljivih, torej, a kljub vsemu zakaj se ta sredstva povečujejo? In zakaj jih je toliko namenjenih mladim, če pa vsi želijo zaposliti mlade? Kako naj se počutita učitelj ali medicinska sestra, ki morata za povišanje plač na ulice, ko vidita, s kakšno lahkotnostjo vlada namerava razdeliti 100 milijonov evrov za spodbujanje zaposlovanja?

Teh 100 milijonov evrov ni edina težava. V splošnem so subvencije področje, na katerem bi lahko vlada našla veliko denarja. Za pol milijarde evrov jih razdelimo vsako leto. Zagotovo vse niso smiselne – vsaj ne v času velike gospodarske rasti in nizke brezposelnosti.

Če Šarec ne najde denarja, naj se zakoplje v subvencije
Naslovne zgodbe Financ
8 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Slovenija ne bo sušnata, Arso dolgoročno napoveduje več padavin 2
8 ur
Predstavniki ministrstva za okolje in agencije za okolje Arso so predstavili projekt Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju.
Na članek...

Ocene sprememb podnebja so pripravili za tri scenarije izpustov toplogrednih plinov. Po optimističnem scenariju bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 zrasla za približno 1,3 stopinje, po zmerno optimističnem scenariju za približno dve stopinji in po pesimističnem scenariju pa za približno 4,1 stopinje.

Več vročih dni in vročinskih valov

Po optimističnem scenariju se bo povprečno število vročih dni v Sloveniji, ko temperatura zraka preseže 30 stopinj, do konca stoletja povečalo za približno šest po zmerno optimističnem scenariju za približno 11, po pesimističnem scenariju pa za približno 27.

V vseh scenarijih izpustov se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bo konec stoletja povprečno na leto vsaj en vročinski val, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.

Zgodnejši razvoj rastlin

Skladno z dvigom temperature zraka se bo ogreval površinski sloj tal, oboje pa bo vplivalo na fenološki razvoj rastlin in dolžino rastne dobe. Spomladanski fenološki razvoj rastlin bo zgodnejši; v primeru srednje optimističnega scenarija izpustov bo olistanje gozdnega drevja približno dva tedna, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa celo do 40 dni zgodnejše kot v primerjalnem obdobju 1981 – 2010.

Dolžina rastne dobe se bo podaljševala sorazmerno z dvigom temperature, zgodnejši bo njen začetek spomladi in kasnejši zaključek jeseni. Pogostost spomladanskih pozeb bo ostala na podobni ravni kot v primerjalnem obdobju 1981 – 2010.

Spremembe padavin

Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. V primeru obeh scenarijev izpustov bo povprečno povečanje letnih padavin konec stoletja v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 do 20-odstotno.

Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 odstotkov, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi nad 60 odstotkov več zimskih padavin kot v primerjalnem obdobju.

Povečali se bosta tako jakost in pogostost izjemnih padavin, povečanje pa bo najbolj izrazito v primeru pesimističnega scenarija izpustov .

Spremembe vodne bilance

Šestdesetdnevni vodni primanjkljaj se bo v zmerno optimističnem scenariju izpustov v primerjavi z obdobjem 1981–2010 povečal le v sredini stoletja, v poletnem in jesenskem času, do 70 milimetrov. Proti koncu stoletja se bo nato zopet zmanjšal na raven primerjalnega obdobja. V pesimističnem scenariju izpustov se bo primanjkljaj povečal šele ob koncu stoletja, prav tako poleti in jeseni, ko bodo spremembe ponekod tudi večje od 70 milietrov, pozimi pa se bo zmanjšal v zadnjih dveh obdobjih tudi do 70 milimetrov.

Ne glede na scenarij izpustov toplogrednih plinov se bo povprečno letno napajanje podzemne vode v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do konca stoletja povečalo v povprečju do 20 odstotkov. Izstopa severovzhodna Slovenija, kjer lahko povečanje preseže 30 odstotkov.

Spremembe pretokov rek

Večjih sprememb srednjih letnih pretokov v Sloveniji v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 po vseh scenarijih izpustov ne pričakujejo razen na severovzhodu, kjer se lahko pretoki po zmerno optimističnem scenariju izpustov do konca stoletja povečajo do 30-odstotno. V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo v sredini stoletja na severovzhodu povečanje do 40-odstotno.

Srednje letne konice se bodo po vseh scenarijih izpustov v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 povečale povsod po državi, v povprečju od 20 do 30 odstotkov. Povečanje se bo od bližnje prihodnosti proti koncu stoletja stopnjevalo. Največje povečanje konic bo na severovzhodu države, kjer bo v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov znašalo do približno 30 odstotkov.

Slovenija ne bo sušnata, Arso dolgoročno napoveduje več padavin
Šarec bi delil milijone, ne ve pa še, kje bi vzel 4
9 ur

Prvi resnejši preizkusni kamen vladne koalicije premiera Marjana Šarca bo rebalans proračuna za leto 2019 in novela zakona o izvrševanju proračuna. Večji izdatki, ki jih vlada že uresničuje ali napoveduje – za plače javnega sektorja, povprečnine za občine, regres za upokojence, socialne pomoči – terjajo na drugi strani tudi varčevanje, če želi Slovenija izpolniti fiskalne cilje. Kje bi našli denar, pa, kot kaže, še ni dogovorjeno.

Zgolj gospodarska rast, ki seveda prinaša večje prihodke v državni proračun ter tudi v zdravstveno in pokojninsko blagajno, ni neizčrpen vir za vse želje.

V četrtek na vladi?

Po napovedi premiera Marjana Šarca naj bi vlada potrdila predlog novele zakona o izvrševanju proračuna na seji ta četrtek; vsebina še ni znana. Po koalicijskem vrhu minuli konec tedna je Šarec na vprašanje, ali so našli denar, ki ga bo morala vlada prihodnje leto dodatno zagotoviti, po poročanju STA odgovoril povsem v svojem slogu brez prave vsebine: »Ničesar nismo našli. Tega denarja se ne išče kar tako, ker stanje proračuna ni takšno, da bi kar razmetavali z denarjem.«

Dogovor z javnimi sindikati naj bi stal 300 milijonov

Za sredo opoldne vlada napoveduje podpis stavkovnega sporazuma s sindikati javnega sektorja, kar bi preprečilo za december napovedane stavke učiteljev in medicinskih sester. Dogovor naj bi podpisali sindikat vzgoje in izobraževanja, sindikat zdravstva in socialnega varstva ter sindikat delavcev v zdravstveni negi. Dogovor naj bi bil težak okoli 306 milijonov evrov, torej toliko, kot je bilo v igri že pred odstopom prejšnje vlade.

Verjetno pa se podpisa ne bosta udeležila koordinacija sindikatov Jakoba Počivavška (ki je zadnja pogajanja zapustila) niti policijski sindikat, s katerim se pogajanja nadaljujejo v četrtek.

Javne plače postopoma gor za štiri do 12 odstotkov

V dogovoru naj bi šlo za zvišanje plač za enega do treh plačnih razredov, torej za štiri do 12 odstotkov, a različno za posamezne skupine oziroma delovna mesta, ter zvišanje dodatkov za nedeljsko, praznično in nočno delo ter za deljen delovni čas. Zvišali naj bi tudi regres za tiste z minimalno ali nižjo plačo, s poračunom 208 evrov bruto že decembra letos. Delovna uspešnost pa ostaja zamrznjena do julija 2020. Dvigi plač bi bili postopni do septembra 2020, dodatki pa bi se zvišali septembra 2019.

Zvišanje povprečnine dogovorjeno, za upokojence še ne

Šarčeva vlada se je z občinami dogovorila za dvig povprečnine za leto 2019 na 573,5 evra na prebivalca (letos znaša 551 evrov, lani pa je bila 533,5 evra). Spomnimo, povprečnina je na prebivalca ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Dvig povprečnine naj bi zahteval dodatnih 32,5 milijona evrov več izdatkov v proračunu za 2019.

Za letni dodatek (regres) za upokojence naj bi šlo po predlogu stranke SAB 33 milijonov evrov več kot letos, po Desusovem pa 40 milijonov več, ni pa še dogovora v koaliciji, v koliko višinah naj se izplačuje. Desus sicer, spomnimo, pričakuje nič manj kot to, da se prihodnje leto za upokojence zagotovi podobna vsota denarja (z dvigom regresa, izrednim usklajevanjem pokojnin in izboljšanjem vdovskih pokojnin) kot za izboljšanje statusa javnega sektorja.

Dodatnih šest milijonov evrov odhodkov v proračunu naj bi nastalo tudi zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada, ustanovljenega za razvoj nevladnih organizacij.

Ohranitev višje socialne pomoči stane 75 milijonov evrov

Še v prejšnjem sklicu državnega zbora sta bila tik pred volitvami na predlog Levice povišana denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Z letom 2019 bi se morala po zakonu vrniti na nižjo raven, a bo po nedavni odločitvi novih poslancev povišanje ohranjeno tudi po 1. januarju 2019: denarna socialna pomoč bo tako še naprej 392,75 evra na mesec, cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo bo ostal pri 577,34 evra, prav tako se ohrani znesek pogrebnine (785,05 evra) in posmrtnine (392,75 evra). Denarno socialno pomoč trenutno prejema 54.368, varstveni dodatek pa 18.784 upravičencev. Finančne posledice sprejetega zakona o socialnovarstvenih prejemkih znašajo 74,7 milijona evrov na leto.

Varčevanje pri otroških in družinskih dodatkih že opustili

Kot je znano, je prvi predlog finančnega ministra Andreja Bertonclja o tem, kako bi v proračunu 2019 zmanjšali izdatke za okoli 160 milijonov evrov, naletel na zelo burne odzive tako v koaliciji kot opoziciji. Zato so nekatere od prvotnih predlogov s področja socialne in družinske politike menda že opustili.

Sprva so na MF predlagali: da bi z odpravo dodatka za veliko družino privarčevali 11 milijonov evrov na leto, z odpravo otroškega dodatka za sedmi in osmi dohodkovni razred 20 milijonov, z neusklajevanjem transferjev posameznikom in gospodinjstvom 16 milijonov, z ohranitvijo zgornje meje pri porodniškem nadomestilu 40 milijonov, s podaljšanjem omejitve izplačevanja delovne uspešnosti v javnem sektorju pa 60 milijonov evrov.

Šarec je v ponedeljek zatrdil, da zaradi končne različice novele »državljanom ne bo šlo nič slabše kot zdaj«, in dodal, da ima minister za finance Andrej Bertoncelj zdaj nalogo, da denar poišče drugje. Pustimo se presenetiti.

Minimalna plača

Ko že govorimo o denarju, naj še spomnimo, da koalicijske stranke podpirajo predlog zakona Levice o zvišanju minimalne plače s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog predvideva tudi izločitev vseh dodatkov iz minimalne plače in formulo, po kateri od leta 2021 minimalna plača znaša vsaj 20 odstotkov več od minimalnih življenjskih stroškov.

V Združenju delodajalcev Slovenije pravijo, da si bodo še naprej prizadevali prepričati ministrstva, strokovno javnost in socialne partnerje, da je takšen predlog za gospodarstvo »popolnoma nesprejemljiv«.

Šarec bi delil milijone, ne ve pa še, kje bi vzel
Kje tičijo razlogi za nov potop na kriptotrgih? 1
9 ur
Vrednost celotnega kriptotrga je od vrha upadla že za okoli 80 odstotkov
Na članek...

Vrednost bitcoina, najbolj priljubljene kriptovalute, je upadla pod novo psihološko mejo pet tisoč dolarjev, kar je najnižja vrednost po lanskem oktobru. Z njo so potonile tudi preostale kriptovalute in žetoni. Poskusili smo najti vzroke za nove upade.

Mnenja o kriptovalutah si nasprotujejo praktično od njihovega rojstva, ob lanski kriptoevforiji pa so se še dodatno zaostrila. Povsem poenostavljeno, en tabor trdi, da so prihodnost, drug pa, da gre za navadno prevaro, ponzijevo shemo, ali, kot se je izrazil ekonomist Nouriel Roubini, za »mater vseh balonov«. Ob pogledu na graf bitcoina in tržne kapitalizacije vseh kriptovalut bi lahko rekli, da ima prav drugi tabor, graf je praktično na las podoben tistim ob poku različnih balonov v zgodovini.

Ko v nekaj dneh izpuhti več kot 50 milijard

V zadnjih nekaj dneh je s kriptotrga izpuhtelo več kot 50 milijard dolarjev vrednosti, kažejo podatki o tržni kapitalizaciji kriptovalut, ki jih zbira portal coinmarketcap.com. Mimogrede, tržna kapitalizacija vseh kriptovalut je januarja letos znašala skoraj 800 milijard dolarjev, trenutno se giblje okoli 150 milijard dolarjev.

Med tistimi, ki so najbolj prizadeti, je bitcoin, ki je od ponedeljka izgubil več kot 20 odstotkov vrednosti, upadel je pod psihološko mejo pet tisoč dolarjev in se znašel na najnižji ravni po lanskem oktobru. Prav obdobje od lanskega oktobra do sredine decembra je bilo za bitcoin najbolj divje, vrednost je vrtoglavo rasla in se na nekaterih južnokorejskih borzah dotaknila meje 20 tisoč dolarjev. Od takrat cena bolj ali manj le še upada.

Podobno kot bitcoin se v zadnjih dneh gibljejo tudi preostale kriptovalute, denimo ether in ripple.

Trije možni razlogi za nenaden upad

Najbolj enostavna razlaga, ki ni nujno napačna, je, da je kriptobalon enostavno počil. In da je pred kriptovalutami le še ena pot, to je navzdol. Vseeno pa se je v zadnjih dneh odvilo nekaj dogodkov, v katerih gre morda iskati natančnejše razloge za globoke upade v tem tednu.

1. SEC je znova udaril

Prejšnji petek je po kriptosceni udaril ameriški regulator za trg vrednostnih papirjev SEC. Prvič je oglobil dva kriptostart-upa, ki sta denar zbirala prek izdaj kriptožetonov. Razlog: svoje kriptožetone bi morala registrirati kot vrednostne papirje, a tega nista storila. Plačati bosta morala vsak po 250 tisoč dolarjev kazni in se registrirati.

2. Strah v kriptostart-upih?

Ukrep ameriškega regulatorja je po mnenju analitikov, ki so dali izjavo za poslovni portal Bloomberg, v kriptoskupnost vnesel strah, zato naj bi po njihovem mnenju kriptostart-upi začeli pretapljati zbrane kriptovalute v gotovino.

3. Tether vse bolj pod drobnogledom

Za začetek, kaj je tether? Gre za kriptokovanec, ki se je na kriptotrgih prijel kot nekakšen nadomestek dolarja, imel naj bi tudi kritje v dolarjih (dokazov za to ni). To nakazuje tudi kratica – USDT. A med USD in USDT obstaja pomembna razlika: USDT lahko uporabljate le za nakupe drugih kriptovalut. Ekonomist Nouriel Roubini je tether v zadnjih mesecih večkrat označil za prevaro, ki je napihnila tudi vrednost bitcoina.

S kriptovaluto tether se že nekaj mesecev ukvarjajo ameriški organi pregona, po poročanju Bloomberga, ki se sklicuje na neuradne vire, pa sumijo, da je bil tether v preteklosti uporabljen kot sredstvo za umetni dvig cene bitcoina.

In še dva vpliva, ki trg krojita že dlje časa

1. Velikanski upad zanimanja za kriptovalute

Upad zanimanja za kriptovalute bi utegnil biti med pomembnejšimi razlogi za upad vrednosti kriptovalut. Če namreč ni dotoka svežega denarja, potem tudi vrtoglavih rasti ne gre več pričakovati.

Morda najboljši kazalnik tega, kako močno je upadlo zanimanje za bitcoin in kriptovalute, je upad vpisovanja gesla bitcoin v iskalnik Google.



2. Vse manj ICO

Ta razlog je seveda povezan s prvim. Upad sredstev, zbranih prek ICO (prodaj kriptožetonov), je precejšen – konec prejšnjega leta, ko smo doživljali pravo eksplozijo projektov ICO, je mesečna količina zbranih sredstev presegala milijardo dolarjev, februarja in marca je bilo s prodajami kriptožetonov zbranih prek dve milijardi dolarjev na mesec, junija celo pet milijard, nato pa so te številke začele upadati. Oktobra je bilo po podatkih spletne strani coindesk prek ICO zbranih 700 milijonov dolarjev, kar je še vedno veliko, a številke v zadnjih mesecih močno upadajo. Kakšno povezavo ima to z bitcoinom ali ethrom? Kriptostart-upi so sredstva večinoma zbirali v etrih ali bitcoinih, kar je ustvarjalo dodatno povpraševanje po teh dveh kriptovalutah in jima seveda tudi dvigovalo ceno. Manj ICO na drugi strani pomeni tudi manj povpraševanja po preostalih kriptovalutah.

Kje tičijo razlogi za nov potop na kriptotrgih?
Bodo upokojenci lahko kmalu delali in prejemali polno pokojnino?
9 ur
Spremembe pokojninske zakonodaje naj bi bile pripravljene v prvi polovici prihodnjega leta
Na članek...

Vlada Marjana Šarca se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bodo omogočili upokojencem delo ob hkratnem prejemanju polne pokojnine. Čeprav so predvideli, da bo ukrep začel veljati januarja prihodnje leto, pa na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da bodo to uredili pri naslednji spremembi pokojninskega zakona, ki naj bi ga v državni zbor posredovali v prvi polovici prihodnjega leta.

Gre za dolgotrajen problem – upokojenci, ki bi želeli redno delati, lahko ta hip zaslužijo največ 6.775 evrov na leto, če ne želijo, da njihov zaslužek vpliva na njihovo pokojnino. Če se recimo upokojenec spet zaposli, mu pripada zgolj sorazmeren del pokojnine, ki je odvisen od njegovega delovnega časa. Upokojenec, ki po izpolnitvi pogojev za upokojitev še naprej opravlja delo v nespremenjenem (polnem) obsegu, pa lahko dobi zgolj 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.

Pogoj plačevanje vseh socialnih prispevkov

Do zdaj je bilo že več pozivov, naj se to področje uredi in upokojencem omogoči, da lahko delajo, kolikor želijo, ob prejemanju polne pokojnine, če so že izpolnili vse pogoje. Vlada Marjana Šarca je zato v koalicijsko pogodbo zapisala: »Upokojencem bomo po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe za starostno pokojnino (ob upoštevanju ustreznih varovalk) ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Uveljavitev ukrepa se predvideva z januarjem 2019.«

Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Ksenija Klampfer iz vrst SMC, pojasnjujejo, da bodo to vprašanje poskušali urediti pri naslednji spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki naj bi ga v državni zbor poslali v prvi polovici prihodnjega leta. Konkretnih predlogov rešitev niso želeli predstaviti, ker jih še pripravljajo.

»Dvojni status ne sme povzročati anomalij na trgu dela«

Predlog za novo ureditev tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev bo ob izpolnjevanju določenih pogojev omogočal kombiniranje statusa upokojenca in zavarovanca. »Zavzemali se bomo za sistemsko ureditev te problematike tako, da bo enaka za vse kategorije zavarovancev, ki so v enakem oziroma primerljivem položaju, in ne bo vzpostavljala neenakosti med njimi,« pojasnjujejo na ministrstvu. Dodajajo še, da je treba v ureditev vključiti tudi varovalke, da ne bo dvojni status oziroma kombiniranje aktivnega statusa s prejemanjem pokojnine v višini 100 odstotkov omogočen zgolj ožjemu krogu posameznikov ter da ne bo povzročala anomalij na trgu dela.

Dvojni status upokojencev je bil sicer predviden tudi v beli knjigi o pokojninah, ki jo je pripravila prejšnja vlada Mira Cerarja, a konkretnih sprememb pokojninske zakonodaje ni uvedla. V beli knjigi so predvideli rešitev, po kateri bi lahko upokojenci do izpolnitve polne starosti še naprej prejemali dohodke, ki ne bi vodili v prenehanje izplačevanja ali znižanje pokojnine, a bi morali upokojenci plačati vse prispevke za socialno varnost. Ob tem je bilo predvidenih več mejnikov, pri čemer bi upokojenci, ki so se upokojili pred polno starostjo, do prvega mejnika (na primer minimalna plača) lahko delali brez vpliva na pokojnino, če bi ta znesek presegli, pa bi se jim pokojnina znižala v sorazmernem delu ali pa v celoti – odvisno od višine dodatnega dohodka, ki bi ga prejeli.

Preveč omejitev pri začasnem delu upokojencev

Upokojenci, ki želijo delati, a ob tem obdržati polno pokojnino, trenutno nimajo prav dosti možnosti. V času vlade Alenke Bratušek je bil uveden institut začasnega in občasnega dela upokojencev, a je zaradi številnih pogojev izkoristek skromen. V letu 2015 je tako delalo slabih pet tisoč upokojencev, ki so večinoma opravljali dela v dejavnosti cestnega in tovornega prometa, v restavracijah in gostilnah ter pri strežbi pijač. Pri začasnem in občasnem delu upokojencev gre namreč za pogodbeno delo, kjer pa mora biti urna postavka vsaj 4,52 evra, upokojenec pa lahko na leto zasluži 6.775,36 evra (za leto 2018). Gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se tako tudi obdavči (25 odstotkov). Upokojenec lahko prek te pogodbe dela največ 60 ur v mesecu, neizkoriščenih ur pa ni možno prenesti v naslednji mesec.

Upokojenci lahko brez vpliva na svojo pokojnino delajo tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe oziroma druge pogodbe civilnega prava, a pri tem mora podjetje paziti, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja. Prav tako je tak dohodek obdavčen v okviru dohodnine. Na višino pokojnine prav tako ne vpliva delo prek osebnega dopolnilnega dela oziroma sistema vrednotnic (polletna omejitev je 3.186 evrov – tri povprečne neto plače) in kratkotrajnega dela (za katerega ne prejmejo plačila, omejitev je 40 ur na mesec).

Delavec, ki se ne upokoji ob izpolnitvi pogojev, dobi petino pokojnine

Če pa bi se upokojenec želel recimo spet zaposliti ali pa odpreti podjetje, to danes vpliva na njegovo pokojnino – ta se zniža odvisno od dolžine delovnega časa. Tako je pri delovnem času od 10 do 14 ur na teden upravičen do 75 odstotkov pokojnine, pri polovičnem delovnem času mu pripada polovica pokojnine, če dela do 39 ur na teden, pa je upravičen do 12,5 odstotka pokojnine.

Če posameznik izpolnjuje vse pogoje za upokojitev, a še naprej opravlja delo v nespremenjenem (polnem) obsegu, pa je upravičen do 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.

Bodo upokojenci lahko kmalu delali in prejemali polno pokojnino?
Kriptotrg grmi navzdol. Kje ima v teh časih svoj denar kriptostart-up Viberate?
10 ur
Z Vasjo Vebrom o tem, kako upravljajo svoj portfelj, kje imajo naloženo premoženje in o zadnjih dogodkih na kriptotrgih
Na članek...

Viberate je eden od najbolj znanih slovenskih kriptostart-upov, ki je septembra lani z izdajo kriptožetonov zbral kriptovalute v vrednosti okoli deset milijonov dolarjev. To jim je, so sporočili takrat, uspelo v manj kot petih minutah. O tem, kako omenjena sredstva upravljajo, sploh v času globokih padcev na kriptotrgu, smo govorili z Vasjo Vebrom, soustanoviteljem Viberata.

V Viberatu so del sredstev iz kriptosveta v bolj oprijemljivo premoženje pretopili že v začetku leta, ko so skupaj s partnerji kupili del garažne hiše Modri kvadrat in zemljišče, na katerem nameravajo zidati 11-nadstropno poslovno stolpnico.

Kje ima večino premoženja Viberate danes?

Ali se strinja z nekaterimi tujimi analitiki, ki trdijo, da so kriptostart-upi zbrane kriptovalute začeli pospešeno prodajati zaradi strahu pred ameriškim regulatorjem SEC, smo vprašali Vasjo Vebra. "To se dogaja že nekaj časa, treba je biti dejaven, treba se je zavarovati. Mi smo presežna sredstva razpršili in del investirali v dolgoročne investicije, ki nam zdaj prinašajo stabilen donos, ki ga vlagamo nazaj v poslovanje. Investicije zunaj kriptotrga so nekateri sprejeli z neodobravanjem, ampak zdajšnje razmere na trgu kriptovalut je dober dokaz, da smo ravnali pravilno in zaščitili zbrano premoženje pred nihajnostjo," odgovarja Veber.

Kako se je torej zavaroval Viberate, ki je sredstva zbiral predvsem v kriptovaluti ether – takrat je bila vredna okoli 300 dolarjev, vmes je vrednost presegla 1.300 dolarjev, trenutno pa se giblje pod 150 dolarji. "Večino, okoli 95 odstotkov, imamo v tako imenovanih stable coinih, ki imajo kritje v dolarjih. Ne uporabljamo denimo valute tether, ki je imela težave z dokazovanjem kritja v dolarjih. Uporabljamo samo tiste, ki imajo redne revizije," pravi Veber.

In še glavno vprašanje, koliko od desetih milijonov dolarjev, ki jih je v ICO lani zbral Viberate, še ima? "Imamo še večino zbranega denarja," trdi Veber.

Kaj čaka kriptotrg?

Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut je od vrha, ki je bil dosežen v začetku leta, upadla za okoli 80 odstotkov. Podobno je s kriptovaluto bitcoin. Žeton Viberata je bil včeraj ob 15.30 vreden dva dolarska centa, ob začetku kotacije se je z njim trgovalo po skoraj 30 centov, v vmesnem času je njegova vrednost dosegla 70 centov.

Kaj kriptotrgu napoveduje Veber? »Težko je napovedovati, kam bo vse skupaj šlo. Ko interes upade in se pritok novega denarja ustavi, potem smo tu, kjer smo danes. Bolj ali manj se čaka na naslednjo veliko stvar, to bi utegnili biti »security tokeni« (tokenizirane delnice, op. a.),« pravi.

Kriptotrg grmi navzdol. Kje ima v teh časih svoj denar kriptostart-up Viberate?
Italija proti EU: kdo bo prvi popustil? 2
10 ur

Če boste to kolumno prebirali v tiskani izdaji ali pa na spletu šele dan po objavi, boste morda že vedeli, s koliko strogosti oziroma popustljivosti so se odločevalci EU odločili ukrepati proti Italiji zaradi njenega vztrajanja pri proračunu, ki ga je evropska komisija – v prvi takšni odločitvi v zgodovini – zavrnila kot neskladnega s »pravili«.

Zakaj zgolj morda? Ker bo evropska komisija s to odločitvijo, glede katere je za zdaj znano le, da naj bi bila »sprejeta v sredo«, verjetno precej mencala, saj se zaveda, da je na zelo spolzkem terenu.

Prvič, za gospodarske in finančne zadeve odgovorni komisar Pierre Moscovici je v preteklosti ob kršitvah določil Pakta za stabilnost in rast neredko gledal stran, pri obravnavi svoje domovine Francije pa jih je celo aktivno podprl, saj je marca 2015 pripravil predlog, da se ji dovolita še dve dodatni leti kršitve določila, ki javnofinančni primanjkljaj omejuje na največ tri odstotke BDP, in evropske soodločevalce prepričal, da so predlog potrdili in celo »pozdravili«.

Drugič, če še za hip ostanemo pri primerjavi neukrepanja proti Franciji in ukrepanja proti Italiji, je sicer res, da se je prvo dogajalo marca 2015, drugo pa se dogaja novembra 2018. A res je tudi, da je Francija takrat pravila kršila neposredno, saj je njen proračunski primanjkljaj v letu 2015 znašal 3,6 odstotka BDP, v letu 2016 pa 3,5 odstotka BDP, Italija pa jih zdaj posredneje, saj vztraja pri primanjkljaju v višini 2,4 odstotka BDP, kar je v okviru dovoljenega, a evropska komisija zahteva znižanje primankljaja na 0,8 odstotka BDP, saj njen javni dolg, ki znaša 132 odstotkov BDP, močno presega omejitev 60 odstotkov BDP. A tudi Francija to omejitev močno presega in jo je tudi v času omenjene kršitve, saj je zadnja tri leta njen javni dolg vseskozi blizu stotih odstotkov BDP, poleg tega pa je Italija v času, ko je Francija tako izrazito kršila omejitev primanjkljaja, to omejitev spoštovala, saj je njen primanjkljaj znašal 2,6 odstotka BDP v letu 2015 in 2,5 odstotka BDP v letu 2016.

Tretjič, če se zdaj osredotočimo na razhajanje med omejitvijo primanjkljaja in omejitvijo javnega dolga, je jasno, da Italija prve ne krši, saj je 2,4 pač manj kot tri. Če bi se evropska komisija kljub vsemu odločila za sankcioniranje Italije, bi to, kot so opozorili pri Economistu, lahko formalno utemeljila kvečjemu s sklicevanjem na njen izredno visoki javni dolg, saj je ta edini, ki neposredno krši pravila, proračunski primanjkljaj pa kvečjemu ovira odpravo te kršitve. Takšno »logiko« je komisija nakazala že v sporočilu o zavrnitvi proračuna, kjer je zapisala:

»Razmerje med javnim dolgom in BDP Italije, ki je ob koncu leta 2017 znašalo kar 131,2 odstotka, je drugo največje v EU in eno največjih na svetu. Pomeni povprečno breme 37 tisoč evrov na prebivalca. Stroški servisiranja dolga terjajo v Italiji precej večji delež javnih sredstev kot drugod na evrskem območju, kar negativno vpliva na produktivno porabo. (...) To postavlja pod vprašaj tudi skladnost Italije s cilji zmanjšanja javnega dolga, sprejetimi v vseh državah članicah EU, ki zahtevajo vztrajno postopno zmanjševanje ravni dolga do praga 60 odstotkov BDP, kot ga določajo pravila EU.«

Toda tak pristop bi bil močno in očitno diskriminatoren, saj komisija sama priznava, da je javni dolg Italije drugi največji v EU, pa Grčije, katere javni dolg znaša kar 180 odstotkov BDP in s tem nedvomno še bolj krši isto pravilo, ni še nič sankcionirala, za povrhu pa to pravilo krši več kot polovica evrskih držav, vključno z Belgijo (106 odstotkov BDP), že omenjeno Francijo (99), pa Avstrijo (77), Slovenijo (73), Irsko (69) in ne nazadnje Nemčijo (62).

In četrtič, čeprav sme komisija v primerih neodprave ugotovljenih kršitev izreči državi kršiteljici denarno kazen v višini (do) 0,2 odstotka BDP, kar bi v primeru Italije pomenilo (do) 3,5 milijarde evrov, bi bilo to precej protislovno, saj bi državi, ki že ima preveč dolga in primanjkljaja, plačilo te kazni še povečalo tako njen dolg kot primanjkljaj; podpredsednik italijanske vlade Salvini je že napovedal, da bi takšno »noro« kazen »vlada ignorirala, 60 milijonov Italijanov pa bi proti njej vstalo«. Kot alternativa je komisiji na voljo še sankcija zadržanja sredstev iz proračuna EU, predvidenih za Italijo, a tudi to bi bilo protislovno, saj Italija svoje vztrajanje pri primanjkljaju utemeljuje z nujno potrebnimi vlaganji v obnovo infrastrukture, zadržana sredstva iz proračuna EU pa so pretežno namenjena prav za infrastrukturne projekte.

V minulih osmih letih se je pogosto zdelo, da so v razmerah, ko se je neka članica postavila po robu zahtevam evropskih uradnikov, tem na pomoč priskočili mednarodni finančni trgi: na državne obveznice »neubogljive« članice so zahtevali vse višje donose, dokler ni postalo zadolževanje pri takšnih donosih dovolj očitno nevzdržno, članica pa se je uklonila in podpisala vse, kar so že omenjeni uradniki od nje takrat zahtevali. Pri Grčiji smo lahko to v valovih opazovali kar sedem let, v Italiji pa so to tudi že izkusili v obdobju od julija do novembra 2011, ko so zahtevani letni donosi zrasli s slabih petih na dobrih sedem odstotkov, nato pa se je takratni premier Berlusconi z odstopom uklonil zahtevam »Evrope«, zahtevani donosi pa so še istega dne začeli upadati. Te izkušnje so botrovale napovedim, da lahko tudi tokrat evropska komisija računa na »dodatnega igralca«, prvi ekonomist nemške Commerzbank Jörg Krämer pa je na straneh Handelsblatta kar izrecno pozval trge, naj »kaznujejo italijanske populiste in jih v proračunskem sporu z Brusljem prisilijo k predaji«.

A tokrat se trgi ne zdijo tako kooperativni. Zahtevani letni donos na italijanske desetletne državne obveznice je pri trenutnih ravneh okoli 3,6 odstotka sicer najvišje po letu 2014, a nobena zaostritev spora v zadnjih mesecih ga ni zmogla premakniti za več kot nekaj desetink odstotne točke. Gibanje tega donosa v zadnjih treh mesecih, torej od 21. avgusta do včeraj, sem prikazal v grafikonu, osrednja negativna dogodka pa sta se zgodila 23. oktobra (ko je komisija zavrnila proračun) in 13. novembra (ko je Italija zavrnila zahteve komisije o zmanjšanju proračunskih izdatkov). Tudi v zadnjih urah pred odločilnim dnem, ko bomo izvedeli, ali – in kako – se bo ta spor dodatno zaostril, se ni zgodilo nič prav zares dramatičnega. To pomeni, da večina vlagateljev tudi po mesecu razmislekov v novem italijanskem proračunu (še) ne vidi kaplje čez rob njegove vzdržnosti; seveda pa (še) ne poznajo niti odgovora na vprašanje, kako močno so evropski uradniki pripravljeni zaostriti spor z Italijo.

Naslovno vprašanje lahko tako razširimo v: Kdo bo prvi popustil – Italija, EU ali obvezniški trgi? Na odgovor verjetno ne bo treba čakati prav dolgo.

Italija proti EU: kdo bo prvi popustil?
Todorić je plačal milijon evrov varščine - je že iz Remetinca 9
10 ur
Ivica Todorić, nekdanji šef Agrokorja, je plačal milijon evrov varščine in je izpuščen iz pripora. Kje je Todorić dobili milijon evrov - njegovi zagovorniki so do zdaj so namreč zatrjevali,
Več ▼

Ivica Todorić, nekdanji šef Agrokorja, je plačal milijon evrov varščine in je izpuščen iz pripora. Kje je Todorić dobili milijon evrov - njegovi zagovorniki so do zdaj so namreč zatrjevali, da nimajo toliko denarja, hrvaškim medijem ni znano - Todorićevi odvetniki so dejali le,d a so ga prispevali "prijatelji". Todorić je bil v priporu odkar je Velika Britanija nekoč najmočnejšega hrvaškega podjetnika v začetku novembra izročila Hrvaški.

Kdo je z delnicami NLB zaslužil že prvi teden trgovanja?
10 ur
Kdo kupuje in kdo prodaja delnice po javni ponudbi delnic največje banke pri nas
Na članek...

Najprej razjasnimo – z delnicami NLB so doslej zaslužili prav vsi, ki so jih že prodali. Cena na borzi je namreč še vedno višja od tiste, po kateri so bile delnice največje banke pri nas prodane v javni ponudbi (IPO). Smo pa pregledali, kdo je do prejšnjega petka prodajal in kdo kupoval delnice NLB.

Delnice NLB na ljubljanski borzi kotirajo od prejšnje srede, 14. novembra. Včeraj se je tečaj delnice ustavil pri 56 evrih, kjer je "parkiran" že vse od tretjega trgovalnega dne. Graf gibanja vrednosti delnice NLB ni prav nič razgiban.

Prav tako je – analitiki pravijo, da pričakovano – "v skladu s splošnim mrtvilom na ljubljanski borzi" upadel promet z delnicami banke. Skupaj je bilo v petih trgovalnih dneh opravljenih za 4,35 milijona evrov poslov, od tega več kot polovico že prvi dan. Kljub temu dosega delnica NLB trenutno največji promet med delnicami prve kotacije (včeraj je NLB s posli za okoli osem milijonov evrov v standardni kotaciji borze prehitela delnica Cinkarne Celje).

Kdo je že prodal vse, kar je kupil v IPO?

Vsi trije skladi pokojninske družbe Prva (Zajamčeni, Dinamični in Uravnoteženi) so do petka skupaj prodali vse delnice NLB, ki so jih kupili v IPO - skupaj 21 tisoč lotov. Po kateri ceni, konkretno, so jih prodali, ni jasno, predvidevamo pa, da že prvi trgovalni dan, ko je bilo sklenjenih največ poslov z delnicami NLB doslej.

Najvišji sklenjen posel v sredo je znašal 57 evrov za delnico, to je 5,5 evra na delnico ali 10,6 odstotka več od cene v IPO. Če je kritnim skladom pokojnincev uspelo vse delnice prodati po najvišjem tečaju, so – brez stroškov financiranja – v enem dnevu zaslužili 115.500 evrov.

Vseh pet tisoč delnic NLB je prodal tudi estonski sklad Ridge Capital, ki se sicer osredotoča na naložbe na razvijajočih se trgih.

Kdo je še prodajal?

Daleč največji prodajalec delnic (nekaj manj kot 27 tisoč lotov) je češki Wood & company, ki pa v prvem mesecu trgovanja igra vlogo stabilizatorja pri trgovanju.

Delnice so prodajali tudi tisti, ki jih hranijo na fiduciarnem računu pri madžarski Unicredit banki (prodali so 2.740 od v IPO kupljenih 5.488 delnic), pa stranke fiduciarnega računa pri Raiffeisen Bank International (1.800 delnic od kupljenih 38.579), 500 od v IPO kupljenih 8.990 delnic je prodal sklad KD Balkan, 210 delnic pa stranke Clearstream Banking, ki je na fiduciarnem računu po koncu javne ponudbe imel 35.418 delnic NLB.

Kdo pa kupuje delnice NLB?

Daleč največji kupec je The Bank of New York Mellon, ki pa je stabilizator pri globalnih potrdilih o lastništvu (GDR), ki kotirajo na londonski borzi. V zvezi z lastniki GDR ni veliko znanega, saj seznam lastnikov ni dostopen. Smo pa po obrazcu, ki ga je na Seonetu objavila NLB, opazili, da je največji kupec GDR, upravljavska družba Brandes Investment Partners, prodala odstotno točko GDR in s tem svoj delež zmanjšala na 6,71 odstotka. The Bank of New York Mellon je od začetka trgovanja z NLB število GDR povečal za nekaj manj kot 39 tisoč, na nekaj manj kot 11,044 milijona potrdil.

Če pogledamo v grobem, pa so kupci delnic NLB v glavnem fizične osebe, ki jih ne bomo omenjali, saj ne gre za javne osebe. Izjema je direktorica Združenja bank Slovenije in nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo (desno), ki je na borzi kupila 180 delnic NLB. Po trenutni borzni vrednosti so vredne dobrih 10 tisočakov.

Preostali pa so se skrili za fiduciarnimi računi pri različnih bankah in finančnih družbah. Največ, 7.284 delnic so kupile stranke Raiffeisen Centrobank, tri tisoč delnic stranke Addiko bank, 2.800 delnic stranke avstrijske Unicredit bank, tisoč stranke Hrvatske poštanske banke, 671 pa stranke hrvaške Fima Securities. Za 3.765 delnic, na 37.242 delnic, pa je svoj delež povečala investicijska družba Caisse de Depot et Placement du Quebec.

Dodajmo, da nihče od vodilnih v NLB, ki so kupili delnice banke, teh ni prodajal. Prav tako nismo opazili, da bi to storil kdo od znanih javnih osebnosti, ki so sodelovale v IPO.

Kdo je z delnicami NLB zaslužil že prvi teden trgovanja?
TOP razpisi tega tedna: SPIRIT, kmetijsko ministrstvo, občine ...
11 ur
Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije
Na članek...

1. Agencija SPIRIT

Sofinanciranje nastopov na sejmih v tujini

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Podpora za sodelovanje v shemah kakovosti

3. Občina Komen

Subvencioniranje obresti

4. Regionalna razvojna agencija Zasavje

Podjetno v svet podjetništva, Hrastnik in Trbovlje

5. Občina Križevci

Male čistilne naprave

TOP razpisi tega tedna: SPIRIT, kmetijsko ministrstvo, občine ...
Ob 25-letnici carving smučke iz Elana nova revolucija
11 ur

V Elanu na leto naredijo 400 tisoč parov smuči in imajo na trgu smuči osemodstotni svetovni tržni delež. »Prepoznavni smo kot proizvajalec tehnično odličnih inovativnih smuči in poskrbeli bomo, da se nas bo ta sloves držal še naprej. Pred 25 leti smo prvi predstavili ukrivljeno carving smučko, ki je temeljito spremenila smučanje, naša nova revolucionarna novost je zložljiva smučka. Prvi so jo preizkusili slovenski vojaki, ki so tudi sodelovali pri razvoju, in so z njo zelo zadovoljni, zato smo jo razvili še za turne smučarje. Ta smučka je že na trgu, čez dve, tri leta pa bo naprodaj še različica za rekreativne smučarje,« pove Leon Korošec, direktor Elanove zimskošportne divizije.

Še preden pojasnimo, zakaj je zložljiva smučka boljša od zdajšnjih smuči, nas je zanimalo, ali Elan ščiti svojo inovativnost. Spomnimo, da je pri carvingu ni in so ga zato drugi proizvajalci smuči zelo hitro posnemali, ne da bi mu za to kaj plačali. Bo pri zložljivi smučki kaj drugače? Leon Korošec: »Poskrbeli smo za ustrezno patentno zaščito zložljive smučke na vseh ključnih smučarskih trgih na svetu.«

Za Popular Science najboljša inovacija

Smuči, ki se zložijo na polovico, je že oktobra lani revija Popular Science razglasila za najboljšo inovacijo v kategoriji športne opreme. »Ne glede na to, da se nova smučka pri transportu zloži na polovico, pri smučanju ne opazite, da je bila prelomljena, saj ohrani stabilnost in upogibno linijo klasične smučke. In ravno v načinu, kako je narejen ta prelom, smo inovativni,« pojasni Leon Korošec in doda, da ne gre samo za produktno inovacijo, ampak za inovacijo, kako dojemati smučanje.

Na smučišče z motorjem, kolesom ali vlakom

»Hoteli smo izdelek, ki bi smučanje še bolj približal uporabnikom, izdelek, ki bi sledil svetovnim trendom večje mobilnosti, pa tudi omogočal bolj polno doživetje dneva oziroma lažjo kombinacijo več športov v enem dnevu. Ko se smučka zloži, je krajša od enega metra in tako je njen transport enostavnejši. Na smučišče se lahko pripeljete s kolesom ali z motorjem. To je edina smučka, ki jo lahko zložite na klasičen kovček za motor, kar smo prikazali skupaj z BMW oziroma motorjem GS 1200 adventure,« pojasni sogovornik.

»Ocenjujemo, da bo preprost prevoz naša prednost tudi na Kitajskem, kjer se intenzivno pripravljajo na zimske olimpijske igre ter pospešeno odpirajo smučišča in do njih gradijo hitro železnico. Na Japonskem pa hitri vlaki že vozijo do smučišč,« pove Leon Korošec.

Tudi če greste smučat z avtom, imajo krajše smuči prednost, saj jih pri dolžini manj kot meter preprosto zložite v prtljažnik.

Trendu, kako doseči večjo mobilnost smučarjev, sicer sledijo tudi izdelovalci smučarskih čevljev. Ti že ponujajo smučarske čevlje, ki so spodaj bolj zaobljeni, plastiki pa so dodali še gumo, tako da je z njimi veliko lažje hoditi kot s klasičnimi smučarskimi čevlji.

Najprej vojaki, zdaj turni smučarji

Zgodba zložljive smuči se je začela pred sedmimi leti. Prvo zložljivo smučko so naredili za slovensko gorsko brigado, da bi vojakom olajšali gibanje. »Potem, ko smo našli rešitev zanje in ko so jo ti zahtevni uporabniki dobro preizkusili, smo se lotili nadaljnjega razvoja. Zdaj je zložljiva smučka na voljo tudi za turne smučarje. Prilagojena je njihovim zahtevam po lažji hoji v hrib ter za smučanje v različnih razmerah, tudi po celem snegu. Smučko razvijamo zdaj še za rekreativne smučarje. Zanje bo na trgu čez dve oziroma tri leta,« pove Leon Korošec.

Vložki v nove stroje

Poleg vložkov v razvoj je nova smučka zahtevala tudi nadaljnja vlaganja v novo tehnologijo. »Za zložljivo smučko imamo posebno linijo za zadnji del proizvodnje, natančneje za sestavljanje smučke. Sicer pa se Elan v zadnjih dveh letih tehnološko intenzivno posodablja. V smučarski diviziji imamo novo linijo za obdelavo robnikov, ki je najsodobnejša v panogi. Omogoča nam, da v realnem času merimo kote smuči, kar zagotavlja, da pride iz linije prav vsak par tak, kot je določeno,« pojasni sogovornik.

Letos dvomestna rast prodaje

V zadnjih dveh letih sicer Elan, ki je od jeseni 2015 v lasti investicijskih skladov Wiltan Enterprise in Merril Lynch International, povečuje prodajo smuči. Po slabi sezoni v letu 2016 so lani prodajo povečali za petino, letos pričakujejo dvomestno rast. Več kot 90 odstotkov prihodkov od prodaje smuči ustvarijo na tujih trgih. Največji njihovi trgi so ZDA, Francija, Avstrija, Nemčija in Kanada.

»Letos prodajo povečujemo na vseh svojih trgih, bolj kot drugje pa smo se okrepili na trgih Skandinavije, Češke, Slovaške in Poljske,« pove Leon Korošec.

Krepijo blagovno znamko

K rasti prodaje jim pomaga tudi uspešno repozicioniranje blagovne znamke. V Elanu se zavedajo, da je vrhunski izdelek osnova vsega, a za višjo dodano vrednost je treba imeti še dobro blagovno znamko. Če si edinstven, si lahko dražji, sicer je edini razlikovalnik na trgu cena. Elan ne samo, da poudarek pri razvoju smuči daje rekreativnemu smučarju, ampak repozicionira tudi blagovno znamko. Zanj niso več ključni vrhunski smučarji, ampak vsi smučarji. »V vsakem se skriva dober smučar, kar ponazarja znamka Always good times. Smučanje je šport, ki se ga udeležujemo vsi in vsak ima pri tem lahko čudovito izkušnjo. Smuči poskušamo čim bolj približati vsakemu uporabniku posebej,« pove Leon Korošec.

Ob 25-letnici carving smučke iz Elana nova revolucija