Manager
Lafarge Cement se bo pritožil na sklep Arsa glede okoljevarstvenega dovoljenja
09.06.2015 10:19
Lafarge Cement se bo pritožil na sklep Agencije RS za okolje (Arso), ki je prejšnji teden zavrnila vlogo cementarne za vnovično izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. V Lafargeu so povedali, da je
Več ▼

Lafarge Cement se bo pritožil na sklep Agencije RS za okolje (Arso), ki je prejšnji teden zavrnila vlogo cementarne za vnovično izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. V Lafargeu so povedali, da je Arso njihovo vlogo zavrnil iz formalnih razlogov, ker so zadostili vsem zahtevam Arsa, pa se bodo zoper njihovo zadnjo odločbo pritožili.Arso je zavrnil izdajo okoljevarstvenega dovoljenja cementarni, ker kljub 180-dnevnemu roku, ki se je iztekel konec aprila, in dodatnim pozivom ni dopolnila svoje vloge s predpisanimi vsebinami. Lafarge vlogi ni priložil projekta nameravanega posega in poročila o vplivih na okolje, so takrat pojasnili v Arsu.Kot je razvidno iz sklepa agencije, je Lafarge Cement, ki je brez okoljevarstvenega dovoljenja ostal avgusta lani, predložil le poročilo o vplivih na okolje brez označbe, podpisa in datuma, tudi projekt nameravanega posega je bil brez žiga in podpisa odgovorne osebe. (STA)

Gospodarsko razpoloženje se slabša
19 min
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v aprilu 2019 (6,9 odstotne točke) za 2,1 odstotne točke nižja kot v marcu (9,0 odstotne točke), je sporočil statistični urad. Od začetka leta 2019
Več ▼

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v aprilu 2019 (6,9 odstotne točke) za 2,1 odstotne točke nižja kot v marcu (9,0 odstotne točke), je sporočil statistični urad. Od začetka leta 2019 se je znižala za 5,3 odstotne točke, še vedno pa je bila za 7,3 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja.

Gospodarsko razpoloženje je na mesečni ravni najbolj nižal kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,1 odstotne točke); na mesečni ravni so negativno vplivali nanj tudi kazalniki zaupanja v trgovini na drobno (za 0,5 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,2 odstotne točke) in med potrošniki (za 0,2 odstotne točke); kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih pa na mesečno spremembo tega kazalnika ni vplival.

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v aprilu 2019 za 6,4 odstotne točke nižja kot v aprilu 2018. Tudi na znižanje gospodarskega razpoloženja na letni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 3,3 odstotne točke), negativno so na letni ravni vplivali nanj še kazalniki zaupanja med potrošniki (za 1,7 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,8 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,7 odstotne točke); vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pa je bil na letni ravni pozitiven (za 0,1 odstotne točke).

To so top last minute slovenski hoteli za prvomajske praznike (PRO)
29.03.2019 12:36
Objavljamo izbrano ponudbo pretežno štirizvezdičnih hotelov v Sloveniji.
Na članek...

Prvomajski prazniki lahko letos ob treh dneh službenega dopusta postanejo tedenske počitnice. Čeprav so morja in jezera v tem času še prehladna za kopanje, pa prvomajske počitnice postajajo vse bolj privlačne iz dveh glavnih razlogov.

Idealne temperature

Temperature so v začetku pomladi za mnoge idealne. Povprečne dnevne temperature ob morju se v začetku maja čez dan povzpnejo do ali celo čez 20 stopinj, v notranjosti pa znašajo le nekaj stopinj manj. V nasprotju s poletno gnečo je obdobje prvomajskih praznikov idealno za obisk obmorskih mestec, pa tudi destinacij v višje ležečih krajih, predvsem tistih z velneško ponudbo.

Nižje cene

Čeprav je v tem času vreme pogosto idealno za krajši dopust, pa so cene še vedno precej nižje kot v poletnem vrhuncu turistične sezone. Večina Slovencev med dopustovanjem biva v namestitvah s tremi zvezdicami.

Pa vendar, obstajata dve poti, kako priti do štirizvezdične namestitve za ceno treh zvezdic. Prva je, kot že rečeno, izkoriščanje ugodnih cen v času prvomajskih počitnic.

Popusti 365 dni na leto

Druga pot, ki na srečo ni časovno omejena na zgolj en teden v letu, pa je zakup turističnih aranžmajev prek spletnih namestitvenih portalov. Izbor smo opravili na primeru prvomajske ponudbe Megabon, ki ponuja izbrane kakovostne hotele po najnižjih cenah.

Pomlad v hotelu Vesna v Termah Topolšica

Terme Topolšica*** so odmaknjene od mestnega vrveža, v sklopu hotelskega kompleksa Vesna pa se nahajata tudi zunanji in notranji vodni park s termalno vodo. Navdušeni boste nad vodnimi atrakcijami za vso družino. Topli vrelci, bazen za otroke, masažne prhe in masažni bazeni ter prave rimske kopeli zagotavljajo, da vam tudi v hladnejših dneh ne bo dolgčas.

Ponudba v vrednosti 139 EUR med drugim vključuje:

  • 2x nočitev v standard dvoposteljni sobi z balkonom za 2 osebi,
  • 2x polpenzion za 2 osebi,
  • neomejen vstop v vse termalne bazene hotela Vesna,
  • neomejen vstop v svet savn v Wellness centru Zala,
  • 20% popust na masaže celotnega telesa,
  • uporabo kopalnih plaščev,
  • animacijo in zabavni program,
  • brezplačni Wi-Fi.
  • Več o ponudbi.

Wellness v Best Western Hotel Kranjska Gora

Best Western Hotel Kranjska Gora je 4* hotel v Kranjski Gori z dolgoletno tradicijo kakovosti in gostoljubja. Hotel se nahaja v osrčju veličastnih Julijskih Alp, na obrobju enega najstarejših parkov v Evropi, Triglavskega Narodnega parka in le 3-minunega sprehoda do centra vasi.

Ponudba v vrednosti 169 EUR med drugim vključuje:

  • 2x nočitev v dvoposteljni Standard sobi za 2 osebi,
  • 2x polpenzion (zajtrk in večerja) za 2 osebi,
  • uporabo hotelskega bazena in wellnessa (finska, parna in infrardeča savna ter jacuzzi),
  • uporabo fitnessa,
  • brezplačni Wi-Fi,
  • brezplačno parkirišče.
  • Več o ponudbi.

Pomladni oddih v Biotermah

V "zdravih sobah" hotela Bioterme**** se boste počutili prijetno in si resnično odpočili. Sobe ponujajo vse udobje hotela s štirimi zvezdicami, hkrati pa so v njih uporabljeni naravni materiali, ki ionizirajo zrak in ne vplivajo na okolje.

Ponudba v vrednosti 199 EUR med drugim vključuje:

  • 2x nočitev v dvoposteljni sobi za 2 osebi,
  • 2x polpenzion za 2 osebe,
  • neomejeno kopanje v bazenih termalnega parka (med 8. in 21. uro),
  • možnost celodnevnega kopanja na dan prihoda in odhoda (brez uporabe, kopalnega plašča in kopalnih brisač),
  • neomejen vstop v svet savn in fitness,
  • uporabo kopalnega plašča v času bivanja,
  • 15% popust na masaže v wellnessu Bioterm v času bivanja,
  • brezplačni Wi-Fi,
  • brezplačno parkirišče ob hotelu.
  • Več o ponudbi.

Pomladni kraljevski velnes v Lambergh Chateau & Hotelu

Ste razpoloženi za brezčasno eleganco? Ali se morda želite sprostiti in doživeti kulinarične in velneške počitnice, o katerih ste vedno sanjali? Dobrodošli v Lambergh Château & Hotelu**** v idilični alpski Dvorski vasi, kjer na obronkih gozda spokojno počivata romantični dvorec in butični hotel.

Ponudba v vrednosti 235 evrov med drugim vključuje:

  • 2-krat prenočitev v standardni hotelski dvoposteljni sobi za 2 osebi,
  • 2-krat bogat samopostrežni zajtrk za 2 osebi,
  • 2-krat večerjo po izboru chefa za 2 osebi,
  • neomejeno uporabo bazena in jacuzzija, fitnesa in vstop v savne (turška, finska, infrardeča) z ohlajevalnim bazenom in sobo za sprostitev.
  • Več o ponudbi

Velneški oddih v hotelu Habakuk, Terme Maribor

Zdaj lahko po ekskluzivni in najnižji ceni uživate v dvodnevnem štirizvezdičnem udobju sredi neokrnjene narave, z vključenim polpenzionom in velnesom za dve osebi. Hotel Habakuk je z leti postal sinonim za udoben in sproščajoč oddih, saj svoje goste razvaja z vrhunsko opremljenimi sobami, velnes & spa centrom, vrhunsko lokalno kulinariko in čudovito lokacijo.

Ponudba v vrednosti 189 evrov med drugim vključuje:

  • 2-krat prenočitev v dvoposteljni sobi za 2 osebi,
  • 2-krat polpenzion (bogat samopostrežni zajtrk in večerja) za 2 osebi,
  • vstop v velnes & spa center hotela Habakuk (neomejena uporaba bazenov s termalno vodo in savne).
  • Več o ponudbi

Vrhunski velnes v Termah Olimia – Aparthotelu Rosa

Upočasnite ritem in bivajte stran od hotelskega okolja, a še vedno blizu raznovrstni sprostitvi, ki vam jo ponujajo Terme Olimia. Apartmaji Aparthotela Rosa so idealni za družine, primerni pa so tudi za sproščeno razvajanje v dvoje. Zbudite se s pogledom na jezero v neposredni bližini Term Olimia. Prepustite se popolnemu oddihu in sprostitvi, spočijte se, premagajte stres, uživajte v zdravem okolju, telesni aktivnosti in prijetnem druženju. Vse to in še več vam zagotavlja velneški center Termalija.

Ponudba v vrednosti 309 evrov med drugim vključuje:

  • 2-krat najem apartmaja, tip B, za 4 osebe,
  • kopanje v bazenih Termalija Relax in Termalija Family Fun,
  • nočno kopanje v bazenih Termalija Relax in Termalija Family Fun (petek in sobota),
  • kopanje v bazenih Vodnega planeta v Termah Tuhelj,
  • vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro,
  • uporabo fitnesa.
  • Več o ponudbi

    To so top last minute slovenski hoteli za prvomajske praznike
    Foto: Jure Makovec
    Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest
    34 min

    Žago GG Postojna, kjer so predelovali hlode iz gozdov Snežnika, Blok in okolice Postojne, so v Starem trgu pri Ložu v začetku leta 2017 ustavili. Avstrijsko podjetje MBS Handels, katerega direktor Max Georg Stingl je predstavnik že tretje generacije žagarske družine, jo je oktobra 2017 spet zagnalo, sredi prejšnjega leta pa od GG Postojna odkupilo še proizvodnjo opažnih plošč za betoniranje. Zdaj imajo 110 redno zaposlenih in še precej agencijskih delavcev. Že lani so bili največji predelovalec hlodovine v Sloveniji, letos pa bodo prihodke podvojili. Naložbe bodo nadaljevali, v prihodnjih treh letih načrtujejo odpreti še sto novih delovnih mest.

    »V odkup zdajšnje opreme, njen zagon in najnujnejše posodobitve smo že vložili 14 milijonov evrov, do konca leta 2022 jih nameravamo še 16 milijonov. Za pomoč pri financiranju naložb bomo zaprosili tudi državo Slovenijo. Lani smo predelali 105 tisoč kubičnih metrov hlodovine, za letos načrtujemo, da jih bomo že 145 tisoč. Že prihodnje leto bo predelava hlodovine presegla 300 tisoč kubičnih metrov,« je povedal Max Georg Stingl.

    MBS List ima žago v Guttaringu na avstrijskem Koroškem. Za širitev v Slovenijo pa se je odločil po tem, ko so njegovi sosedje dosegli omejitev poslovanja žage v Avstriji. Ta stoji v naselju – najprej je bila na njegovem obrobju, potem pa so ljudje hiše postavili tudi okrog nje.

    Tradicija, veliko zemljišče, bližina pristanišč

    »Lokacijo za širitev dejavnosti smo iskali v Sloveniji. Za najprimernejšega se je izkazal Stari trg pri Ložu. Tamkajšnja žaga, ki je zunaj naselja, je specializirana za predelavo lesa iglavcev. V njeni okolici so velike zaloge jelke z večjimi premeri stebel, tu je tudi smreka. Za nas je izjemno pomembno, da ima žaga v lasti veliko industrijsko zemljišče, ker potrebujemo dovolj prostora za skladiščenje hlodov, pa tudi za žaganje. Ker bomo dejavnost še širili, okoliško zemljo še dokupujemo. V Starem trgu pri Ložu lahko delamo vse leto 24 ur na dan. V teh krajih se lahko pohvalijo z desetletja staro tradicijo predelave lesa, tako da lahko zaposlujemo dobre sodelavce z izkušnjami in strokovnim znanjem. Za naše uspešno poslovanje je pomembna tudi bližina pristanišč v Kopru, Trstu in na Reki, od koder lahko oskrbujemo kupce,« je pojasnil Stingl.

    Letos bodo podvojili prodajo

    Lani so predelali 105 tisoč kubičnih metrov hlodovine, za letos načrtujejo, da jih bodo že 145 tisoč. Lani so ustvarili 19,1 milijona evrov prihodkov in 1,44 milijona evrov dobička iz poslovanja, za letos načrtujejo, da bodo imeli že 40 milijonov evrov prihodkov.

    Montirajo linijo za skobljanje

    Ko smo jih pred nedavnim obiskali, so montirali linijo za skobljanje lesa, ki so jo pripeljali iz Avstrije. »S skobljanim lesom bomo hitrejši in učinkovitejši pri izdelavi opažnih plošč za betoniranje,« je pojasnil Stingl.

    Proizvodnja rumenih opažnih plošč, ki jim pravimo tudi »bosanke«, sicer poteka nepretrgoma 24 ur na dan. Kot smo lahko opazili, je pri njej potrebnega še kar nekaj ročnega dela. Vsaka plošča je sestavljena iz nekaj deset deščic, ki jih zlepijo in jim dodajo rumeni ovojni plošči. Ker deščice niso zadosti ravne, je treba ploščo pred dokončno izdelavo popravljati. S skobljanjem, zaradi katerega bodo deske bolj ravne, pa se bo čas izdelave plošč skrajšal.

    Proizvodnjo opažnih plošč bodo tudi sicer posodobili, tako da bo prihodnje leto dosegla 2,5 milijona kvadratnih

    metrov.

    Nova sušilnica lesa

    Videli smo tudi sodobne sušilnice lesa. MBS List namerava les sušiti v čim večjem obsegu, zato bo zmogljivost sušenja prilagodil večji predelavi hlodovine. »Lani smo prodajali večinoma še svež in v manjšem obsegu sušen žagani les, predvsem večjim trgovcem z gradbenim materialom in proizvajalcem izdelkov za pakiranje,« pove sogovornik.

    Kupci v 46 državah

    Svež oziroma sušen žagani les so prodajali kupcem iz 46 držav. Njihovi največji kupci so iz Srednjega vzhoda, opažne plošče pa prodajajo večinoma v srednji Evropi. Prodajo svojih izdelkov želijo še bolj razpršiti, zato intenzivno obdelujejo nove trge, ki so večkrat na precej kriznih območjih, kjer so vojne vihre porušile precej stavb, zato je treba zgraditi nove.

    Hlode bo pregledoval robot

    Delovanje žage so v zadnjih mesecih tehnično izboljšali, tako da je izkoristek vsakega debla – tako se na žagi meri učinkovitost – že zdaj nad slovenskim povprečjem. V Sloveniji je povprečen izkoristek debla 54-odstoten, na žagi v Starem trgu pri Ložu je kar 66-odstoten. »Izkoristek bomo še izboljšali. Kmalu bomo hlode pred razrezom pregledovali s strojnim vidom oziroma elektronsko, s čimer zagotovimo, da se les posameznega hloda porabi bolj gospodarno oziroma je njegov razrez bolj natančen,« je razložil sogovornik.

    V Stari trg bodo namestili še eno žagarsko linijo

    V Stari trg bodo preselili linijo iz Guttaringa. Tračna žaga, ki jo imajo zdaj v Starem trgu, je najprimernejša za debela debla, tista, ki jo bodo prenesli iz Avstrije, pa je boljša za debla manjših premerov.

    Potrebujejo precej močnejšo elektriko

    »Kdaj natančno bomo v Starem trgu pri Ložu montirali še eno žagarsko linijo, še ne vemo. Prenos je odvisen predvsem od tega, kako hitro bomo tu dobili boljšo oskrbo z elektriko. Žagarska linija, ki jo nameravamo preseliti, je sodobnejša in učinkovitejša, ker nam pri delu pomaga tudi kar nekaj elektronske opreme. Ta pa zahteva stalno, predvsem pa zadostno oskrbo z električno energijo, za kar pa je treba od Cerknice do Starega trga pri Ložu položiti nov električni kabel. Z njim bi dobili elektriko moči sedem megavatov, zdaj je imamo na voljo 2,5 megavata. Dodatno električno energijo bi poleg nas potrebovala tudi družba Kovinoplastika, ki prav tako posluje v Loški dolini. S podjetjem Elektro Ljubljana in ministrstvom za gospodarstvo se zdaj pogovarjamo, kako bi Elektro Ljubljana lahko pospešil izvedbo te naložbe,« je povedal Stingl.

    Dokup novih zemljišč

    Da bi lahko razširili poslovanje, bodo kupili dodatna zemljišča. »Teh je v naši okolici dovolj, vendar bodo potrebne spremembe prostorskih načrtov občine Stari trg pri Ložu. Računamo, da bodo kmalu sprejete, saj naše naložbe lokalna skupnost in župan podpirata,« je še dodal Max Georg Stingl.

    Župan podpira širitev žage

    Župan občine Stari trg pri Ložu Janez Komidar pa pravi: "Širitev žage na občini podpiramo, zato zdaj potekajo priprave na uvedbo postopka za spremembo OPPN, kjer bomo del kmetijskih zemljišč spremenili v industrijska. Bo pa to terjalo, če bomo vsi hiteli, vsaj dve do tri leta. Z avstrijskim investitorjem smo zadovoljni, saj vidimo, da držijo besedo. Preden so kupili žago, so nam prišli predstaviti načrte. Takrat sem jim rekel, da se naj držijo tistega, kar se bodo dogovorili z zaposlenimi, naj spoštujejo zakone ter če je mogoče, zaposlijo domačine. Zdaj je res drugače kot je bilo pod prejšnjimi lastniki, ko so bili delavci brez plačanih socialnih prispevkov, plače so zamujale po tri mesece, nekateri jih sploh niso dobili. Zdaj zaposleni dobijo plače tako kot je dogovorjeno. Zaposlujejo domačine, ker pa jih je premalo, imajo tudi agencijske delavce. Za lastnike tukajšnjih gozdov je dobro, da MBS List odkupuje les po sprejemljivi ceni. Dobro je tudi, da ni več takih dolgih transportnih poti. Prej so debla vozili na žage v Avstrijo, nazaj sem pa lesene deske. Zdaj se žaga tu. Za občino je dobro, da imamo tu podjetje, ki plačuje davke in prispevke, del katerih ostane tu pri nas. Podpiramo tudi prizadevanja, da bi Elektro Ljubljana položil nov kablovod, saj bi močnejša elektrika, koristila tudi vsem drugim podjetnikom, ne le žagi in Kovinoplastiki. Mi želimo za dva hektarja razširiti industrijsko cono Markovec, za kar potrebujemo močnejšo elektriko."

    Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest
    Foto: Mateja Bertoncelj
    Huawei naj bi Britancem pomagal pri vzpostavitvi omrežja 5G
    40 min
    Britanska premierka Theresa May je po poročanju britanskega Daily Telegrapha kitajskemu velikanu Huawei prižgala zeleno luč za pomoč pri vzpostavitvi omrežja 5G. Medtem ko Washington trdi, da
    Več ▼

    Britanska premierka Theresa May je po poročanju britanskega Daily Telegrapha kitajskemu velikanu Huawei prižgala zeleno luč za pomoč pri vzpostavitvi omrežja 5G. Medtem ko Washington trdi, da lahko prek te opreme Peking dostopa do občutljivih podatkov in nadzira kritično infrastrukturo, so britanski obveščevalci tveganje ocenili kot obvladljivo.

    Britanski varnostni svet se je po poročanju omenjenega časnika strinjal, da kitajskemu Huaweiju zaupajo vzpostavitve nestrateškega dela infrastrukture, kot so denimo antene. Na Downing Streetu poročanja časnika niso želeli komentirati.

    Zaradi varnostnih pomislekov so opremo vodilnega proizvajalca opreme mobilnih omrežij prihodnje generacije iz svojih bodočih omrežij 5G že izločile ZDA in Avstralija. Nova Zelandija je največjemu telekomunikacijskemu operaterju preprečila uporabo Huaweijeve tehnologije pri izgradnji svojega naprednega omrežja, Češka pa ga je domnevno izločila iz 20 milijonov evrov vrednega javnega naročila za vzpostavitev davčnega portala.

    S&P 500 na zgodovinskem vrhu 1
    55 min
    Vrednost ameriškega indeksa S&P 500 je dosegel zgodovinski vrh, saj je presegel vrednost, ki jo je imel lani jeseni. Vrednost ameriškega indeksa S&P 500 je dosegel zgodovinski vrh. Razlogi
    Več ▼

    Vrednost ameriškega indeksa S&P 500 je dosegel zgodovinski vrh, saj je presegel vrednost, ki jo je imel lani jeseni. Vrednost ameriškega indeksa S&P 500 je dosegel zgodovinski vrh. Razlogi za rast indeksa, so po mnenju analitikov Bloomberga presenetljivo dobri rezultati ameriških družb, Fedov preobrat, ko je opustil zviševanje obrestnih mer, krčenje bilance stanja pa preložil na poznejše obdobje tega leta ter gospodarska rast kitajskega gospodarstva v prvem četrtletju letos.

    Regulirani pogonski gorivi najdražji letos 7
    2 uri
    Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest opolnoči podražili. Za liter prvega je treba po novem
    Več ▼

    Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest opolnoči podražili. Za liter prvega je treba po novem odšteti 1,349 evra, kar je 2,5 centa več, liter dizla pa se je podražil za 1,8 centa na 1,279 evra. Gre za najvišje cene teh pogonskih goriv letos.

    Regulirana cena 95-oktanskega bencina je tako najvišji ravni po lanskem oktobru, dizla pa po novembru, je razvidno iz podatkov na spletni strani ministrstva za gospodarstvo. (STA)

    O podražitvi smo že pisali v članku: Bencin jutri dražji za 2,5 centa, dizel pa za 1,8 centa

    Uspešna proizvodna podjetja: Še imate čas, da se potegujete za lovoriko tovarna leta 2019
    17.04.2019 17:00
    Rok za prijavo je 30. april, vstopna točka pa izpolnjen vprašalnik.
    Na članek...

    Če se želite potegovati za lovoriko tovarna leta 2019, je za to še čas. Rok za prijavo je 30. april, prvi korak pa izpolnjen vprašalnik s štirimi sklopi vprašanj, ki ga najdete tukaj.

    Za lovoriko tovarna leta 2018 se je lani potegovalo 14 podjetij. Kot je znano, je strokovno komisijo na sklepnem dogodku v Kranju med tremi finalisti najbolj prepričala Krka z obratom Notol 2. V finale sta se uvrstili še družbi Domel in Polycom.

    Razpis odprte narave, sodelovanje brezplačno

    Razpis za sodelovanje v izboru tovarne leta je tudi letos, tako kot lani, odprt za vsa uspešna proizvodna podjetja v Sloveniji. Z vabilom pa smo na Časniku Finance tudi letos k sodelovanju posebej povabili blizu 150 uspešnih proizvodnih podjetij, ki pri svojih rezultatih izstopajo po dodani vrednosti na zaposlenega, doseženem EBIDTA, marži EBIT, majhni zadolženosti …

    Sodelovanje v izboru za tovarno leta 2019 je za podjetje brezplačno, brezplačna je tudi udeležba na sklepnem dogodku izbora tovarne leta.

    Zmagovalca bo izbrala štiričlanska strokovna komisija

    Najboljše proizvodno podjetje, tovarno leta 2019, bo na sklepnem dogodku izbora izbrala štiričlanska strokovna komisija. Odgovorna naloga čaka Antona Papeža, svetovalca družbe Interenergo, ki je tudi predsednik strokovne komisije, njeni člani pa so še Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana in predstavnik tovarne leta 2018, dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave za razvoj in proizvodnjo zdravil. Prihodnje leto se bo strokovni komisiji pridružil predstavnik letošnjega izbora oziroma tovarne leta 2019.

    Člani strokovne komisije bodo tovarno leta 2019 izbrali po tem, ko bodo finaliste izbora – od tri do pet podjetij – po kratki predstavitvi njihovih dobrih proizvodnih praks pred občinstvom izprašali oziroma »zaslišali«.

    Sklepni dogodek 9. oktobra vključuje tudi ogled Notola 2

    Sklepni dogodek letošnjega izbora v Novem mestu 9. oktobra gosti farmacevtska družba Krka, ki je za svoj obrat Notol 2, v katerem izdelujejo tablete in kapsule, lani prejela lovoriko tovarna leta 2018.

    Udeleženci sklepnega dogodka bodo imeli priložnost Notol 2, ki so ga v Krki odprli leta 2015, vanj pa vložili 200 milijonov evrov, spoznati od blizu oziroma si v živo ogledati, kako v njem poteka proizvodnja tablet in kapsul.

    Čeprav proizvodnja poteka pod strogimi in nadzorovanimi pogoji, pa obiskovalcem Notola 2 ni treba nositi zaščitnih oblačil. V novomeški družbi so namreč že ob snovanju svoje največje naložbe doslej imeli v mislih tudi obiskovalce, ki bi si želeli ogledati oziroma spoznati proizvodnjo zdravil, ki poteka v čistih proizvodnih prostorih, v katere je sicer vstop mogoč le v ustrezni zaščitni obleki.

    V sedem nadstropij visokem obratu, ki se razteza na 55 tisoč kvadratnih metrih in ga sestavljajo štiri stavbe, so namreč namestili tudi veliko stekleno panoramsko dvigalo in zgradili dva hodnika, ki sta od visokoregalnega skladišča in pakirnice ločena s stekleno steno.

    Uspešna proizvodna podjetja: Še imate čas, da se potegujete za lovoriko tovarna leta 2019
    Foto: Aleš Beno
    MZZ od včeraj zvečer odsvetuje potovanja v Šrilanko
    4 ure
    Slovensko zunanje ministrstvo zaradi zaostrovanja razmer po terorističnih napadih v Šrilanki od včeraj zvečer odsvetuje vsa nenujna potovanja v to državo. Vsem, ki so tam ali se tja odpravljajo,
    Več ▼

    Slovensko zunanje ministrstvo zaradi zaostrovanja razmer po terorističnih napadih v Šrilanki od včeraj zvečer odsvetuje vsa nenujna potovanja v to državo. Vsem, ki so tam ali se tja odpravljajo, pa svetujejo, naj bodo previdni in naj upoštevajo navodila lokalnih oblasti.

    Po terorističnem bombnem napadu 21. aprila v cerkvah in hotelih poteka varnostna preiskava, ki vključuje tudi policijsko uro v večjih mestih. Zato so motene lokalne prometne povezave in komunikacijski sistem mobilne in fiksne telefonije, so zapisali v spremenjenih napotkih glede potovanj v Šrilanko.

    "Vsem slovenskim državljanom, ki so na otoku ali se tja odpravljajo, svetujemo previdnost, dosledno upoštevanje odločitev lokalnih varnostnih organov in pridobitev ažurne informacije o stanju na ciljni lokaciji pred potovanjem," poudarjajo na MZZ.

    Potnikom, ki se želijo predčasno vrniti pa odsvetujejo, da bi na odhod čakali na letališčih. Najvarneje je izkoristiti letalsko vozovnico v predvidenem terminu, so dodali.

    Med več kot 320 smrtnimi žrtvami napadov na krščanske cerkve in hotele na velikonočno nedeljo v Šrilanki po dosedanjih podatkih ni slovenskih turistov. Med žrtvami je bilo sicer več kot 30 tujcev. (STA)

    Ste bili konec tedna na ljubljanski urgenci? Pozor, ošpice!! 1
    4 ure
    "V soboto, 20. aprila dopoldne, in v nedeljo, 21. aprila popoldne, je bil v čakalnici nujne medicinske pomoči UKC Ljubljana bolnik z ošpicami. Pri vseh, ki so se istočasno z bolnikom zadrževali
    Več ▼

    "V soboto, 20. aprila dopoldne, in v nedeljo, 21. aprila popoldne, je bil v čakalnici nujne medicinske pomoči UKC Ljubljana bolnik z ošpicami. Pri vseh, ki so se istočasno z bolnikom zadrževali v čakalnici ljubljanske urgence obstaja možnost, da so se z virusom ošpic okužili, če ošpic še niso preboleli ali niso bili dvakrat cepljeni proti ošpicam," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

    NIJZ opozarja, da je ob pojavu značilnih bolezenskih znakov (vročina, vnetje očesnih veznic, nahod, kašelj in značilen rdečkast izpuščaj), o tem treba po telefonu takoj obvestiti osebnega zdravnika in ostati doma. Ošpice se prenašajo neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okuženega, na primer s kihanjem in kašljanjem. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Več navodil in informacij o ošpicah pa je tukaj.

    V času obiska bolnikov z ošpicami, ki sta se po neuradnih informacijah STA nedavno mudila v Rusiji in Nemčiji, se je v čakalnici nahajalo tudi več sto čakajočih na obravnavo v kliničnem centru in njihovih svojcev, so sporočili iz ljubljanskega UKC. Na NIJZ pa so poročali o okoli 200 bolnikih, ki bi lahko bili potencialno okuženi. Hkrati pa so za STA pojasnili, da so že izločili vse, ki so bili rojeni pred letom 1960 in je verjetno, da so bolezen že preboleli.

    Nafta najdražja do zdaj od začetka tega leta. Ali bo to vplivalo na ceno goriva? (OGLAS)
    8 ur

    Kljub vse slabšim kazalnikom razmer v svetovnem gospodarstvu in popravljenim napovedim gospodarske rasti je cena surove nafte v prvem tednu aprila dosegla vrednost okoli 64,5 dolarja za sod, kar je največ od začetka novembra 2018. Ali se bo ta rast pokazala na ceni goriva, bo jasno v prihajajočem obdobju.

    Fortrade je za vse, ki bi se želeli naučiti trgovanja s ceno nafte ali razširiti svoje znanje, pripravil brezplačno e-knjigo »Kako pametno investirati«. Knjiga je prilagojena vsem stopnjam znanja in jo lahko prevzamete na spodnji povezavi.

    Brezplačno e-knjigo »Kako pametno investirati« lahko prevzamete tukaj.

    Nenehne politične napetosti v Venezueli, predvsem boj za oblast med zdajšnjim predsednikom Nicolasom Madurom in opozicijskim voditeljem Juanom Guaidojem, so vplivale na upad proizvodnje surove nafte v tej pomembni državi članici organizacije Opec.

    Poleg venezuelske krize je močno vplival na upad proizvodnje tudi konflikt v še eni državi članici Opeca. V Libiji zdaj poteka boj med oblastjo in protestniki, ki jih vodi general Khalifa Haftar. Približuje se glavnemu mestu Tripolisu in grozi mednarodno priznani vladi Libije. V teh bojih naftni terminali prehajajo iz enih rok v druge, kar upočasnjuje proizvodnjo in distribucijo surove nafte v državi.

    Zmanjšanje proizvodnje je opaziti tudi v Iranu, ki je pod sankcijami ZDA od novembra prejšnjega leta in iz katerega je očitno zmanjšan izvoz kupcem po svetu. Poleg tega proizvodnjo močno zavira tudi Opecov sporazum, ki se spreminja od začetka tega leta. Vse skupaj je potisnilo ceno surove nafte na petmesečni maksimum.

    Brezplačno e-knjigo »Kako pametno investirati« lahko prevzamete tukaj.

    Vir: MT4 platforma, oddelek za analizo trga Fortrade, Bloomberg, Reuters

    Fortrade Ltd. z licenco številka 609970 ima avtorizacijo FCA (Financial Conduct Authority) regulatornega organa Velike Britanije.

    CFD so kompleksni instrumenti, zelo tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. Kar 84 odstotkov drobnoprodajnih računov vlagateljev pri trgovanju s temi instrumenti izgubi denar. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD, in ali si lahko privoščite tako veliko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, priporočamo, da poiščete neodvisen nasvet. To besedilo ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede pravilnosti ali popolnosti teh podatkov ne dajemo nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

    Nafta najdražja do zdaj od začetka tega leta. Ali bo to vplivalo na ceno goriva?
    Foto: Shutterstock
    Mercedes za VIP goste s krepkimi motorji, sedeži razreda S in kmalu tudi na elektriko
    9 ur
    Preizkusili smo osveženi mercedes-benz razreda V. Velik kombi v treh dolžinah, s štirivaljnimi dizelskimi motorji moči vse do 176 kilovatov in udobjem ter razkošjem, ki pritiče tej znamki. Kmalu tudi električen EQV z dosegom 400 kilometrov.
    Na članek...

    Predvsem tehnična prenova je razredu V prinesla zmogljivejši in varčnejši pogonski sklop ter nekaj novosti pri opremi, ki bo nudila večje udobje. Hkrati pa so za konec leta napovedali še povsem električno različico.

    Razred V je na ceste zapeljal pred petimi leti. Z njim je Mercedes takrat resno vstopil v segment prestižnih enoprostorcev, ki so lahko odlično družinsko vozilo ali pa delovno sredstvo, ko je govora o shuttle ali VIP-prevaozih in ko želite svojim potnikom zagotoviti visok nivo udobja med vožnjo. Od takrat so prodali že skoraj 210 tisoč vozil, njegovo prisotnost pa so razširili tudi na trge izven Evrope.

    Nova le odbijač in AMG različica

    Če želite prenovljenega V-ja prepoznati od zunaj, se boste morali zelo potruditi – dejansko so pri Mercedesu spremenili le prednji odbijač, ki motorju dovaja več zraka in se razlikuje predvsem v detajlih glede na izbrani paket opreme, pri modelu AMG line pa tudi masko, ki je dobila kromirane 'diamante'. Nova so še aluminijasta platišča in razširjen nabor zunanjih barv.

    Pogled v notranjost razkriva, da so šle spremembe v podobni minimalistični smeri – spremenjeni so zračniki na armaturni plošči, dodana nova barva usnjenega oblazinjenja in novi vzorci dekorativnih elementov.

    Nov motor 300d – 239 KM in 500 Nm…

    Najpomembnejše novosti prenovljenega V so očem skrite – gre za povsem nov pogonski sklop. Dvolitrski štirivaljnik OM 654 je prvič našel svoje mesto v razredu V in je prvi Mercedesov štirivaljni dizelski motor, izdelan iz aluminija. Motor nudi večjo moč ob manjši porabi goriva – ta naj bi se po besedah Mercedesovih inženirjev spustila do 5,9 l/100 kilometrov, hkrati pa je še 35 kilogramov lažji od svojega predhodnika.

    Motor je na voljo v treh zmogljivostih od 120 kilovatov(163 konjskih moči) prek 140 kilovatov (190 konjskih moči) do nove najzmogljivejše izvedbe s 176 kilovati (239 konjskimi močmi) in kar 500 newtonmetri navora.

    Najzmogljivejši motor 300d prinaša še eno novost, in sicer funkcijo overtorque – ta, ko je to potrebno, zagotovi dodatnih 30 newtonmetrov navora. Ta navor je na voljo le kratkotrajno – dokler voznik tišči stopalko plina pohojeno maksimalno. S tem lahko V od 0 do 100 km/h pospeši v samo 7,9 sekunde, kar je za tako vozilo izvrsten rezultat.

    Ravno najzmogljivejša izvedba 300d bo verjetno k Mercedesu pripeljala nekaj dodatnih strank – tistih, ki si želijo največ.

    Izjemen devetstopenjski samodejni menjalnik

    Menjalnik je na voljo le en, vedno gre za 9-stopenjski samodejni menjalnik 9G-Tronic, ki je opremljen s pretvornikom navora (ta se ponaša s kar 92-odstotnim izkoristkom) in lahko prenaša do tisoč newtonmetrov navora. Njegovo delovanje si zasluži same pohvale in bi se z lahkoto postavil ob bok najboljšim dvosklopčnim izdelkom.

    Menjalnik omogoča tri načine delovanja; poleg komfortnega je tu še športni način, kjer se prestavljanje izvaja pri višjih vrtljajih, in ročni način, ko voznik sam izbira želeno prestavo s pomočjo stikal na volanu. Ravno ročni način omogoča vožnjo tudi v zelo nizkih vrtljajih, saj avtomatika v izbor prestave ne poseže prezgodaj, obilica navora, ki je na voljo v nizkih vrtljajih, pa poskrbi za zelo dobre vozne lastnosti.

    Poleg zadnjega pogona, ki je seveda serijski, je opcijsko mogoče izbrati tudi stalni štirikolesni pogon 4matic, tudi v kombinaciji z njim pa zunanja višina vozila ostaja pod dvema metroma, s čimer lahko V brez skrbi zapelje v parkirne hiše.

    Več varnosti

    Mercedes v zadnjih letih postavlja merila, ko je govora o varnostnih sistemih v vozilih. Poleg sistema crosswind assist, ki pomaga ohranjati smer vožnje pri sunkih bočnega vetra, in sistema, ki zaznava voznikovo utrujenost, je V sedaj prejel tudi aktivno zavorno asistenco, ki nudi samodejno zaviranje pred ovirami, v kolikor voznik ne odreagira. Asistenca zaznava tudi stoječe ovire in premikajoče se pešce.

    Novost je še high beam assist plus, ki regulira dolgi snop žarometov in po potrebi izklaplja le določene segmente, tako da ne zaslepi voznikov, ki prihajajo nasproti oz. vozijo pred nami, medtem ko okolica ostaja osvetljena.

    Električni V do konca leta, doseg krepkih 400 km

    V sklopu voženj s prenovljenim V-jem smo si lahko ogledali tudi prototip njegove električne različice, ki bo slišala na ime EQV. O njem za enkrat še ni znanih podrobnosti, doseg s povsem napolnjenimi baterijami naj bi se gibal okoli 400 kilometrov. Serijska različica bo jeseni predstavljena na salonu IAA v Frankfurtu, medtem ko naj bi se proizvodnja začela še pred koncem letošnjega leta. Oblikovno EQV sledi Mercedesovim osebnim vozilom z električnim pogonom tako pri zunanjem oblikovanju kot tudi v notranjosti. Hkrati pa smo na armaturi lahko opazili tudi najnovejši multimedijski sistem MBUX, ki ga razred V sicer še ne ponuja, a naj bi ga, po neuradnih napovedih, prejel že kmalu.

    Luksuzni sedeži iz razreda S

    Za potrebe najzahtevnejših potnikov so novost v ponudbi luksuzni usnjeni sedeži, kot jih poznamo iz razreda S. V je lahko opremljen z dvema takšnima sedežema, ki se nahajata v drugi sedežni vrsti. Sedeža sta opremljena z električnim pomikom, gretjem in hlajenjem, naslonjalom za noge in masažo s tremi programi. Sedeže smo preizkusili in lahko potrdimo, da so resnično udobni, kar še posebej velja tudi za njihovo masažno funkcijo.

    Tri dolžine od 4,89 do 5,37 metra

    V je še naprej na voljo v treh dolžinah; kratki (4,89 m), podaljšani (5,14 m) in zelo dolgi (5,37 m), pri čemer je medosna razdalja pri najdaljši izvedbi za 23 centimetrov daljša kot pri krajših dveh.

    V odvisnosti od dolžine se povečuje prostornost potniške kabine oz. tovornega prostora. Sprejme lahko do šest potniških sedežev, ki so lahko obrnjeni v smeri vožnje ali pa drug proti drugemu. V kolikor je sedežev manj (le po dva v sedežni vrsti), je možno dodati tudi premično konzolo z mizico, ki se po, v tla vgrajenih tirnicah lahko premika naprej in nazaj ter je opremljena s hlajenimi ali ogrevanimi držali za pijačo.

    Tovorni prostor je dostopen prek dvižnih vrat z možnostjo praktičnega ločenega odpiranja zgolj stekla na vratih, njegova prostornina pa se lahko poveča do dobrih 5 kubičnih metrov (seveda če odstranimo sedeže).

    Foto: Daimler AG

    Mercedes za VIP goste s krepkimi motorji, sedeži razreda S in kmalu tudi na elektriko
    Foto: Daimler AG – Product and Business Communications Mercedes-Benz Vans photos by Deniz Calagan on behalf of Daimler AG
    Po požaru v Lenartu: to so inšpekcije, ki so pregledale sortirnico
    10 ur
    Po neuradnih podatkih podjetja Salomon se »izsledki dosedanjih preiskav nagibajo v smer«, da je bil petkov požar v sortirnici odpadkov v Lenartu podtaknjen. Dodajamo pregled inšpekcijskih pregledov sortirnice.
    Na članek...

    V zadnjih dneh je v sortirnici odpadkov v Lenartu gorelo dvakrat. Drugi požar ni nastal kot posledica prvega, zatrjujejo v podjetju Salomon, lastniku sortirnice: »Prepričani smo, da je bil podtaknjen.« Po njihovih navedbah kažejo tako tudi prvi izsledki preiskave, zato dodajajo: »Poraja se tudi utemeljen sum o resničnem vzroku prvega požara.«

    Ob izbruhu drugega požara sta bila material prvega požara in njegova okolica zalita z vodo, materiali pa so bili ločeni. Drugič je zagorelo na delu baliranega materiala, »za katerega ni bilo možnosti, da zagori kot posledica samovžiga«. V podjetju tudi izključujejo možnost vžiga zaradi napake v proizvodnji.

    Našteto »vzbuja določene sume, ali je pri prvem požaru res prišlo do samovžiga in kaj je resnični vzrok drugega požara«. Požara sta edina na tej lokaciji.

    V podjetju še zatrjujejo, da »izvajajo vse aktivnosti za dodatno zaščito nadaljnjega obratovanja lokacije, vključno s postavitvijo dodatnih kamer, okrepitvijo varnostne službe in sprejetjem preostalih ukrepov«.

    V obratu je zaposlenih 140 lokalnih prebivalcev, z njegovim poslovanjem je povezano še 50 ljudi. Družba Salomon v celoti zaposluje 810 ljudi.

    Dodajamo pregled dogajanja v sortirnici v Lenartu.

    ● Aprila 2015 je začelo podjetje Salomon delovati na tej lokaciji. Delujejo kot eden manjših podizvajalcev občinskih komunal. Zbirajo kovine in nenevarne odpadke: star papir, odpadni karton in plastiko iz rumenih zabojnikov. Odpadke sortirajo, del jih prodajo, del pa odpeljejo na sežig v tujino.

    ● 26. julija 2017 je Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pri ministrstvu za obrambo opravila redni inšpekcijski nadzor po določbah Zakona o varstvu pred požarom. Posebnih nepravilnosti niso ugotovili, odredili so »ukrepe z vidika dopolnitve požarnega reda«, o odpravljenih pomanjkljivostih so bili pristojni seznanjeni pisno 8. septembra 2017.

    ● 21. januarja 2019 je opravil nadzor objekta energetski inšpektor za področje strojne energetike Inšpektorata RS za infrastrukturo pri ministrstvu za infrastrukturo. Podjetje Salomon mora v 60 dneh predložiti potrdila, da so bili delavci poučeni z navodili za obratovanje kompresorskih in hladilnih naprav skupnih nazivnih moči manj kot 300 kilovatov. Predložiti pa mora tudi pogodbo za pregled in preizkušanje opreme pod tlakom.

    ● 27. januarja 2019 je opravil nadzor energetski inšpektor za področje elektro energetike Inšpektorata RS za infrastrukturo. Preveril je vzdrževanje nizkonapetostnih inštalacij in sistema zaščite pred delovanjem strele in izrekel tri opozorila.

    V obratu morajo do 20. maja 2019 sanirati nizkonapetostne električne inštalacije in sistem zaščite pred delovanjem strele celotnega objekta ter posredovati zapisnike pregleda, preizkusa in meritev obeh sistemov.

    ● 14. aprila 2019 je v podjetju prvič zagorelo. Ogenj je okoli 3.00 ure zajel površino, veliko približno 600 kvadratnih metrov, na njej pa so bili odpadni material, papir, plastika in kovinski deli. Del materiala je bil pod nadstrešjem, manjši del pa na prostem.

    ● 15. aprila 2019 je opravil pregled inšpektor za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor. Izdal je ustno odločbo o prenehanju obratovanja naprave, dokler ne bo spet izpolnjevala pogojev, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju.

    ● 19. aprila je obiskal pogorišče minister za okolje Simon Zajc.

    ● 19. aprila popoldne, nekaj ur po ministrovem odhodu, je drugič zagorelo. Tokrat na ostankih kovinske embalaže in trde plastike, sortiranih, stisnjenih v bale in pripravljenih za odvoz na sežig. Požar je bil v neposredni bližini hale, kjer je gorelo prvič. Drugi požar je bil večji od prvega. Pri gašenju sta se poškodovala delavec podjetja in gasilec.

    ● 23. aprila je vnovič opravil pregled inšpektor za okolje. Nadzor je pokazal, da v podjetju niso presegli dovoljenih količin (250 ton) skladiščenih odpadkov in, da po prvem požaru ne prevzemajo novih odpadkov.

    Po požaru v Lenartu: to so inšpekcije, ki so pregledale sortirnico
    Foto: PGD Lenart
    Razbijamo mite: vpliv rdečega mesa na zdravje oz. kaj dati na žar? (OGLAS)
    11 ur
    V zadnjih letih smo priča veliki zmedi o vplivih rdečega mesa na zdravje. Meso, rdeče še posebej, se opisuje kot rakotvorno, nezdravo in škodljivo. Pa si (rdeče) meso resnično zasluži takšno opredelitev? Katere izdelke za žar torej izbrati ?
    Na članek...

    Vpliv rdečega mesa na zdravje

    Na podlagi podatkov svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kolorektalni rak v sodobnem svetu predstavlja drugo najpogostejšo obliko raka pri ženskah in tretjo najpogostejšo pri moških. Rdeče meso povezujejo s pojavnostjo raka, pa vendar, obstaja pomembna razlika med zgolj povezavo ter vzročno povezavo. Banalen primer te razlike predstavlja primer korelacije med prodajo sladoledov in sončnih očal. S tem ko prodaja sladoledov narašča, naraste tudi prodaja sončnih očal. Vendar pa višja prodaja sončnih očal ni posledica višje prodaje sladoledov in obratno. Za višjo prodajo obeh izdelkov je namreč zagotovo »krivo« poletje oziroma višja temperatura. Tako med prodajo sladoledov in sončnih očal opazimo korelacijo (povezavo), ni pa kavzacije (vzročne povezave). In enako velja v primeru rdečega mesa. Kot drugo, omenjene raziskave so epidemiološke narave. To pomeni, da so zaključki narejeni na podlagi opazovanj in ne dejanskih (objektivnih) raziskav.

    Zakaj jesti rdeče meso?

    Pusto rdeče meso spada v skupino najboljših virov beljakovin - poleg rib, mlečnih izdelkov iz posnetega mleka, jajc in jajčnih ter drugih beljakovin. Rdeče meso je ob tem eden boljših virov vitaminov skupine B in zgolj za eno dlan velik kos rdečega mesa poskrbi za tretjino naših dnevnih potreb po vitaminih B3, B6 in B12. Poleg vitaminov skupine B se rdeče meso lahko pohvali še z visoko vsebnostjo drugih mineralov, kot sta npr. aktivna (hemska) oblika železa in cink, ki imata številne pomembne naloge v našem telesu (uravnavanje energije in odpornosti).

    Ali je vsaka predelana mesnina isto slaba?

    Mesa ne moremo enačiti s predelanimi mesninami. Meso – pomislite na zrezek, kračo, jetrca, bedro ali katerikoli del, za katerega vsaj približno veste kam spada, je lahko dober vir nekaterih življenjsko pomembnih hranil. V kategorijo predelanih mesnin pa spadajo najrazličnejše salame, paštete, hašeji in podobni pred-pripravljeni izdelki. Pa vendar vemo, da vpliv obeh skupin na zdravje nikakor ne bo enak, še posebej, če se pogovarjamo o sestavi izdelkov. Pazite na kvalitetne surovine, predvsem meso, pri uživanju pa upoštevajte pravilo zmernosti.

    Dobra ali slaba živila ne obstajajo. Obstaja le dobra (primerna) ali slaba (neprimerna) prehrana. Veliko je odvisno od konteksta in rdeče meso, ki je samo po sebi odličen vir določenih hranil, je za večino lahko koristen del uravnotežene prehrane. Tako kot pri marsičemu velja pravilo zmernosti in kvalitete. Ta smernica naj služi kot okvirno vodilo pri izbiri, uživanju in pripravi mesa.

    Več >>

    Avtorji članka: Matjaž Macuh, mag. (VB) športne prehrane, vodja oddelka za športno prehrano pri Feelgood in Mario Sambolec, ustanovitelj blagovne znamke Feelgood, nutricionist PN1 in ACA, trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije. Celotni članek je dostopen na: anton.si/novice/

    Razbijamo mite: vpliv rdečega mesa na zdravje oz. kaj dati na žar?
    Najbolj brani članki danes
    15 ur
    1. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …2. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov3. Se bo jutri bencin podražil še petič zapored?4. Ali
    Več ▼

    1. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

    2. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov

    3. Se bo jutri bencin podražil še petič zapored?

    4. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki

    5. Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest

    6. Znanilec optimizma na kriptotrgu: Bitcoin dosegel prvi zlati križ v treh letih

    7. Že 30 tisoč evrov je dovolj za varno naložbo v lastniško nepremičnino z visokim donosom

    8. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

    9. Velikonočno razpoloženje v društvu napetih zadnjic

    10. Salonit Anhovo se širi v Trst. Finančni učinek? Okoli sedem milijonov dodatnih prihodkov

    Naslovne zgodbe Financ
    15 ur
    Danes objavljeno...
    Več ▼

    Danes objavljeno...

    Naslovne zgodbe Financ
    Javni dolg evrskih držav: lani so bile nekatere še kar pridne, druge niti najmanj 1
    15 ur

    Včeraj je Eurostat zbral še zadnje podatke o višini javnega dolga evrskih držav ob koncu leta 2018 in jih vse objavil (prvi grafikon). Ta dolg, merjen v odstotkih BDP, se je v primerjavi s koncem leta 2017 zvišal Cipru, Grčiji in Italiji, pri Franciji je ostal nespremenjen, preostalim 16 državam pa se je znižal (drugi grafikon).

    .

    Oba grafikona skupaj zadoščata za vsaj tri pomembne ugotovitve.

    Prvič, čeprav so se evrske države povečini izvlekle iz recesije že sredi leta 2013 – tudi Slovenija, izjeme so le Ciper (konec leta 2014), Grčija (konec leta 2015) in delno Italija (od sredine prejšnjega leta v novi recesiji) –, tudi šest let pozneje večina svojega javnega dolga še vedno ni spravila pod 60 odstotkov BDP, kar je sicer eden od treh ključnih maastrichtskih kriterijev, ki jih mora država izpolnjevati, da lahko prevzame evro. Povedano drugače: kar 11 od 19 evrskih držav bi bilo, če bi to želele postati danes, zavrnjenih zaradi neizpolnjevanja tega pogoja; med kršiteljicami sta celo Nemčija in Avstrija, Belgija in Francija pa še mnogo izraziteje. Zakaj evropska komisija slednjima dvema državama to vsakič, ko drugim podobno »nediscipliniranim« bere levite, spregleda, pa nam ni treba preveč ugibati: v prvi je komisija »doma«, o drugi pa je njen predsednik Jean-Claude Juncker pred tremi leti že povedal, da ji tako popuščajo »zato, ker je to pač Francija«.

    Drugič, tri države od štirih, ki so v prvem grafikonu na vrhu, torej najbolj zadolžene, so na vrhu tudi v drugem, torej so se lani še dodatno zadolžile – celo merjeno v odstotkih BDP, čeprav so imele lani vse ne le nominalno, ampak tudi realno gospodarsko rast (Ciper 3,9-odstotno, Grčija 1,9-odstotno, Italija pa 0,9-odstotno), kar zadolženost, merjeno v deležu BDP, seveda znižuje. Grčija in Italija sta tako, če odmislimo drobni tisk, h kateremu se bomo še vrnili, dosegli tudi nova rekorda svoje javne zadolženosti – spet, merjeno ne le v evrih, temveč tudi v odstotkih BDP.

    In tretjič, kljub temu je za polovico evrskih držav mogoče trditi, da so razdolževanje vzele resno – pa ne le merjeno v odstotkih BDP, temveč tudi nominalno: lani so proračunski presežek ustvarili Luksemburg (2,4 odstotka BDP), Malta (2,0), Nemčija (1,7), Nizozemska (1,5), Grčija (1,1), Litva in Slovenija (vsaka 0,7), simboličnega pa še Avstrija (0,1) in Irska (0,05).

    Nasprotno pa so primanjkljaj ustvarili Ciper (kar 4,8 odstotka BDP), Francija in Španija (vsaka 2,5), Italija (2,1), Latvija (1,0), Belgija, Slovaška in Finska (vsaka 0,7), Estonija (0,6) ter Portugalska (0,5). A tudi pri teh primerih »pomanjkanja discipline« je evropska komisija precej mižala – razen pri Italiji, s katero se je »spopadla« oktobra lani, pa še tam se je težko znebiti vtisa, da vzrok za strogost komisije ni bil le proračunski primanjkljaj Italije, temveč tudi (ali celo predvsem) »neevropskost« nazorov in izjav njene lani novoizvoljene vlade.

    Vrnimo se zdaj še k zgoraj omenjenemu drobnemu tisku. Ta ima vsaj dva vidika.

    Prvič, tudi če se omejimo na zadnji dve desetletji, odkar obstaja evro, sta bili Grčija in Italija že tudi (še) bolj zadolženi. Ob koncu prejšnjega leta je javni dolg Grčije znašal 181,1 odstotka njenega lanskega BDP, javni dolg Italije pa 132,2 odstotka njenega lanskega BDP (ki bosta še nekajkrat revidirana), kar sta najvišji vrednosti doslej, če merimo le ob koncih leta, če pogledamo četrtletne vrednosti, pa je Grčija dozdajšnji rekord dosegla ob koncu lanskega tretjega četrtletja (182,3 odstotka BDP), Italija pa sredi leta 2015 (135,1 odstotka BDP). Vsaj pri Italiji je to odsev sezonskega pristopa k zadolževanju, ki ga je v vsakem od zadnjih šestih koledarskih let okrepila v prvem polletju, v zadnjem četrtletju pa skoraj povsem ustavila; rezultat tega taktiziranja je nihanje javnega dolga z višjimi vrednostmi med letom in nižjo ob koncu leta, ko je najbolj »na radarju«. Da grafikonov ne bi bilo preveč in da nas ne bi zavajale spreminjajoče se ocene obsega BDP, le v evrskih zneskih in le na primerih minulih dveh let: javni dolg Italije je predlanskim po prvem četrtletju znašal 2.261 milijard evrov, po drugem 2.290, po tretjem 2.292 in po četrtem »le« 2.269 milijard evrov; lani pa po prvem četrtletju 2.303, po drugem 2.324, po tretjem 2.331, po četrtem pa »le« 2.322 milijard evrov. K podobni taktiki »lepšanja silvestrske izložbe« se dosledno zateka več kot polovica evrskih držav, tudi Slovenija, med bolj zadolženimi od nje pa še Portugalska, Ciper, Belgija in Francija, medtem ko Grčija, Španija in Avstrija tega ne počno – ali pa vsaj ne tako očitno.

    In drugič, če pogled upremo še nekaj dlje v preteklost, ugotovimo, da rekordi evrskega obdobja niso vselej tudi absolutni rekordi. Grčija podatke o javnem dolgu, merjenem v deležu BDP, objavlja šele od vstopa v EU leta 1981, zato Italijo pa jih poznamo že od leta 1901; gibanje javnega dolga obeh sem prikazal v današnjem zadnjem, tretjem grafikonu.

    Kot vidimo, je zdajšnji rekord zadolženosti Grčije zelo očitno tudi rekord celotnega obdobja njenega članstva v EU, bržkone pa tudi vseh časov, saj se je prej (še) težje zadolževala; Italija pa je bila v obdobju po prvi svetovni vojni še bolj zadolžena kot zdaj.

    Toda prav velike podpore tezi o vzdržnosti italijanskega proračuna v tem ne gre iskati. Italija je imela do leta 2002 namreč svoje lire, ki jih je po potrebi lahko tiskala, kolikor jih je pač potrebovala, pri zadolževanju pa ji je pomembno pomagal domači bančni sektor (in temu domači varčevalci), kar ji je omogočalo, da se je iz visoke zadolženosti reševala z inflacijo. Da ne bo nesporazuma – ne s hiperinflacijo, ki bi ji hitro zapravila zaupanje domačih bank in njihovih varčevalcev, temveč z dolgoročno letno stopnjo inflacije med petimi in osmimi odstotki, čemur primerne so bile tudi obresti na njene obveznice in na depozite varčevalcev. Podobno se je iz še nekoliko višje zadolženosti že dvakrat izvlekla Velika Britanija, katere javni dolg je ob koncu napoleonskih vojn leta 1815 presegel 250 odstotkov, leta 1947 pa 238 odstotkov njenega takratnega BDP, pa se je v obeh primerih izmazala brez razglasitve plačilne nesposobnosti; v letih od 1947 do 1971 je javni dolg zmanjšala z 238 na 58 odstotkov BDP, pri čemer je letna stopnja inflacije le enkrat presegla deset odstotkov (z 12,0 odstotka leta 1951), v povprečju pa je znašala 4,3 odstotka.

    A ker je Italija zdaj članica evrskega območja, tega »trika« ne more več ponoviti. Kako malo ima alternativ, pa namigujejo naslovi prispevkov, ki se v zadnjih dneh spet osredotočajo na težave te države: »Italija je nesreča, ki čaka, da se bo zgodila« so v četrtek naslovili prispevek o tem pri Bloombergu; »Italijanska trajna recesija bi lahko sprožila dva tisoč milijard evrov težko finančno krizo, ki bi ogrozila celotno evrsko območje« pa včeraj svojega pri Business Insiderju.

    Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

    24ur: Evropska komisija vložila tožbo proti Sloveniji zaradi preiskav na BS 15
    16 ur
    Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo zaradi hišnih preiskav na Banki Slovenije pred slabimi tremi leti, poroča 24ur. Z zasegom dokumentov naj bi Slovenija kršila Pogodbo o
    Več ▼

    Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo zaradi hišnih preiskav na Banki Slovenije pred slabimi tremi leti, poroča 24ur. Z zasegom dokumentov naj bi Slovenija kršila Pogodbo o delovanju EU, privilegije in imunitete, šlo pa naj bi tudi za nelojalno sodelovanje naših organov

    Stranke vlagajo kandidature za evropske volitve 10
    16 ur
    Stranke, ki se bodo potegovale za stolčke v Evropskem parlamentu, so danes vlagale kandidatne liste na Državno volilno komisijo. V petek se namreč izteče rok za vložitev kandidatur. Danes so
    Več ▼

    Stranke, ki se bodo potegovale za stolčke v Evropskem parlamentu, so danes vlagale kandidatne liste na Državno volilno komisijo. V petek se namreč izteče rok za vložitev kandidatur. Danes so kandidature vložile LMŠ, SDS in SLS, NSi, SAB in Domovinska liga. Volitve bodo med 23. in 26. majem 2019 (v Sloveniji bodo potekale v nedeljo 26. maja). (STA)

    Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020? 1
    17 ur
    Nacionalni reformni program, ki ga pregledujejo bruseljski birokrati, razkriva vladni načrt za boljši jutri
    Na članek...

    V četrtek, tik pred prvomajskim romanjem na morje, bodo poslanci potrjevali predlagano davčno razbremenitev regresa. Ta bo skoraj gotovo potrjena. A vladnih sprememb lahko pričakujemo precej več. V nacionalnem reformnem programu 2019–2020, ki ga je vlada že poslala evropski komisiji in s katerim se bodo poslanci na odboru za finance seznanili v sredo, je jasno vidno, da nepremičninski davek še zdaleč ni pozabljen. Prav tako ne višja obdavčitev kapitala.

    Preverili smo, katere so predlagane spremembe. Ob tem pa seveda dodajmo – nacionalni reformni program je zgolj dokument, kar ne pomeni, da se bo vse omenjeno res uresničilo. Potrebne so spremembe zakonodaje.

    Davki

    Plus davčnih sprememb je: že v prihodnjih tednih bo neto regres skoraj gotovo višji. Danes velja, da je regres neobremenjen s prispevki do višine 70 odstotkov povprečne slovenske plače, dohodnina se plača. Po novem se ne prispevkov delojemalcev (22,1 odstotka iz bruto plače) ne delodajalcev (16,1 odstotka na bruto plačo) ne dohodnine ne bo plačalo do regresa, ki bo ustrezal povprečni slovenski plači. To je okoli 1.700 evrov bruto.

    Za prihodnje leto vlada načrtuje še nekaj razbremenitev dela. Tako se zvišuje meja razbremenitve z dohodnino za nagrade za poslovno uspešnost oziroma božičnice s sto na 150 odstotkov povprečne plače, nekoliko višje naj bi bile dohodninske splošne olajšave in malenkost nižja dohodninska obremenitev.

    Bo pa namesto tega bolj obdavčen kapital. Tako naj bi se rente iz kapitala (najemnine, obresti, kapitalski dobički) obdavčile večinoma po 30-odstotni stopnji (zdaj je 25-odstotna). Davek na dohodke pravnih oseb pa bi se postopoma zviševal z zdajšnjih 19 na 22 odstotkov, medtem ko bi bila najnižja možna obdavčitev z upoštevanjem vseh olajšav petodstotna (zdaj se lahko zgodi tudi, da podjetja, ki imajo sicer dobiček, ne plačajo nič davka).

    V reformnem programu je omenjen tudi davek na nepremičnine. Po prvih načrtih zdajšnje vlade naj bi ga sicer sprejeli že letos, veljati naj bi začel prihodnje leto. A se je – podobno kot tudi v prejšnjih vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja – tudi tokrat zapletlo zaradi nepopolnih evidenc pri načrtovanem vnovičnem množičnem vrednotenju nepremičnin. Davek naj bi nadomestil zdajšnje dajatve, denimo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in bi bil prihodek občin, in ne državnega proračuna. Nekateri ob tem menijo, da bi občine s tem davkom pobrale toliko več, da bi lahko ostalo več dohodnine v državnem proračunu. Ta se namreč deli med občine in državo.

    Program predvideva tudi okrepljeno odpravljanje sive ekonomije, kar naj bi davčna uprava dosegla z izvajanjem nadzora na terenu, tudi v usklajenih akcijah z drugimi inšpekcijami. Podrobneje bo obravnavano tudi poslovanje s tujino. "Za moderno poslovno okolje tudi na davčnem področju potrebujemo ukrepe v smeri informatizacije postopkov in enostavnosti izpolnjevanja obveznosti plačil javnih dajatev, kar se bo primeroma zagotavljalo z uvedbo mobilnih aplikacij za različne skupine zavezancev ter s prenovo davčnih in carinskih IT-sistemov," je še zapisano.

    Pokojninski sistem

    Pri pokojninskem sistemu vlada med drugim napoveduje zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanje predčasnega upokojevanja, kar vključuje tudi marca predstavljena pokojninska reforma. Spomnimo, ta predvideva dvig meje za starostno upokojitev s 65 na 67 let, dviguje se tudi odmerni odstotek. Več v članku Vse podrobnosti pokojninske reforme na enem mestu.

    Za podaljševanje delovne aktivnosti starejših so poleg ukrepov na področju trga dela v pripravi spremembe zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja, s katerimi želijo nadgraditi zdajšnje možnosti kombiniranja statusa upokojencev in sočasne delovne aktivnosti. Vlada je imenovala delovno skupino za pregled veljavne ureditve zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov ter proučitev možnosti poenotenja zavarovalnih podlag in osnov za vsa socialna zavarovanja. V načrtu pa je tudi ustanovitev demografskega sklada.

    Trg dela

    Cilj je povečanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi. Tudi na tem področju so marca predstavili izhodišča za spremembe zakona o urejanju trga dela in tudi zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Spremembe smo zbrali v članku Kako bi ministrica Klampferjeva uredila trg dela.

    Poleg nadaljevanja programov za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih z nižjo izobrazbo, dolgotrajno brezposelnih in starejših poteka analiza potreb po prenovi programov z vidika njihove ustreznosti glede na spremenjene razmere in potrebe na trgu dela, proučili bodo tudi možnosti financiranja mojstrskih in poslovodskih izpitov. Na vladi so zapisali še, da si bo "v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi in projektom celovitega davčnega prestrukturiranja treba prizadevati za davčno razbremenitev dela in posledično višje neto prejemke delovno aktivnih posameznikov".

    Centralizacija javnega naročanja

    Lani je bil vzpostavljen sistem javnega naročanja (eJN), ki je po poročanju ministrstva prinesel večjo transparentnost oziroma javno odpiranje ponudb na očeh javnosti. Sistem pa je imel še pred nedavnim nekaj tehničnih pomanjkljivosti, ki pa so jih do danes na ministrstvu že izboljšali. Na to smo opozarjali tudi na Financah in ministrstvu dali pobudo za večjo transparentnost, saj so informacije o ponudnikih in cenah pri javnem naročanju v javnem interesu.

    Doslej je bilo namreč tako, da so bile ponudbe, torej imena ponudnikov in ponujene cene na razpisih za blago, storitve ali gradnje, javnosti dostopne na portalu samo eno uro po e-odpiranju. Kdor je torej to časovno okno zamudil, ni mogel več videti ne ponudnikov ne cen. Danes pa si lahko z izboljšavami ogledate ponudbe tudi za več mesecev nazaj.

    Spomnimo tudi na tehnične težave javnega naročanja v primeru razpisa za vzpostavitev novega združenega laboratorija v UKC LJ. Podjetje Interexport se je kot eden od ponudnikov prijavilo na razpis za vzpostavitev novega združenega laboratorija v UKC LJ. Ponudbo so oddali pravočasno, ta pa ni bila celostno objavljena pravočasno, zaradi tehničnih težav.

    Ministrstvo za javno upravo še načrtuje izboljšave, v tem letu naj bi izboljšal in vzpostavil dodatne povezave in izmenjave podatkov med posameznimi in zunanjimi deli sistema.

    Zdravstvo

    Zdravstvo je področje, ki kliče po reformah, a se mu te – vsaj korenite – vztrajno izmikajo. V programu si kot glavni cilj vlada postavlja sprejetje in izvajanje zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe. To so napovedovali že predhodniki zdajšnjega ministra za zdravje Aleša Šabedra, a pri tem niso bili uspešni. Tako zardi reševanja aktualnih težav kot tudi zaradi kompleksnosti problemov.

    Vlada v reformnem programu poudarja pomen učinkovitejšega upravljanja in sanacije javnih bolnišnic. Te so, kot ugotavljamo v sosednjem prispevku, sicer kopljejo iz izgub, še vedno pa se spopadajo z zamudami pri plačilih. Načrtujejo znižanje stroškov poslovanja z izboljšanjem izkoriščenosti virov (oprema, prostori, zaposleni, informacijski sistemi), na drugi strani pa povečanje prihodkov tudi s poudarkom na izvajanju tržne dejavnosti.

    Eden od ciljev je tudi vpeljava strategije skupnega javnega naročanja medicinskih materialov. Namen je zagotavljanje enake kakovosti ter stroškovne učinkovitosti.

    Dogovor o višini povprečnine

    V lanskem novembru so predstavniki vlade in združenj občin podpisali Dogovor o višini povprečnine za letos, ki znaša 573,5 evra na občana. Lanska povprečnina je bila 551 evrov. A v občinskih združenjih so opozarjali, da je tudi to še vedno daleč od stroškov, ki jih imajo občine. Po navedbah predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja je izračun pokazal, da bi morali za pokrivanje stroškov, ki jih imajo občine z izvajanjem zakonsko določenih nalog, povprečnino določiti pri vsaj 608 evrih na prebivalca.

    Vlada bo skupaj s predstavniki v šestih mesecih proučila spremembe področne zakonodaje na področju znižanja stroškov občin. Prevetritev nalog in pristojnosti občin bo šla v smeri presoje, ali gre za nedvoumno občinske pristojnosti, ali obvezne ali izbirne naloge, ter ali je njihovo izvajanje mogoče racionalizirati s spremembami predpisov ali načinov njihovega izvajanja.

    EU-sredstva

    Do konca minulega leta je bilo od dobrih treh milijard evrov, kolikor ima Slovenija v trenutnem finančnem obdobju na voljo iz evropskih strukturnih skladov, dodeljenih 2,3 milijarde evrov, evropski komisiji pa smo posredovali za slabih 500 milijonov evrov zahtevkov za povračila iz proračuna EU. Kot ugotavlja vlada, je večina ukrepov trenutno v fazi izvajanja, z nekoliko počasnejšo dinamiko od pričakovane. Večji zaostanki so pri izvedbi ukrepov protipoplavne varnosti ter pokritja belih lis s širokopasovnim dostopom do interneta in pri infrastrukturnih projektih, predvsem na področju železniške in cestne infrastrukture.

    Letos bodo preverili uspešnost izvajanja ukrepov, potem pa bodo sredstva z neuspešnih osi prerazporedili na uspešne. Med glavnimi ukrepi in naložbami so tudi: nadaljevanje projektov RRI, izvedba javnega razpisa za širokopasovne povezave, spodbude razvojnim naložbam v mala in srednja podjetja, financiranje ekonomsko-poslovne infrastrukture v občinah, energetska prenova stavb v javni lasti ter ukrepi trajnostne mobilnosti, izvedba železniških projektov 2TDK, Maribor Šentilj in vozlišče Pragersko ter aktivna politika zaposlovanja.

    Upravljanje državnega premoženja

    V reformnem programu je to področje med manj razdelanimi. Zapišejo, da nameravajo privatizacijo izvesti v skladu z veljavnimi načrti. Torej do konca leta prodati 10 odstotkov NLB (država bi tako imela v lasti za eno delnico več kot 25 odstotkov) ter celotno Abanko do junija. Še naprej zasledujejo osemodstotno donosnost kapitalskih naložb v letu 2020 (lani je povprečni ROE znašal 6,5 odstotka). Pri ciljih upravljanja niso bolj konkretni od: »Cilj Republike Slovenije je nadaljevanje krepitve strokovnosti, preglednosti, gospodarnosti in učinkovitosti sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti, povečevanje njihove donosnosti in nadaljevanje zastavljenih privatizacijskih postopkov. To se bo zagotovilo z implementacijo vladnega programa za krepitev integritete in transparentnosti, posodobitvijo kodeksa korporativnega upravljanja družb v državni lasti, uveljavljanjem mednarodnih smernic dobre prakse in po izkazani potrebi s spremembami ali dopolnitvami normativnih podlag sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti.«

    Infrastruktura in investicije

    Vlada v reformnem programu naložbam v železnice in cestno omrežje pripiše visoke multiplikativne učinke na gospodarsko rast. Med prioritetnimi železniškimi projekti so investicije na omrežju TEN-T, med drugim izgradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper, nadgradnja proge Zidani Most–Celje in Maribor–Šentilj, nadgradnja vozlišča Pragersko, obnova železniškega predora Karavanke. Poleg zmogljive javne železniške infrastrukture kot pomemben ukrep predstavljajo tudi nakup 25 novih vlakovnih kompozicij. Lani končan javni razpis bo omogočil prve dobave sredi leta 2019, naslednja dobava pa je predvidena v začetku leta 2020.

    Vlaganja v promet in prometno infrastrukturo do leta 2023 naj bi bila vsako leto na ravni lanskih. Največ za investicijsko vzdrževanje, ureditve, preplastitve in obnove cest, sanacije križišč, rekonstrukcije in modernizacije cest, geotehnične projekte, novogradnje cest in gradnjo obvoznic.

    Zagotavljale se bodo spodbude in subvencije za polnilno infrastrukturo in povečanja števila vozil na električni pogon. Za polnilnice in vozila na vodik se bo pripravil demonstracijski projekt.

    Za javna letališča za mednarodni zračni promet so v pripravi prostorski akti, ki bodo omogočili razvoj in širitev letališke dejavnosti na letališčih Jožeta Pučnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor in Portorož. V teku je projekt nakupa nepremičnin za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, s ciljem, da postanejo vsa zemljišča na območju koprskega tovornega pristanišča last države.

    Z namenom vzpostavitve sistema prioritetnih investicijskih potreb v državi je ustanovljena nova enota za investicije. Ta bo v sodelovanju s predstavniki evropske komisije poskušala povezati strategijo Slovenije z reformnimi programi (pri tem se v dokumentu sprašujejo katerimi) z dolgoročnim načrtom investicij. Vsaka investicija, ki bo vključena v ta načrt, bo preverjena z vidika uresničevanja dolgoročno postavljenih ciljev države. Tako se bo preverilo, ali so potrebe in s tem povezani izzivi utemeljeni in predstavljeni ustrezno, ter vpliv projekta na dolg in proračun.

    Kapitalski trgi in viri za financiranje podjetij

    Nizkim obrestnim meram in presežni likvidnosti v poslovnih bankah navkljub se bodo letos nadaljevali ukrepi za izboljšanje financiranja malih in srednjih podjetij (MSP). Za letos je predvideno vplačilo druge tranše v sklad skladov (v višini 63 milijonov evrov), kar nameravajo doseči z:

    • izvedbo mikroposojil za MSP prek Slovenskega podjetniškega sklada in Primorske hranilnice,
    • izvedbo posojil za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) prek Sberbank in neposrednega izvajanja posojil za RRI prek SID banke,
    • z razvojem portfeljskih garancij za RRI in MSP ter
    • izvajanjem (kvazi)lastniškega financiranja z začetkom izvajanja posojil za energetsko učinkovitost in urbani razvoj.

    Poleg omenjenega je letos predvideno zagotavljanje sredstev za spodbujanje RRI prek ministrstva za gospodarstvo in Spirit. »Trenutno se proučuje deset zelo aktualnih potencialnih domačih in tujih investicij,« zapišejo v programu in dodajo, da je vlada potrdila strategijo Mednarodni izzivi 2019–2020, ki opredeljuje cilje in ukrepe za internacionalizacijo gospodarstva in privabljanje tujih naložb.

    V reformnem programu opozarjajo na pomen oživljanja slovenskega kapitalskega trga. Med drugim pozivajo k večji pozornosti alternativnim oblikam lastniškega financiranja, hkrati pa tudi razvoju zagonskega trga za mala in srednja podjetja. Spodbude dopolnilnega in dodatnega pokojninskega zavarovanja opredelijo kot ključni sestavni del razvoja finančnih trgov.

    Plačo tistemu, ki dela

    V vladi bodo delali tudi pri učinkovitosti javnega sektorja. Skupaj s socialnimi partnerji bodo proučili zakon o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe, z namenom, da bi poenostavili postopek nagrajevanja delovne uspešnosti. Pripravili bodo tudi merila, da bodo lahko nagrado dobili tisti zaposleni, ki dosegajo nadpovprečne rezultate.

    Vlada pa bo delala tudi pri digitalizaciji javnega sektorja. Za ta namen bodo razvijali dva oblačna sistema. Državni računalniški oblak, ki pomeni računalniško infrastrukturo za državno upravo, in Razvojni inovativni oblak, ki bo namenjen zagonskim podjetjem, inovatorjem, raziskovalcem … Ti bodo lahko v povezavi z državnim jezerom podatkov uresničevali svoje zamisli predvsem v povezavi z odprtimi podatki, pametnimi mesti, pametnim merjenjem in internetom stvari.

    »S tem bomo v državi pospešili razvoj novih, inovativnih, integriranih, polno funkcionalnih, uporabniško prijaznih e-storitev, informacijsko-telekomunikacijskih rešitev in storitvenih platform, ki bodo izkoristile in povezale prihodnji internet, računalništvo v oblaku, odprte javne in raziskovalne podatke, masovne podatke, mobilne tehnologije in internet stvari,« so zapisali v programu.

    Stop birokraciji!

    V vladi si želijo stabilnega poslovnega okolja, h kateremu bo pripomogel tudi projekt Stop birokraciji, prek katerega zbirajo pobude za zmanjšanje pisarniškega dela podjetji. V vladi so se v načrtu pohvalili, da so v letu 2017 iz gospodarstva zbrali 43 ukrepov in da trenutno uresničitev ukrepov znaša 65 odstotkov.

    Letos bodo pripravili in na spletu objavili osrednje spletno mesto državne uprave, na katero bodo prenesene predstavitvene vsebine iz 200 obstoječih spletišč državne uprave. Tako naj bi uporabniki prek enega mesta prišli do celostnih informacij o državni upravi in njenih storitev.

    Sodišča gredo na splet

    Za krepitev učinkovitosti sodstva bo država reorganizirala mrežo sodišč. Uvedli bodo enovitega prvostopenjskega sodnika in vzpostavili enotno sodno okrožje na prvi stopnji. S tem bi omogočili povečanje strokovnosti dela sodstva in poenotenje sodne prakse ter povečali odgovornosti sodstva.

    Ena od prioritet bo tudi uvedba elektronskega poslovanja pravosodja, da bi lahko pravosodje postalo učinkovitejše in s tem bi zmanjševali sodne zaostanke. Z novo zakonodajo je omogočeno e-poslovanje in e-vročanje tudi v kazenskih zadevah. Tudi potrdilo o nekaznovanosti boste lahko pridobili po elektronski poti.

    Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?
    Kako globoko gredo Šarčeve reforme 7
    17 ur
    Reformni program vlade je videti širok, ne pa tudi globok. Ali če si sposodim Šarčevo izrazje, oranja njive so se lotili z žlicami, potrebovali pa bi traktor.
    Na članek...

    Slovenska vlada, kljub temu, da je manjšinska, je kar konkretno zastavila svoj reformni program. Če vlado Marjana Šarca postavimo ob bok predhodnim vladam, pravzaprav ni videti tako slabo.

    Če gremo dobrih deset let nazaj, ko se je začela gospodarska kriza, takrat je vlado vodil aktualni predsednik Borut Pahor, se vlada niti ni mogla ukvarjati veliko z vizijo in strategijo Slovenije, ker je bila vsa energija usmerjena v boj proti krizi in v krpanje proračunske luknje. Vlada Boruta Pahorja je to počela hudo štorasto, izgubila je zaupanje in ljudi in razpadla.

    Nato je po zmagi Zorana Jankovića na parlamentarnih volitvah oblast prevzel Janez Janša, ki, enako kot Pahor, ni imel mirnega morja. A takrat je bolj ali manj uspešno začel zmanjševati proračunski primanjkljaj z nujnim, a precej osovraženim zakonom za uravnoteženje javnih financ.

    Po njem je krmilo prevzela Alenka Bratušek, ki je imela en sam cilj – preprečiti, da bi se Slovenija pridružila tako imenovanim PIIGS, državam, ki so v zameno za poceni posojila del suverenosti predale zloglasni trojki. Alenko Bratušek je bilo takrat včasih po televiziji (sploh na CNN) težko gledati, imela je tudi precej radikalno idejo o krizni davčni batini, a na koncu se je izkazalo, da je res potrebovala le čas, denar pa je našla sama. Glavni cilj njenega mandata – rešiti državo pred trojko – je s sanacijo bank dosegla.

    Za njo je prišel Miro Cerar, prvi, ki bi po letu 2009 zares lahko naredil omembe vredne spremembe. Imel je široko politično podporo, vse manjšo proračunsko luknjo, veliko gospodarsko rast – vendar je prvi dve leti zgolj temeljito razmišljal. Pod črto ni veliko pokazal, izvedel je majceno davčno reformo, skoraj onemogočil privatizacijo banke NLB, na njegovem zdravstvenem ministrstvu pa so reformo pisali toliko časa, da mu je prej potekel mandat.

    No, nato pride Marjan Šarec in že v prvem letu svojega mandata predstavi davčno reformo, pokojninsko reformo, reformo trga dela in še nekatere spremembe. In ne le predstavi, deloma tudi udejanji. Če bo parlament ta teden potrdil spremembe obdavčitve regresa, bodo zaposleni Slovenci letos na dopust odšli z nekoliko debelejšo denarnico. In to je dobro.

    A če pogledamo v drobovje teh reform, žal, niso prav korenite. Reformni program Marjana Šarca ni videti bogat zato, ker bi bil res bogat, ampak zato, ker je bila deset let takšna suša. Sprememb, ki bi zares spreminjale ali izboljševale Slovenijo, ni bilo. Majhna davčna prerazporeditev, superbirokratsko oviranje podjetij s poročanjem o embalaži, davčne blagajne, ograjena južna meja, ukinitev 2. januarja, pa vrnitev 2. januarja... To je nekako doseg slovenske politike. Ni čudno, da toliko veselja prinese odločitev vlade, da si bo vzela malo manj od vašega regresa.

    Žal je tudi reformni program Šarčeve vlade videti dobro le v primerjavi z delom prejšnjih vlad. Sicer pa v njem ni prav nič razburljivega. Reforma, ki sicer pušča nekoliko več dohodnine zaposlenim, je davčno nevtralna – kar samo pomeni, da bo pač več vzela podjetjem. Da bi se davčna obremenitev zares zmanjšala, bi bilo treba zmanjšati tudi porabo denarja, zbranega z davki. Pokojninska reforma je prav tako zgolj površinska in ne rešuje težave vzdržnosti sistema. Pokojninski sistem, ki ga moramo sofinancirati, pač ni vzdržen in ne bo vzdržen niti po reformi. Brez korenite spremembe tudi ne bo vzdržen, saj ta sistem tekmuje z demografijo, proti kateri nima prav nobenih možnosti. Tudi reforma trga dela je bolj tako tako, ukvarja se večinoma s pravicami zaposlenih in brezposelnih, ne naslavlja pa potreb tako zaposlenih kot podjetij po večji prožnosti, ne rešuje niti težave prezapletene ureditve dela od doma.

    Da, reformni program vlade je videti širok, ne pa tudi globok. Ali če si sposodim Šarčevo izrazje, oranja njive so se lotili z žlicami, potrebovali pa bi traktor.