Manager
Najnovejša tehnologija za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje novih hiš (OGLAS)
57 min
Predstavljamo uspešno serijo naprav za ogrevanje in prezračevanje novih hiš nemškega proizvajalca Stiebel Eltron, ki s svojimi visokokakovostnimi in učinkovitimi izdelki premika meje na trgu. Njihovi sistemi so zasnovani na podlagi najnovejše tehnologije in so primerni tako za notranjo kot zunanjo postavitev.
Na članek...

Toplotna črpalka zrak/voda za notranjo postavitev

Toplotna črpalka zrak-voda WPL 9/17 ICS/IKCS classic je narejena za notranjo vgradnjo. Gre za elegantno in učinkovito sistemsko rešitev za novogradnje, zlasti enodružinske hiše. Naprava pripravi toplo sanitarno vodo, hladi in ogreva prostore.

Toplotna črpalka WPL 9/17 ICS/IKCS classic je v celoti postavljena v kotlovnici. Zrak, ki je vir energije, zajema in izpihuje prek dovodnih oziroma odvodnih cevi, napeljanih do rešetk, nameščenih na fasadi. Toplotna črpalka dosega visok razred energijske učinkovitosti (A++/A++).

Lep dizajn naprave omogoča umestitev toplotne črpalke v tako rekoč vsak prostor. Tudi v manjših prostorih odlična zvočna izolacija dovoda zraka preprečuje glasnost obratovanja. S funkcijo »silentmode« je delovanje še tišje.

Toplotno črpalko WPL 9/17 IKCS classic je mogoče povezati s kompaktno enoto HSBC 200L. Ta je opremljena s 180-litrskim emajliranim grelnikom za pripravo tople sanitarne vode in stolitrskim hranilnikom ogrevalne vode, tovarniško so vgrajeni vsi potrebni elementi ogrevalnega sistema.

Toplotna črpalka zrak/voda za zunanjo postavitev

Toplotna črpalka zrak voda WPL ACS classic je zelo atraktivna za graditelje novih hiš. Primerna je za eno- in dvodružinske hiše in prepriča s kvaliteto, učinkovitostjo kot tudi s ceno.

Osrednji del sistema je zunanja enota WPL ACS classic, notranja enota pa je na voljo v treh prilagodljivih izvedbah – setih. Izbirate lahko med setom, ki omogoča pripravo tople sanitarne vode ali ne oziroma vsebuje hranilnik ogrevalne vode ali ne. V notranjih enotah je velik del potrebne napeljave, s čimer je omogočena še hitrejša in čista montaža ter seveda prihranek prostora.

Toplotna črpalka dosega visok razred energijske učinkovitosti (A+/A++). Poleg tega kompaktna (hermetično zaprt hladilni krog) zunanja enota omogoča prihranek prostora in zelo tiho delovanje z brezstopenjskim prilagajanjem vrtljajev ventilatorja in kompresorja.

Premišljen in lep dizajn omogoča umestitev toplotne črpalke v vsako okolje. Njene vrhunske komponente pa zagotavljajo sodobno ogrevanje in hlajenje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode.

Prezračevanje s centralno prezračevalno napravo

Investitorji danes gradijo dobro izolirane stavbe, saj se s tem precej zniža poraba energije in zmanjšajo stroški za ogrevanje. S kakovostno nizkoenergijsko in pasivno gradnjo se skuša v največji možni meri preprečiti toplotne izgube. Vendar močna zatesnjenost povzroča konflikt. Po eni strani sicer preprečuje uhajanje toplote, po drugi pa onemogoča zadostni količini svežega zraka vstop v prostor.

S centralno prezračevalno napravo Stiebel Eltron LWZ 180/280 v prostoru energetsko učinkovito zagotavljamo vedno čist in svež zrak. Iz kopalnic, kuhinje in drugih umazanih prostorov se odvaja umazan zrak, poln prašnih delcev, neprijetnih vonjav, ogljikovega dioksida in vlage, v bivalne prostore pa se prek rekuperatorja dovaja svež zrak iz okolice.

Centralna prezračevalna na prava LWZ 180/280 je primerna za zagotavljanje optimalne kakovosti zraka v stanovanjskih hišah in manjših poslovnih objektih. Odlično deluje v kombinaciji z opisanimi toplotnimi črpalkami zrak-voda.

Ogrevalno – prezračevalni sistem »4 v 1«

Kompaktne naprave Stiebel Eltron LWZ so namenjene za novogradnje, kjer ima osrednjo vlogo zdrava bivalna klima. LWZ 504 v zgolj eni napravi izjemno učinkovito opravlja štiri različne funkcije: ogrevanje prostorov, centralno prezračevanje, priprava tople sanitarne vode ter hlajenje prostorov v poletnih dneh.

Za ogrevanje hiše poskrbi toplotna črpalka zrak-voda, ki učinkovito uporablja toploto zunanjega zraka in tudi pri nizkih zunanjih temperaturah dosega visoke ogrevalne vrednosti. Sodoben centralni prezračevalni sistem poskrbi za visoko kakovost zraka in za to, da toplota ostaja v hiši. Izkoristi do 90 odstotkov toplote, ki bi se drugače izgubila skozi odprta okna. Del toplote, ki se odvzame zunanjemu zraku, se izkoristi tudi za pripravo tople sanitarne vode. Vgrajeni 235-litrski grelnik sanitarne vode skrbi za pokrivanje vseh potreb po njej. Hkrati ima naprava vgrajeno funkcijo energetsko učinkovitega hlajenja v poletnih dneh.

Ogrevalno - prezračevalni sistem LWZ 504 je nameščen v notranjosti hiše in preko dovodnih cevi zajema brezplačno energijo zunanjega zraka, s pomočjo katerega proizvaja zadostno količino toplote v zimskem času oziroma hladu v poletnem času. Vrhunska naprava dosega razred energijske učinkovitosti A++/A++.

Vse več vgradenj toplotnih črpalk Stiebel Eltron v večje objekte

Podjetje Veto d.o.o., ki je uvoznik in zastopnik ogrevalnih sistemov Stiebel Eltron, opaža tudi porast vgradenj in povpraševanj po sistemih za vgradnjo v večje objekte. Pozitivne trende in odzive s trga pripisujejo dobremu gospodarskemu stanju v Sloveniji, vse večjemu pomenu energetske učinkovitosti, ekološki ozaveščenosti investitorjev ter kvaliteti vgrajenih sistemov Stiebel Eltron, ki omogočajo dolgoročni prihranek pri ogrevanju objektov.

Najnovejša tehnologija za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje novih hiš
Čas se izteka. Ste že oddali poročilo o odpadkih in embalaži na ARSO? (OGLAS)
2 uri

Konec marca morajo podjetja na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) oddati dve poročili, letno poročilo o nastalih odpadkih, po novem pa tudi poročilo o embalaži, dani na trg. Slednje je novost, ki jo država uvaja z letošnjim letom, pomeni pa, da morajo poročati tudi mala in srednja podjetja, ki v preteklosti te obveznosti niso imela.

Kako torej postopati v bitki z birokracijo?

Proučevanje sprememb zakonodaje in priprava poročil terja veliko časa, kar še dodatno obremenjuje zaposlene v podjetjih. Da bi podjetjem pomagali pri razumevanju zakonodaje ter jim prihranili dragoceni čas, so v družbi za ravnanje z odpadki Interseroh oblikovali program podpore strankam, v okviru katerega podjetjem nudijo razlago sprememb obstoječe zakonodaje in svetovanje ter pomoč pri pripravi poročil za ARSO. »V okviru programa poskrbimo za razbremenitev zaposlenih v podjetjih, saj v njihovem imenu opravimo večino administrativnih nalog, hkrati pa jih temeljito poučimo o obveznostih, ki jim jih nalaga obstoječa zakonodaja,« je pojasnila Nadja Košmrlj iz Interseroha.

Ne izgubljajte se v toni birokracije, pokličite Interseroh na 01 560 91 54 ali pišite na info@interseroh-slovenija.si!

Ne izgubljajte se v toni birokracije, pokličite Interseroh na 01 560 91 54 ali pišite na info@interseroh-slovenija.si!

Čas se izteka. Ste že oddali poročilo o odpadkih in embalaži na ARSO?
Steklarna Hrastnik in GEN-I: s sončno elektrarno bodo pridobivali vodik
3 ure
V Steklarni Hrastnik je družba GEN-I Sonce postavila sončno elektrarno. Proizvajali bodo električno energijo, ki jo bodo neposredno porabili za proizvodnjo vodika.
Na članek...

Elektrarne za samooskrbo z električno energijo postavljajo v gospodinjstvih. Kako pa je s samooskrbo v podjetjih, je razložil direktor družbe GEN-I Sonce Gregor Hudohmet prejšnji teden na srečanju GEN-I s partnerji.

»Kompleksnost je v podjetjih večja kot pri samooskrbi za gospodinjstva, princip je pa enak,« je začel Hudohmet.

Uredba o samooskrbi pri podjetjih ne pomaga: »Zato moramo zelo dobro poznati profil odjema sončne elektrarne in potencial lokacije.« S takšnimi informacijami optimizirajo velikost sončne elektrarne.

Takšno sončno elektrarno so postavili na Steklarni Hrastnik v okviru projekta OPERH2. Vršna moč elektrarne je 184,2 kilovata, na streho skladišča so postavili 614 Bisolovih panelov in uporabili šest razsmernikov Solar Edge.

Elektrarna je priključena po shemi PX3 na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo objekta za merilnim mestom, kjer merijo oddajo proizvedene električne energije in odjem električne energije iz javnega omrežja.

V omrežje oddajajo morebitne presežke, sicer pa proizvedeno električno energijo porabijo neposredno na elektrolizerju za proizvodnjo vodika, je še povedal Hudohmet.

Kaj to pomeni? V razvojnem centru eNeM Novi materiali iz Zagorja ob Savi so o projektu OPERH2 med drugim zapisali, da gre za »popolnoma nove tehnološke rešitve za industrijsko taljenje stekla z delno uporabo vodika ter sklopitev uporabe vodika z novo pečjo za taljenje stekla manjše kapacitete.«

Dodali so pojasnilo: »Izziv pilotnega projekta je pridobivanja lastnega, izjemno čistega vodika na mestu uporabe iz obnovljivih virov. Pilotna postavitev sistema je predvidena na primeru industrijske proizvodnje v Steklarni Hrastnik.

Glede na vzpostavljeno obstoječo infrastrukturo in vrsto stekla se ponuja možnost, da se del fosilne energije (zemeljski plin) zamenja z vodikom in se s tem zmanjša ogljični odtis. Ključnega pomena je tudi vir uporabljenega vodika.

Običajno se lahko dodaja vodik, pridobljen iz fosilnih goriv, dostavljen v tlačnih skladiščnih posodah. S tem pravzaprav ogljičnega odtisa proizvodnje ne zmanjšujemo v polni meri, ker moramo v končni bilanci postopka upoštevati ogljični izvor vodika. V projektu bomo prelomili s to prakso in se osredotočili na alternativne tehnološke rešitve, ki ne vključujejo vodika iz obstoječih fosilnih goriv.«

Našteli so tudi nove izdelke, ki bodo razviti v okviru projekta:

● model oziroma prototip distriburiranega fotovoltaičnega sistema,

merilnik kakovosti elekrične energije fotovoltaičnega sistema in implementacija sistema,

● varovalka s prilagojenimi karakteristikami za zaščito fotovoltaičnih sistemov in

platforma za optimiranje rabe električne energije v steklarski industriji in uporaba nizkoogljičnih energentov in obnovljivih virov energije.

S projektom želijo tudi povečati zmogljivost virtualne elektrarne za storitev terciarne rezerve. V eNeM so ob tem zapisali: »Lokalna platforma za fleksibilno upravljanje odjema bo na podlagi funkcionalnosti, razvitih v demonstracijskem projektu, agregatorski platformi sproti dostavljala podatke o razpoložljivi fleksibilnosti, kar bo povečalo zmogljivost celotne virtualne elektrarne.«

Več o projektu v Steklarni Hrastnik bo znano v kratkem.

Steklarna Hrastnik in GEN-I: s sončno elektrarno bodo pridobivali vodik
Foto: Jure Makovec
Zavarovalnice pod močnim pritskom podnebnih sprememb
4 ure
Zavarovalnice se soočajo z izzivi okoljskih sprememb, je povedala direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger na začetku posveta o vplivu podnebnih sprememb na slovensko gospodarstvo.
Na članek...

Zavarovalništvo je med panogami, v katerih bodo najmočnejše občutili posledice podnebnih sprememb. Med takšnimi panogami sta tudi kmetijstvo in turizem. O vplivih nanje so govorili na ponedeljkovem posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije. Povzemamo, kaj so govorniki povedali o zavarovalništvu.

V zavarovalništvu močno občutijo vpliv podnebnih sprememb prek kmetijstva, je povedal Aleš Zupan iz Zavarovalnice Triglav. Naravni pojavi, kot so toče, viharji in pozebe, so pogostejši in močnejši. V zadnjih letih je bilo več pozeb, poleg njih tudi suše in vročinski valovi, proti katerim so kmetje tudi z namakalnimi ukrepi nemočni.

Premije so v primerih nekaterih naravnih pojavov visoke in močno bremenijo kmete, zato je zelo dobrodošlo državno sofinanciranje. Podnebne spremembe posebej močno občutijo v sadjarstvu, kjer so izdatki za preventivo tako visoki, da niti sofinanciranje ne zadošča.

»Zato se tudi zavarovalnice vključujemo v strateški načrt, ki ga na kmetijskem ministrstvu pripravljajo za obdobje 2021-2027. Zavarovalna panoga se lahko prilagaja tako, da sprejema znamenja od pozavarovalnic, ki spremljajo dogajanje v regijah. Ta znamenja prenašamo v zavarovalne produkte in potem na zavarovance. Večji del rizika bodo tudi v prihodnje prevzemale zavarovalnice, del pa tudi proizvajalci hrane,« je povedal Zupan.

Pozavarovalnice, ki so zaradi globalne vloge prisotne na vseh kontinentih, imajo pri spremljanju klimatskih sprememb pomembno vlogo, je povedal Marko Jazbec, predsednik uprave Pozavarovalnice Sava.

V pozavarovalnicah sledijo močnim analitičnim hišam, ki spremljajo in načrtujejo scenarije za različne podnebne pojave in za pozavarovalno panogo, je nadaljeval Jazbec.

Nekateri scenariji predvidevajo dvig temperature zraka celo do pet stopinj do konca stoletja. »Ena od glavnih skrbi je, kaj bo z našim osnovnim poslom, s prevzemanjem rizikov na daljši rok,« je še povedal Jazbec in dodal nekaj vprašanj, pomembnih za pozavarovalnice:

● Kateri produkti bodo zaradi podnebnih spremembe ekonomsko nevzdržni?

● Ali obstajajo riziki in regije, kjer zaradi specifike zavarovalnega produkta kritje rizikov ne bo mogoče?

● Ali je globalno na voljo dovolj kapitala za zavarovanje vseh rizikov, ki se bodo pojavili?

Poslovni model zavarovalništva je vprašljiv, če bo ostal enak kot doslej, pa je povedal Sergej Simoniti, predsednik uprave SID-PKZ: »Pomembno je, da razmišljamo o novih poslovnih modelih. Razmišljati bi morali o modelu mikrozavarovanja.«

»V našem poslovanju je ključno to, kaj se bo v industriji zgodilo v prihodnosti, gledati moramo kvalitativne dejavnike in regulatorna tveganja,« je še povedal Simoniti.

Zavarovalnice pod močnim pritskom podnebnih sprememb
Foto: Borut Hočevar
3, 2, 1 ….naraaavaaaa! (OGLAS)
4 ure

Predstavljajte si prostrana polja in livade, kjer vas prebudi oglašanje štorkelj in brenčanje čebel ter brbotanje črne termo-mineralne vode. Jutro pozdravite s kavico na terasi pred leseno hiško. Otroci se medtem lovijo med drevesi na bližnjem travniku in že komaj čakajo, da se odpravite v vodni park. Tako se začne počitniško jutro v novih hiškah v Prekmurski vasi Ajda v Termah 3000 – Moravske Toplice.

Popolno udobje v leseni hiški

Prekmursko vas Ajda boste hitro posvojili za svojo, saj se boste v hiškah, ki so jih navdihnile tipične prekmurske hiške cimprače in katerih notranjost je prava paša za oči, počutili zelo domače. V njih se odlično prepletata sodobnost in tradicija – streha iz trstike obuja preteklost, veliko lesa v notranjosti jim daje toplino in zračnost, velika okna pa v njih prinašajo veliko svetlobe. Zasnovane so tako, da vam ponujajo vse, kar potrebujete za pravi oddih od ponorelega sveta: prostoren in svetel dnevni prostor s teraso omogoča uživanje pri jutranji kavici, preživljanje čudovitih skupnih trenutkov ob igranju zabavnih družinskih iger ali večerno branje najljubše knjige ob kozarcu vina. Zvečer se v zgornjem nadstropju zazibate v miren spanec na vzglavnikih, polnjenih z ajdovimi luščinami, ki pomirjajo, sproščajo in mikromasirajo. Če želite tudi na oddihu poskrbeti za svojo prehrano, lahko izberete hiško s polno opremljeno kuhinjo, če ne, pa najamete hiško s kuhinjsko nišo, kjer si pripravite le kavico ali čaj, bivanje v njej pa kombinirate s polpenzionom v Hotelu Ajda ali Hotelu Livada Prestige, kjer vas bodo razvajali z odličnimi prekmurskimi okusi.

Obilje vodne zabave za vso družino

Hiške v Prekmurski vasi Ajda so le lučaj od vodnega parka Terme 3000, ki ponuja mnogo možnosti za zabavo in sprostitev. Zahvaljujoč velikemu notranjemu vodnemu parku in hotelskih bazenih v Termah 3000 – Moravske Toplice, med katerimi izstopa popolnoma prenovljeno kopališče v Hotelu Ajda, vam tudi muhasto vreme ne more do živega. Ko se nad travniki in polji zberejo črni oblaki, je čas spuščanje po toboganih in čofotanje za mlade ter plavanje, namakanje v dobrodejni črno termo-mineralni vodi, savnanje in wellness za odrasle.

Novo hotelsko kopališče v objemu ajde

Če bivate v hiškah v Prekmurski vasi Ajda, vam je na voljo popolnoma prenovljeno notranje hotelsko kopališče v Hotelu Ajda, ki – tako kot hotel – pripoveduje zgodbo o ajdi, ki v Prekmurju uspeva že več kot 500 let. Ob velikem bazenu je zdaj najmlajšim na voljo nov otroški bazen z igrali, bazen z znamenito in blagodejno črno termo-mineralno vodo ter dva masažna bazena. Med plavanjem lahko počivate in se sprostite v počivalnici z aromaterapijo ali v svetlo-temni počivalnici. V zgornjem nadstropju kopališča sta dve novi finski savni – bio savna in velika savna, medtem ko je ohlajanju je namenjena nova Ajdova počivalnica, ki prav tako pripoveduje zgodbo o ajdi.

Vodni užitki v notranjem termalnem parku

Kot gost Prekmurske vasi Ajda, imate tudi prost vstop v notranji vodni park Terme 3000. Spodnji del prenovljenega kopališča je z dvema pokritima zavitima toboganoma namenjen živahnim in aktivnim: manjši otroški bazenček z igrali razveseljuje najmlajše, okrog bazena pa je na voljo veliko obbazenskih površin, od koder lahko starši brezskrbno opazujete svoje otroke. V natur bazenu se lahko potopite v črno termo-mineralno vodo, ki pomaga pri degenerativnem revmatizmu, lajša kronične vnetne revmatske bolezni, pospešuje okrevanje po poškodbah in operacijah, izboljšuje prekrvavitev, pomaga pri zdravljenju kožnih bolezni, zmanjšuje živčno napetost in izboljšuje splošno počutje. Pred tem se lahko sprehodite še po bosonogi poti, ki bo s štirimi različnimi podlagami, ki delujejo kot akupresurna masaža stopal, blagodejno in sproščujoče vplivala na vaše telo.

Zgornji del notranjega kopališča je namenjen počitku in sprostitvi. Ljubiteljem savn so na voljo finska savna z lesom, parna savna s programi z eteričnimi olji in slanico, infrardeča savna s steno iz himalajske soli ter ledeni vodnjak z bazenom za osvežitev in sprostitev. V Ajdovi počivalnici si boste odpočili na blazinah, polnjenih z ajdovimi luščinami, v kotičku kromoterapije pa vas bo terapija z barvami sprostila, harmonizirala in poživila.

Obilje okusov

Bivanje v Prekmurski vasi Ajda običajno vključuje polpenzion v Hotelu Ajda, kjer vas na prekmurski večerji razveseljujejo pristni prekmurski okusi v obliki bograča, kolin, bujte repe, dödolov, krapcev in ajdove kaše.

Obilje gibanja in sprostitve

V Termah 3000 – Moravske Toplice se lahko udeležite mnogih brezplačnih vadb v vodi in na suhem. Najamete lahko kolo in se odpeljete raziskovat Prekmurje, ali pa odigrate igro golfa na Golf igrišču Livada. Otroci se bodo medtem zabavali z maskoto term Štrkom Vikijem, ki uganja štrkastične vragolije. Po akciji ne pozabite na sprostitev v wellnessu s pridihom Prekmurja.

Obilje Prekmurja

Pustolovski park in energijske točke na Bukovniškem jezeru, razgledni stolp Vinarium v Lendavi, Otok ljubezni s plavajočim mlinom v Ižakovcih in vrt tropskih rastlin v Dobrovniku so obvezne postojanke med bivanjem v Termah 3000 – Moravske Toplice. Se vidimo v Moravskih Toplicah!

3, 2, 1 ….naraaavaaaa!
Foto: Zoran Vogrincic
Prekmurje v turističnem razcvetu – preverite, kako jim uspeva (OGLAS)
4 ure
S kulinariko in gostoljubnostjo bogata pokrajina ob Muri končno prihaja na svoj račun tudi pri najzahtevnejših – poslovnih gostih. Pomurje se vse bolj umešča kot butična regija za dogodke, ki temeljijo na petzvezdični izkušnji avtentično lokalnega. O razvoju poslovnih dogodkov na severovzhodu države smo se pogovarjali s Špelo Horvat, odgovorno za poslovne dogodke v termalnem delu Sava Turizma.
Na članek...

Prekmurje avgusta obeležuje visok jubilej, 100-letnico priključitve k matični domovini. Tako se zdi, da je fokus slovenske širše javnosti letos še toliko bolj usmerjen v vaše konce. Bi lahko rekli, da je tudi v turističnem vidiku vse več zanimanja za Pomurje?

Letošnja 100-letnica priključitve Prekmurja k matični domovini prinaša več medijske pozornosti v kraje, ki si tudi zaradi svoje bogate turistične ponudbe to več kot zaslužijo. Hkrati pa je obletnica tudi priložnost za samorefleksijo, izpostavitev odličnih praks, ki jih ni malo, in povezovanje turističnih ponudnikov. Lahko bi rekli, da je Pomurje v turističnem razcvetu. Še nikoli nismo imeli toliko za ponuditi. V kolikor lahko skozi dogodke ob stoletnici priključitve to izpostavimo, toliko bolje. Pomurje vseskozi povezujemo z drugačnostjo in novimi doživetji. Ne moremo mimo stereotipa dobre hrane in gostoljubnosti. K temu pripomore bogata kulturna dediščina in seveda naravne danosti. Pomurje v turističnem vidiku zaznamuje predvsem voda. Najprej kot prva asociacija na reko Muro, in pa seveda črna termo-mineralna in pa termo-mineralna voda bogata s CO2 iz Radencev. Prva ne le zaradi svoje mistične barve temveč predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkovin goste privablja in zdravi že skoraj 60 let, voda iz Radencev pa že častitljivih 135 let.

Torej bi lahko rekli, da črna termo-mineralna in termo-mineralna voda iz Radencev eni od ključnih magnetov turizma v Prekmurju?

Zdi se, kot da nam je panonsko morje podarilo darilo z zakasnitvijo, saj se je ravno zaradi učinkov naših voda celotna regija postavila na slovenski in širše evropski turistični zemljevid. Večina turistov še danes privabi blagodejna in edinstvena termo-mineralna voda in veliko je produktov, ki so zgrajeni na teh vodah.

Ali se tudi poslovni turizem v Pomurju gradi na zgodbi črne termo-mineralne vode in termo-mineralne vode iz Radencev?

Vsekakor je to odlična osnova, saj nam širša prepoznavnost dela veliko uslugo pri promociji poslovnega turizma. Prav tako vsi naši namestitveni paketi vključujejo doživetje termalnih kopališč. Bila bi navsezadnje velika škoda obiskati regijo in se ne namočiti v najbolj opevani vodi in tako narediti nekaj za svoje dobro počutje in zdravje! Podobno kot obisk Islandije brez skoka v tamkajšnje tople vrelce – ne bo šlo. V Zdravilišču Radenci doživetje tamkajšnje vode ponujamo tudi preko kulinarike. Tako so sestavine v coffee breakih pripravljene s pomočjo radenske mineralne vode. Od napitkov do sladic in glavnih jedi. Kongresni gosti se pogosto odločijo tudi za kratke tretmaje CO2 kopeli. Priporočamo jih vsem, ki se želijo na hitro poživiti in v kratkem času narediti veliko za svoje zdravje in dobro počutje. Seveda je tu še kulinarika in odlična doživetja v okolici destinacij. Smo mala regija, ki skriva ogromno aktivnosti.

Pomurje stoji na stičišču štirih držav in je kot takšno še posebej zanimivo za poslovni turizem. Za kakšne tipe dogodkov je regija primerna in izbrana?

V Termah 3000 – Moravske Toplice in v Zdravilišču Radenci se osredotočamo predvsem na večdnevne dogodke, čeprav tudi vse številčnejšim skupinam enodnevnih dogodkov pestrost ponudbe prevlada pri odločitvi. Ura in pol do dve uri, kolikor nad loči do Ljubljane, Zagreba ali Gradca za takšno izkušnjo, kot jo lahko ponudimo, ni problem. V prid je podatek, da se velika večina organizatorjev vedno znova vrača, kar pomeni, da so bili zadovoljni in da že ob prvem obisku niso doživeli vsega. Se pa organizatorji največkrat odločijo za kombinacijo izvedbe dogodka z izkušnjo regije. Kongresne kapacitete v Zdravilišču Radenci sicer dosežejo skupine do 250 oseb, v Moravskih Toplicah do 200, čeprav je največ manjših dogodkov s 50 do 100 udeleženci. In takšno število je ravno pravšnje za različne team buildinge in incentive programe v regiji.

Katere aktivnosti in programi v regiji pa so trenutno najbolj zanimivi?

Trenutni trend poslovnih dogodkov je povezan z izkušnjo bivanja v Prekmurski vasi Ajda v Termah 3000 – Moravske Toplice. Gre za naselje hišk, pokritih s tradicionalno slamnato panonsko streho, veliki steklenimi površinami, ki gledajo v naravo in domačnostjo prostora. Bivanje v hiškah kombiniramo s šolo golfa na bližnjem golf igrišču Livada z 18 luknjami ter s kulinaričnimi delavnicami ob odprtem ognju pod mentorstvom kuharjev iz Term 3000. Smo edini v Pomurju s celovito ponudbo kongresnega dela, odličnih nastanitev in dodelanega team building programa. Slednje se nam obrestuje, saj imajo gostje radi celovit paket petzvezdičnih storitev. Eden izmed najpogosteje izbranih programov je tekmovanje v pripravi prekmurskega bograča. Gre za preprost, a odličen program, ki je pravšnja mera lepe narave, odlične kulinarike in rahlega rivalstva. Ker ima Pomurje odlično izhodišče za vse tipe kolesarjev, je tudi kolo pogosta izbira, predvsem v kombinaciji z obiskom Čokoladnice Passero, Šunkarne Kodila, Luštne Domačije ali Ocean Orchids. Najbolj aktivni pa se lahko s kolesom celo podajo do Lendavskih goric in tamkajšnjega Vinariuma. Trud je na koncu bogato poplačan z razgledom in nepozabnim lendavskim langašem.

Omenili ste stolp Vinarium in druge ponudnike, ki poleg Sava Hotels & Resorts soustvarjajo ponudbo v regiji. Občutek je, da dobro sodelujete?

Sodelovanje med ponudniki turističnih storitev je vsekakor tek na dolge proge. V zadnjih nekaj letih je prepletanja in skupnih poti vse več, kar se kaže v enotnejšem skupnem nastopu in celovitejših produktih. Tudi v vse bolj zadovoljnih gostih! Povezovanje in prepletanje kultur, verstev in drugih različnosti imamo zgodovinsko gledano Pomurci v sebi. Kot ena izmed pozitivnih posledic uspešne večkulturnosti je regijski biser, tj. kulinarika. Ravno zaradi nje gostje radi obiščejo tukajšnje kraje in v zadnjem času, ko se preko kulinarike regija omenja na mednarodnem nivoju, smo stopili stopničko višje.

Kot ste omenili, Pomurje neobhodno povezujemo z odlično kulinariko. Je ta lahko ključna prednost regije tudi pri poslovnih dogodkih?

Radi pravimo, da je kulinarika pripovedovalec zgodovine krajev. Ker imamo bogato zgodovino, je takšna tudi naša hrana. Poslovni gosti dajejo še posebno pozornost avtohtonim in lokalnim jedem, zato imamo s panonsko kulinariko veliko prednost pred drugimi slovenskimi regijami, napram okoliškim državam pa sploh. Poglejmo le prekmursko gibanico, ki ji pravimo tudi kraljica prekmurske kulinarike. Gre za simbol vsega odličnega, kar regija ponuja. Gre za drugi slovenski proizvod z zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti pri Evropski uniji, proizvajajo jo lahko le certificirani ponudniki. Ponosni smo, da so med njimi prav vse destinacije Sava Hotels & Resorts. Pri nas lahko prekmursko gibanico kupite za domov ali se je v posebnem tečaju naučite izdelati sami.

Že pred poletjem se Pomurju obeta nova turistična atrakcija v bližini Murske Sobote, ki bo pomenila »vrata v Pomurje«, tj. Expano. Kaj si poslovni turizem obeta od tovrstnih novosti?

Expano je svojevrsten inovativen projekt, ki za Pomurje lahko pomeni dodano vrednost. Mišljen je kot vozlišče informacijskih, poslovnih in turističnih interesov, s svojo moderno predstavitvijo regije pa bo ponujal obogatitev turistične ponudbe. Tudi ali predvsem za poslovne goste bodo z Expanojem na voljo novi incentive programi - od aktivnosti na bližnjem motorik parku do vodnih športov, kot so veslanje, SUP-anje, potapljanje ali ribolov na Soboškem jezeru. Gre za programe, ki jih v Pomurju pri poslovnih skupinah do zdaj nismo mogli izvajati, zato se nove pridobitve vsi v regiji veselimo. Pomurje je vsekakor regija, ki ima kljub bogati tradiciji turizma še veliko potenciala.

Več >>

Prekmurje v turističnem razcvetu – preverite, kako jim uspeva
Avtomobilski eksoti, ki so pridobili ali izgubili največ vrednosti
6 ur
V luči ženevskega avtosalona so pri JBR Capitalu pripravili lestvici ženevskih avtomobilov, ki so naložbo lastnikov oplemenitili ali pa precej osiromašili.
Na članek...

Ko ugasnejo luči, ko se ustavijo vrteče ploščadi in ko se domov odpravijo manekenke, se najbolj eksotični športni lepotci zapeljejo v garaže lastnikov. Nekateri jih vozijo, na nekaterih se nabira prah. Kako jekleni konjički ohranjajo vrednost, so se spraševali v londonskem podjetju JBR Capital, ki se ukvarja s financiranjem dragih avtomobilov. V luči ženevskega avtomobilskega salona so objavili lestvico avtomobilov, ki so jih v zadnjih desetih letih razkrili v Ženevi in so pridobili ali izgubili največ vrednosti.

Na lestvico so se pričakovano uvrstili zelo dragi, redki in predvsem italijanski športni avtomobili. Od svojega krsta v Ženevi je vrednost daleč najbolj zrasla Lamborghinijevemu modelu veneno, ki so jih ob 50-letnici podjetja naredili le pet, kupcem pa prodali le tri. Cena ob razkritju je znašala dobre tri milijone evrov, danes pa je vrednost tega avtomobila ocenjena na več kot 8,5 milijona evrov, kar pomeni približno 180-odstotno rast.

Ko se vrednost podvoji

Za več kot sto odstotkov je vrednost zrasla hibridnemu hiperšportnemu ferrariju laferrari. Omejene serije ferrarijev so še posebej zaželene med zbiratelji, saj so znane kot odlična naložba. Kupejevskih ferrarijev so izdelali le 500, skrbno izbrani kupci so ob predstavitvi za primerek odšteli 1,34 milijona evrov, danes pa bi zanj iztržili 2,8 milijona. Kot odlična naložba se je izkazal nakup švedskega eksotika koenigsegga one:1. Izdelali so jih le sedem, kupci pa so ob predstavitvi leta 2014 zanj odšteli 2,33 milijona evrov. Vrednost se je do danes podvojila.

Da ni vse zlato, kar se sveti, pa dokazuje lestvica modelov, ki so od svojega krsta v Ženevi izgubili največ vrednosti. Od razkritja leta 2013 je kar 71 odstotkov vrednosti izgubil maserati quattroporte. Za novega so kupci odšteli dobrih 128 tisoč evrov, danes pa je vreden le še okoli 37 tisoč evrov. Več kot polovico vrednosti je do zdaj izgubil bentley continental supersports. Na lestvico so se uvrstili še dva aston martina, ferrari, bugatti, rolls-royce in drugi.

»Med eksotiki, ki so bili razkriti na letošnjem ženevskem salonu, bo najzanimiveje spremljati gibanje vrednosti modelov bugatti la voiture noire, pagani huayra BC roadster, pininfarina battista, lamborghini aventador SVJ roadster in ferrari F8 tributo,« je dodal direktor JBR Capitala Stephen Halstead.

Avti z lestvice s slovenskimi lastniki

Med avtomobili z lestvic jih nekaj vozi tudi po slovenskih cestah. Porsche cayman GT4 je v Sloveniji našel štiri lastnike. Od leta 2015, ko je bil razkrit javnosti, je pridobil 31 odstotkov vrednosti. Cena novega je bila okoli 76 tisoč evrov, danes pa je vreden skoraj sto tisočakov. Med Slovenci se lahko en lastnik pohvali, da je njegov porsche 911 GT3 ohranil enako vrednost kot pri nakupu, medtem ko je drugega Slovenca doletela izguba vrednosti njegovega maseratija quattroporte.

Avtomobilski eksoti, ki so pridobili ali izgubili največ vrednosti
Foto: Ferrari
Najbolj brani članki danes
8 ur
1. Koliko nas bo stal komfort Luke Mesca?2. Kako vrhovno sodišče povečuje zaupanje v sodstvo? S 350 tisoč evri za dve spletni strani in projekta.3. Prijazen intervju Vzajemne s Šabederjem, ki bo
Več ▼

1. Koliko nas bo stal komfort Luke Mesca?

2. Kako vrhovno sodišče povečuje zaupanje v sodstvo? S 350 tisoč evri za dve spletni strani in projekta.

3. Prijazen intervju Vzajemne s Šabederjem, ki bo kot minister ukinjal dopolnilno zavarovanje. Naključje?

4. Evropa in Kitajska – (pre)veliko breme za ameriški Ford?

5. TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Novi Gorici in Kranju ter šest hiš pri Ajdovščini

6. Ste vedeli, da je tudi podjetje lahko normiranec? Pojasnjujemo pluse in minuse normiranega d. o. o.

7. Stari mački v akciji: Tone Rop, Marjan Rekar in Janez Zemljarič skupaj v nepremičnine

8. Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira po slovenskih bankah?

9. Razkrivamo: kaj prinaša sporazum Šarčeve koalicije z Levico. Kdo bo ob posel, komu bo lažje?

10. (Sporazum vlada-Levica) 10 tisoč novih najemniških stanovanj, določanje maksimalnih najemnin ter regulacija AirBnB

Naslovne zgodbe Financ
9 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Krka odprla vrata mladim kemikom in farmacevtom 2
9 ur
V Krki so študentom farmacije in kemije predstavili karierne in zaposlitvene priložnosti
Na članek...

Krka slovenska tovarna zdravil iz Novega mesta, ki bo lanske rezultate poslovanja predstavila ta četrtek 21. marca, se trudi privabiti najboljše kadre, zato so organizirali Krkin karierni dan.

"Zavedamo se, da k ustvarjanju zgodbe o uspehu v dinamičnem mednarodnem okolju največji delež prispevajo prav zaposleni. Zato posebno pozornost namenjamo privabljanju mladih talentov, saj se zavedamo, da bo podjetje le z odličnimi sodelavci uspešno tudi v prihodnosti," so sporočili iz Krke, Novo mesto.

V svojo sredino bi radi pritegnili najboljše strokovnjake, ki si želijo nenehno pridobivati nova znanja

Krkin cilj je biti podjetje ustvarjalno mislečih, odločnih, samozavestnih in samoiniciativnih sodelavcev, ki svoje uspehe gradijo na timskem delu. Omogočajo jim zanimivo delo v kulturno raznolikem mednarodnem okolju, v katerem se lahko poslovno, strokovno in osebnostno razvijajo.

Pritok sodelavcev zagotavljajo s podeljevanjem štipendij študentom in dijakom, ki že med izobraževanjem kažejo določene talente in sposobnosti. Z njimi delajo sistematično, da bi jim tako omogočili kar najboljši stik s podjetjem in pridobitev izkušenj. Omogočajo jim opravljanje strokovne prakse, pri čemer se bolje seznanijo s podjetjem in delovnimi procesi, hkrati pa lahko razvijejo in pokažejo svoje znanje in sposobnosti.

Z željo, da bi študenti zaključnih letnikov spoznali delovno okolje in naravo dela še preden stopijo na trg dela, so jim v Krki odprli vrata in omogočili vpogled v sodobne tehnološke procese v razvoju in proizvodnji učinkovin in zdravil.

Danes Krka zaposluje številne strokovnjake, kar 38 odstotkov vseh zaposlenih ima izobrazbo s področja farmacije ali kemije. Od tega ima skoraj polovica vseh zaposlenih sodelavcev s farmacevtsko ali kemijsko izobrazbo zaključeno najmanj visoko strokovno stopnjo izobraževanja. Ta profil kadrov bo za uresničevanje svojih poslovnih ciljev potrebovala tudi v prihodnje, so še sporočili iz Krke.

S Krkinimi nagradami jih spodbujajo k ustvarjalnemu in raziskovalnemu delu že od leta 1971

Na natečaju sodeluje vsako leto več mladih, tako dodiplomskih in podiplomskih študentov pa tudi dijakov. Na ta način prepoznavajo talente, med katerimi so doslej mnogi zgradili svojo kariero v Krki.

Študentom in mladim raziskovalcem z različnimi temami in strokovnim znanjem pomagajo tudi pri zaključnih nalogah, kot predavatelji pa Krkini sodelavci soustvarjajo študijske programe na dodiplomski in magistrski stopnji. V letu 2018 so imeli 61 štipendistov, od teh jih je 13 končalo študij in se v podjetju zaposlilo. S srednjimi šolami in fakultetami sodelujejo tudi pri omogočanju obvezne delovne prakse.

Krka odprla vrata mladim kemikom in farmacevtom
Foto: arhiv Krke, Novo mesto
Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti
10 ur
Kaj morate proučiti, vedeti in na kaj biti pozorni, če razmišljate o menjavi banke
Na članek...

Komitenti NLB ste morda že zaznali, da vas banka opominja, da namesto osebnih računov prihajajo paketi. Z začetkom leta so namreč pri NLB začeli postopno preoblikovanje računov v pakete za tiste stranke, ki niso tega storile že same. »Predvidoma do konca 2019 bomo našim strankam postopoma preoblikovali samostojne račune v pakete,« pojasnjujejo. Z aprilom pa pakete uvaja tudi SKB.

Če se vam zdi, da paket, ki so ga »izbrali« v banki, ne ustreza, morate izbor paketa opraviti sami. In seveda je to pametno storiti, še preden vam ga banka sama preoblikuje. Paketi so štirje: osnovni (4,9 evra na mesec), mladostni (3,9 evra na mesec), aktivni (9,4 evra na mesec), premium (13,3 evra na mesec). Seveda vsak vključuje različne stvari, eni paketi vključujejo manj, drugi več storitev. Kateri je za vas kot komitenta najprimernejši, je vaša odločitev. »Paketna ponudba za stranke pomeni učinkovitejši pregled nad stroški, ki jih imajo z bančnimi storitvami,« pravijo v NLB.

SKB s paketi za fizične in pravne osebe

Ponudbo paketov z aprilom uvaja tudi SKB. "Ponudba paketov bo pripravljena bo za fizične in za pravne osebe, pri manjših podjetnikih bo združevala bančne storitve, ki jih opravljajo v svojem zasebnem in poslovnem življenju. Za stranko bo paketna ponudba cenovno praviloma ugodnejša, kot če bi kupovala posamične storitve ali produkte, enostavnejša in bolj pregledna," pojasnjujejo v banki in dodajajo, da bodo za fizične osebe na voljo trije paketi, za pravne pa dva.

ZPS: Pri izbiri bančnega paketa premislite, kaj res potrebujete

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) na splošno o izbiri bančnih paketov pravi: »Pri izbiri paketov dobro premislite, ali tisto, kar paket vsebuje, tudi zares potrebujete. Odločite se za paket, ki ga boste lahko izkoristili in ne boste po nepotrebnem plačevali za storitve, ki jih ne uporabljate.«

Nočem paketa! Lahko obdržim svoj osebni račun?

Če niste zagovornik paketov in bi radi le obdržali svoj osebni račun, vam iz NLB sporočajo, da od samostojnih osebnih računov ostaja le osnovni račun. Drugih v njihovi ponudbi ni več.

Pri SKB pa pravijo, da bodo stranke paketno ponudbo izbrale, če bodo to želele. "Tiste, ki paketne ponudbe ne bodo želele, bodo lahko izbirale med samostojnim osebnim računom in posamičnimi produkti in storitvami."

Katera banka vas najbolj lupi?

V svoji analizi je Banka Slovenije raziskovala cene košarice storitev tradicionalnega in elektronskega bančništva. To so izračunali iz povprečja obsega transakcij bank.

Najdražjo košarico »tradicionalnih« bančnih storitev, torej storitev pri bančnem okencu, ima za fizično osebo s 169,71 evra SKB banka, več kot petkrat cenejšo pa z 31,85 evra Delavska hranilnica. Pri elektronskem bančništvu ima s 56,23 evra najdražjo košarico storitev NLB. Najmanj vas bo elektronsko bančništvo stalo spet pri Delavski hranilnici, kjer košarica storitev stane 27,23 evra.

Banke uvajajo bančne pakete, kaj morate vedeti
Foto: Shutterstock
Banke: dogaja se, kot že dolgo ne 1
10 ur
Kaj pa prihodnost? Ta se za banke ne zdi ravno svetla: digitalizacija, nova finančnotehnološka podjetja, banke brez poslovalnic
Na članek...

Največja »bančna novica« zadnjih dni je vse bolj verjetna združitev med Deutsche in Commerzbank. Ob branju ključnih treh svetovnih poslovno-finančnih medijev, Bloomberga, Financial Timesa in Economista, se zdi, da ves svet na to združitev gleda s precej grenkim priokusom. Nekako v slogu, kaj lahko nastane iz tega, ko se združujeta dva velika finančna bolnika, razen tega, da dobimo enega zares velikega finančnega bolnika, in kakšna tveganja to prinaša. O tem je pred kratkim v kolumni Bo Deutsche Bank postala še bolj (pre)velika? pisal Tadej Kotnik. Podrobnosti o tem, kako bodo Nemci reševali svoja bančna velikana, niso znane, brez dvoma pa banki čaka krčenje.

Kaj pa Slovenija? Po veliki bančni sanaciji leta 2013 so se začele dogajati spremembe. Trenutno je precej živahno na področju združitev in prevzemov.

Začelo se je s prodajo NKBM skladu Apollo (pozneje je sklad tej priključil še Poštno banko in slovensko krilo Raiffeisna). Hypo banko je kupil sklad Advent in jo preimenoval v Adikko, že dalj časa se špekulira, da se bo umaknil prek IPO. V Deželno banko Slovenije je vstopila pokojninska družba Alenke Žnidaršič Kranjc.

Miodrag Kostić pravkar končuje prevzem Gorenjske banke. V Hranilnico Lon je vstopil irski Kylin Prime Fund, ki je v lasti Kitajca Kaia Daia – ta si menda želi celo banko. Lastniške rošade so se dogajale tudi v Delavski hranilnici. Država je lani prodala 65 odstotkov NLB, do konca leta mora prodati še 10-odstotni delež plus eno delnico. Izteka se rok za oddajo ponudb za Abanko, naprodaj je menda SKB banka.

Za slovenski trg kar veliko dogajanja, in kot kaže, se bo dogajalo še kar precej. Sploh, če se bodo uresničile napovedi bančnikov, da bodo v Sloveniji na srednji rok ostale štiri bančne skupine in kakšna manjša banka ali hranilnica. Kolegica Petra Sovdat je našla podatek, da je v Sloveniji v prvem poosamosvojitvenem letu delovalo 45 bank in hranilnic, zdaj tukaj posluje 12 bank, dve predstavništvi bank in tri hranilnice. V zadnjih letih so s prizorišča izginile Factor banka, Probanka, Banka Celje ...

Kaj pa poslovanje? Slovenske banke so lani skupaj ustvarile za 496,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 17 odstotkov bolje kot leto pred tem in najboljši rezultat v zadnjem desetletju. Banka Slovenije v svojih biltenih opozarja, da banke sicer res poslujejo z dobičkom in dosegajo solidno dobičkonosnost, »vendar pa ta na dolgi rok ni vzdržna, saj je dosežena tudi na račun neto sproščanja oslabitev in rezervacij«. Kaj pa prihodnost? Ta se za banke ne zdi ravno svetla. Digitalizacija, nova finančnotehnološka podjetja, banke brez poslovalnic. Politika nizkih obrestnih mer, ki ji nekako ni videti konca. Ko so pri Bloombergu navajali razloge za težave Deutsche Bank, so kot glavnega navedli: »Ena njihovih največjih težav je, da stroškov niso znali znižati hitreje, kot so izgubljali prihodke.« To si velja zapomniti.

Šef parlamenta: Premierka Mayeva ne more še enkrat pred parlament z istim dogovorom 2
11 ur
Theresa May bi šla še v tretje prosit parlament, naj podpre izstopni dogovor – in to deset dni pred uradnim datumom za brexit. Vendar pa je v ponedeljek pozno popoldne predsednik britanskega parlamenta John Bercow šokiral s presojo: to ni mogoče.
Na članek...

V torek bo le še deset dni do predvidenega datuma za brexit, pri čemer se niti v ponedeljek popoldne še ni vedelo, ali bo britanska premierka Theresa May šla znova v parlament. Izstopni dogovor, ki ga je izpogajala z EU, so poslanci že dvakrat zavrnili, a premierka se ne da, pred parlament bi šla tudi v tretje. Še dopoldne je bil jeziček na tehtnici menda (spet) stranke severnoirskih unionistov DUP. Popoldne pa šok – predsednik parlamenta John Bercow je odločil, da premierka ne more dati še enkrat na glasovanje izstopnega sporazuma, ki bi bil enak ali skoraj enak kot tisti, o katerem so poslanci glasovali prejšnji torek.

Parlament je dogovor zavrnil že dvakrat

Britanski parlament je premierki Mayevi doslej odločno pokazal najprej, da ni zadovoljen z izstopnim dogovorom, ki ga je njena vlada izpogajala z EU, zatem pa tudi, da ni zadovoljen niti z dodatnimi razjasnitvami, ki jih je premierka dobila v zadnjem hipu od EU, zadevajo pa najbolj sporni del ločitvenega sporazuma, to je režim tako imenovane irske varovalke.

  • Minuli teden so poslanci vladi sporočili, da zavračajo zdajšnji izstopni dogovor (ker niso zadovoljni s predvidenim režimom irske varovalke).
  • Zatem so odločili, da nikakor ne sme priti do trdega brexita.
  • Nazadnje pa, da naj britanska vlada EU zaprosi za odlog brexita.

Spomnimo, za kaj gre pri sporni irski varovalki, ki je jabolko spora med vlado in parlamentom: če bi Velika Britanija zapustila EU z dogovorom, bi 30. marca 2019 začelo teči prehodno obdobje, ki bi trajalo do konca decembra 2020. V tem času bi v odnosih med VB in EU veljala dosedanja evropska pravila, medtem pa naj bi VB in EU sklenili dogovor o prihodnjem trgovinskem sodelovanju. Če jima tega ne bi uspelo doseči pravočasno, bi lahko bil uveljavljen režim irske varovalke. V tem primeru bi Severna Irska ostala usklajena z nekaterimi pravili evropskega enotnega trga, celotna VB pa bi ostala del evropske carinske unije, dokler VB in EU ne bi dosegli trgovinskega sporazuma.

Premier Rutte Mayevo primerjal s filmskim likom

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Premierki Mayevi, ki je pred referendumom podpirala nadaljnje članstvo VB v Uniji, nihče ne bo mogel očitati, da je glede izstopnega dogovora prekmalu vrgla puško v koruzo. Nasprotno, nizozemski premier Mark Rutte je, kot poroča Politico, njeno izjemno vztrajnost primerjal z enim izmed likov, ki si ga je znamenita britanska skupina nadrealističnih komikov Monty Python zamislila v filmu Monty Python in Sveti gral. Gre za lik Črnega viteza, ki nikakor noče priznati poraza, čeprav v mečevalskem dvoboju izgubi vse ude.

Mayeva torijevce pozvala k domoljubju

Namreč, Mayeva bi šla v parlament tudi tretjič in v nedeljski izdaji časnika Telegraph je objavila odprto pismo s pozivom, da bi poslanci pravo domoljubno gesto izkazali s tem, da bi podprli njen dogovor za brexit. V nasprotnem primeru, je nadaljevala, državo čaka vrsta neželenih alternativ.

Mayeva je v pismu navedla, da je hvaležna, da so se v drugem glasovanju iz nasprotnikov njenega dogovora v njegove podpornike prelevili trije ducati poslancev. Spomnimo, da je bilo nasprotovanje dogovoru v drugem glasovanju sicer manjše kot v prvem, čeprav še vedno zelo izrazito.

  • V prvem glasovanju, 15. januarja, so v 650-članskem parlamentu poslanci njen dogovor zavrnili s 432 glasovi proti, ker je razlika v prid nasprotnikov dosegla kar 230 glasov, pa je to postal najhujši vladni poraz v parlamentu v sodobni britanski zgodovini. (Proti je glasovalo 118 članov konservativne stranke, ki jo vodi Mayeva.)
  • V drugem glasovanju, 12. marca, je proti izstopnemu dogovoru glasovalo 391 poslancev, podprlo ga je 242, razlika v prid nasprotnikov pa je znašala 149 glasov. (Proti je še vedno glasovalo okoli 75 članov konservativne stranke.)

Presoja: premierka ne more spet pred parlament z istim dogovorom

V ponedeljek popoldne pa je za šok poskrbel predsednik parlamenta John Bercow, ki je dobil več vprašanj v zvezi s pričakovanim tretjim glasovanjem o dogovoru. Jedro vprašanj je bilo, ali sme premierka že v tretje (ali četrto) priti v parlament z istim dogovorom in prositi poslance, naj ga potrdijo.

John Bercow je odločil, da premierka ne more dati še enkrat na glasovanje izstopnega sporazuma, ki bi bil enak ali skoraj enak kot tisti, o katerem so poslanci glasovali prejšnji torek.

Ko je prišla premierka drugič v parlament (12. marca), poslancem ni v glasovanje predložila istega dogovora kot 15. januarja, saj je zdaj dogovor vseboval več pravnih sprememb, vlada pa ga je pospremila tudi s tremi dodatnimi dokumenti. »Zato je bilo primerno, da je bilo opravljeno novo glasovanje,« je dejal Bercow.

In nadaljeval, da se zdaj omenja morebitno tretje ali celo četrto glasovanje: »Če želi vlada predstaviti nov predlog, ki ni enak ali bistveno podoben kot tisti, o katerem se je odločalo 12. marca, je to v redu. Vlada pa ne more legitimno predložiti v glasovanje istega dogovora, kot je bil zavrnjen 12. marca, ali dogovora z bistveno enakim pomenom.« Kot je dodal Bercow, to ni njegova zadnja odločitev o tej temi, želi pa nakazati, kakšen test mora prestati vlada, da bi lahko zakonito izvedla tretje glasovanje o dogovoru.

Prepričevanje DUP, zahteve po odstopu Mayeve

To spremeni marsikaj. A tudi že prej je bilo veliko vprašanje, ali bi Mayevi uspelo zagotoviti dovolj podpore. Kot je namreč finančni minister Philip Hammond dejal v pogovoru za BBC, bi tretje glasovanje o izstopnem dogovoru v britanskem parlamentu bilo izpeljano le, če bi bilo jasno, da ga bo parlament podprl (če bodo vnaprej zagotovili dovolj glasov konservativcev in severnoirske stranke DUP).

Glavno vlogo so britanski analitiki pripisali (spet) stranki severnoirskih unionistov DUP. Doslej je torijevcem pod vodstvom Mayeve DUP z desetimi poslanci zagotavljala tesno večino v 650-članskem parlamentu, kjer imajo torijevci premalo, zgolj 317 sedežev. Zdaj pa bi lahko stranka DUP premierki morda lahko zagotovila večinsko podporo za dogovor. Tako se je ugibalo še v ponedeljek dopoldne.

S poudarkom na morda, saj je moč stranke DUP kot take z njenimi desetimi glasovi v 650-članskem parlamentu majhna. Bi pa po poročanju Guardiana podpora DUP za seboj potegnila tudi podporo nekaterih najbolj gorečih zagovornikov brexita – med katerimi je konservativec Jacob Rees-Mogg, ki da bi raje podprl slab dogovor, kot tvegal, da brexita ne bi bilo.

Ampak ... hkrati je v ponedeljek v časniku Telegraph izšlo pismo 23 torijevskih zagovornikov brexita, češ da zavračajo argumentacijo Rees-Mogga in da bodo v vsakem primeru glasovali proti dogovoru. Pri tem iz pisma izhaja še njihovo prepričanje, da je brexit brez dogovora še vedno tudi možnost, čeprav je parlament prejšnji teden to zavrnil (čeprav v nezavezujočem glasovanju).

In v nedeljo in ponedeljek so nekateri mediji prinesli tudi poročila, da bi več torijevcev dogovor podprlo v zameno za odstop Mayeve – kar je ideja, o kateri smo že pisali.

Nestanovitnost poslancev

Ali je mogoče prepričati zadostno število konservativcev in vseh deset poslancev stranke DUP, da podprejo izstopni dogovor, je vprašanje za milijon evrov. Tudi zato, ker so v nasprotju s premočrtno vztrajnostjo Mayeve številni (konservativni) poslanci – nestanovitni.

Samo spomnimo: prejšnji teden je pri glasovanju o odlogu za brexit minister za brexit v sklepnem nagovoru goreče pozival poslance, naj podprejo vladni predlog – potem pa šel in glasoval proti vladnemu predlogu.

Prav tako je zanimiv primer nekdanjega (prvega) ministra za brexit Davida Davisa, ki je s položaja odstopil zaradi nestrinjanja z izstopnim dogovorom, kot ga je izpogajala Mayeva, zdaj pa je v pismu s 14 kolegi zagovorniki brexita poslance pozval, naj premierkin dogovor podprejo.

Ali pa primer nekdanje ministrice za delo Esther McVey, ki je prav tako odstopila zaradi dogovora (da je lahko glasovala proti njemu, česar kot članica kabineta po njenem ne bi mogla), zdaj pa je v pogovoru za televizijo Sky nakazala, da ji dogovor še vedno ne diši, da pa se boji, da če ne bo potrjen, morda sploh ne bo prišlo do brexita. Ker brexit hoče, pa se bo »prijela za nos« in v (morebitnem) tretjem glasovanju dogovor podprla.

Tretje glasovanje, če bi bilo, bi moralo biti v torek ali sredo, saj se v četrtek, 21. marca, začne dvodnevni vrh, na katerem je predvideno, da naj bi evropski voditelji odločali o prošnji za odlog brexita (tako so sicer britanski poslanci odločili v tretjem od treh glasovanj prejšnji teden).

Šef parlamenta: Premierka Mayeva ne more še enkrat pred parlament z istim dogovorom
Foto: Shutterstock
Natalija Gorščak bo nova direktorica TV Slovenija 1
11 ur
Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji seji soglašal z imenovanjem Natalije Gorščak za direktorico televizije. Za soglasje je morala zbrati najmanj 15 svetniških glasov
Več ▼

Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji seji soglašal z imenovanjem Natalije Gorščak za direktorico televizije. Za soglasje je morala zbrati najmanj 15 svetniških glasov podpore, dobila pa jih je 20. Proti ni glasoval nihče, vzdržali pa so se štirje svetniki. Gorščakova je bila doslej v. d. direktorice televizije. (STA)

Volitve za dekana EF: Metka Tekavčič ima tri izzivalce 9
11 ur
Dekana bodo tokrat prvič volili tudi študenti
Na članek...

Študenti, učitelji in drugi zaposleni Ekonomske fakultete (EF) Univerze v Ljubljani bodo 14. maja volili novega dekana.

Poleg aktualne dekanje Metke Tekavčič bodo za dekana ekonomske fakultete tekmovali še trije profesorji, nekdanji minister za delo Vlado Dimovski, prodekan EF Aleš Popovič in prodekan Marko Pahor, sicer tudi redni kolumnist Financ.

Pahor in Tekavčičeva sta se pomerila že leta 2017, takrat je zmagala Tekavčičeva in osvojila tretji mandat. Tekavčičeva je dekanja od leta 2013. Doslej so bili mandati še dveletni, letos bodo dekana volili za štiriletni mandat.

Tokrat prvič volijo vsi zaposleni in tudi študenti

Doslej so dekana volili učitelji, tokrat pa prvič volijo tudi študenti ter strokovno-administrativno in tehnično osebje fakultete. A vsak glas ne šteje enako. Po statutu Univerze v Ljubljani so glasovi študentov vredni 20 odstotkov vseh glasov, glasovi strokovno-administrativnega in tehničnega osebja od 15 do 20 odstotkov glasov, večino glasov pa imajo učitelji, znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci, ki so zaposleni vsaj za polovični delovni čas.

Kandidati morajo do 3. aprila predstaviti svoje programe.

Volitve za dekana EF: Metka Tekavčič ima tri izzivalce
Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira po slovenskih bankah?
11 ur
Neverjetno, ampak prav v lastništvu bank se v zadnjih mesecih dogajajo največje spremembe
Na članek...

V sredo je rok za oddajo zavezujočih ponudb za tretjo največjo banko pri nas. Še pred nedavnim je veljalo, da so lastniški deleži v slovenskih bankah tako rekoč nedotakljivi, a v zadnjem letu je v delniških sestavah prišlo do velikih sprememb. Še pred predvidenimi novimi lastniškimi spremembami, ki bi vpliv politike v bančnem sistemu zminimizirale na petino celotne bilančne vsote sistema, in v tednu, ko sta združevanje priznala dva nemška bančna velikana, smo preverili, kdo so novi lastniki slovenskih bank, kdo še prihaja med te in zakaj »izginjajo« banke.

V Sloveniji danes deluje 12 bank, dve predstavništvi bank in tri hranilnice, kar je precej manj kot v prvem poosamosvojitvenem letu, ko je pri nas delovalo kar 45 bank in hranilnic. In medtem ko sta leta 1992 bili v tuji lasti le dve banki, so v (delni) državni lasti zdaj le še tri banke, od teh pa je delež države v NLB »le« 35-odstoten.

Po za zdaj predvidenih načrtih bi morala v lasti države ostati le SID banka, ki posluje s podjetji in bankami, ter 25 odstotkov minus ena delnica največje banke na trgu – NLB. Po pričakovanjih bančnikov naj bi srednjeročno na tako majhnem trgu, kot je Slovenija ostale približno štiri bančne skupine in kakšna manjša banka ali hranilnica.

Dodajmo pa nezanemarljiv vpliv internetnega bančništva oziroma internetnih ponudnikov, ki so praviloma precej cenejši od klasičnih bank – res pa je, da ne ponujajo vseh storitev.

1. Če ne posredujejo politiki: v Abanko Madžari ali Američani?

V sredo, 20. marca, poteče za teden dni podaljšan rok za zavezujoče ponudbe za stoodstotni delež Abanke, ki je še edina povsem državna banka pri nas. Spomnimo, zdajšnja Abanka je po državni sanaciji leta 2013 nastala z združitvijo Abanke Vipa in Banke Celje. Med zainteresiranimi se najbolj vnet boj pričakuje med ameriškim skladom Apollo in madžarsko OTP banko. Prvi že ima skupino NKBM in želi to pred predvidenim umikom s trga še povečati, Madžari pa si že leta prizadevajo vstopiti na slovenski trg, ki je ena redkih lis v regiji, ki jih ne pokrivajo.

Nezavezujoče ponudbe je po neuradnih podatkih oddala tudi avstrijska Erste Group (ki je na slovenskem trgu že navzoča z banko Sparkasse in družbo Erste Card, ki je pred leti kupila Diners Club) in bi se z nakupom Abanke tudi bolj utrdila na našem razdrobljenem trgu.

Poleg omenjenih so zanimanje v postopku prodaje izrazili še v srbski AIK Banki Miodraga Kostića, ki je letos že kupila Gorenjsko banko (ni je pa še plačala), pa v skladu Blackstone (ta se je pred desetletjem tudi že zanimal za slovenske banke, na vrhu seznama je imel NLB) in v skladu Advent, ki je lastnik Addiko Bank (ki pa jo že prodaja, zato izraženega interesa za Abanko viri ne jemljejo zelo resno).

Kako posluje Abanka? Skladno s trendi na bančnem trgu se že nekaj časa ohlaja, daljšo analizo najdete v članku Kako posluje Abanka, ki je v postopku prodaje?

In zdaj? Oddaji ponudb in verjetnemu pogajanju za zvišanje cene z najboljšimi ponudniki – spomnimo, Abanka se prodaja cela, v kosu –bosta sledila izbor in podpis pogodbe. Seveda, če SDH, ki prodajni postopek vodi (oziroma vlada kot skupščina krovnega upravljavca državnega premoženja), prodaje ne ustavi.

Tudi v vladi Marjana Šarca so že preverjali, ali bi se lahko izognili zavezam evropski komisiji – a je komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager še vedno vztrajna, da do odloga ne more priti. »Zakaj morate prodati banko? Ker so jo v težave spravili 'zunanji vplivi',« je pojasnjevala na nedavnem obisku v Ljubljani. Dodajmo, da je Vestagerjeva glavna kandidatka za predsednico evropske komisije politične skupine ALDE, v katero sodijo tudi koalicijske LMŠ, SMC in (pridružena članica) SAB.

2. Do konca leta bo državna manj kot četrtina NLB

Enako, brez popuščanja, Vestagerjeva napoveduje za dokončno izpolnitev zaveze o umiku države iz NLB. Država je lani namreč prodala le 65 odstotkov banke – zdaj mora prodati še 10 odstotkov in eno delnico. Zakaj? Po originalnih zavezah iz državnega reševanja bank leta 2013 bi morala država do konca leta 2017 prodati 75 odstotkov plus eno delnico NLB, največje banke v Sloveniji. Razlog je povsem isti, kot ga je Vestagerjeva navedla za Abanko – da se zminimizirajo morebitni (novi) politični vplivi na poslovanje.

A vlada Mira Cerarja, ki je tudi »nacionalinteresno« želela preprečiti prodajo, je pri evropski komisiji izposlovala, da lahko v prvem obroku proda le polovični delež banke. Dodajmo, da so se v SDH in politiki tudi sami odločili, da bodo delnice prodajali prek javne ponudbe (IPO), ne pa strateškemu partnerju, kjer bi verjetno lahko iztržili boljšo kupnino.

Do konca leta se bo moral tako delež države (če EU ostane pri zahtevi za izpolnitev zavez) zmanjšati pod statutarno večino, verjetno pa to ne bo zadnja večja lastniška sprememba. Glede na to, da delnice NLB kotirajo na ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu pa na londonski, je NLB lahko v vsakem trenutku tarča prevzemnika.

Vlada že čaka tudi morebitni novi odpustek evropske komisije. Vlada Mira Cerarja je namreč banko zaradi nezadostnega umika države iz kapitala še dodatno poslovno oslabila – še naprej je morala izvajati večino omejevalnih ukrepov pri poslovanju (sprostilo se je le čezmejno financiranje poslov), na novo pa »prislužila« še umik iz življenjskih zavarovanj oziroma prodaja 50-odstotnega deleža v NLB Viti (več o tem v članku Dobiček NLB v devetih mesecih nižji kot lani, bo treba prodati NLB Vito?).

3. Bo SKB še francoska ali (tudi) v to vstopa madžarska OTP?

Že nekaj let se nenehno govori tudi o prodaji SKB, smo pisali pred nedavnim, ki je po bilančni vsoti med četrtim in petim mestom na trgu. Francoska Societe Generale se iz regije umika že od leta 2017, vse banke, ki jih je prodala, pa je kupila madžarska OTP, ki jo obvladuje Sandor Csanyi, bankir, nepremičninar, lastnik največjega agroživilskega konglomerata in predsednik nogometne zveze.

Lani so v francoski Societe Generale prodali dve banki, na Poljskem in v Srbiji. Strategija je, so napovedali, da so v regiji, kjer niso dosegli postavljenih ciljev, naprodaj vse banke, sploh tiste, ki niso med prvimi tremi na trgu.

Za zdaj so Francozi obdržali še banko na Češkem (tretja največja in daleč največja njihova v regiji), v Romuniji (tretja največja), v Sloveniji (ki je med četrtim in petim mestom na trgu, Francozi pa investitorjem za SKB prikazujejo tretje mesto, saj upoštevajo le raven posojil), v Črni gori (druga največja) in Severni Makedoniji (druga največja na trgu). Zadnji dve sta daleč najmanjši v vzhodni diviziji Societe Generale, SKB pa je precej manjša od romunske in češke sestre.

Po neuradnih informacijah naj bi OTP, smo pisali, čakala, kaj bo s prodajo Abanke. Madžari imajo sicer na slovenskem trgu še precej večje ambicije – menda pogledujejo tudi po skupini NKBM (v to sta se združili še Poštna banka in nekdanji slovenski del Raiffeisen banke), saj se bo Apollo iz naložbe prej ali slej umaknil. OTP je za nakup NKBM neuspešno kandidirala ob državnem umiku iz lastništva, zanimala se je tudi za Gorenjsko banko.

4. Gorenjska banka je Kostićeva, slovenski del Hete pa verjetno ne bo

V sredo se bo na tiskovni konferenci predstavil novi lastnik Gorenjske banke, to je srbska AIK Banka, ki je v lasti MK Grupe enega najbogatejših Srbov Miodraga Kostića. Izida prevzemne ponudbe še ni, je pa AIK Banka že prejšnji teden presegla 90 odstotkov v kapitalu banke, ki je ni več med petimi največjimi bankami pri nas. To pomeni, da bo lahko AIK Banka tiste delničarje, ki se ne bodo odzvali na prevzemno ponudbo, tudi iztisnila. In če bo to delala v naslednjem koledarskem letu po končanem prevzemu, bo to morala storiti po prevzemni ceni.

Kakšni so Kostićevi načrti na slovenskem bančnem trgu, še ni povsem znano – ponovimo, da se je zanimal tudi za nakup Abanke. Zanimal pa ga je tudi odkup slovenske podružnice družbe Heta Asset Resolution, slabe banke po potopu koroške Hypo Bank. Kostićeva MK Grupa naj bi oddala najvišjo nezavezujočo ponudbo (ponudil naj bi okoli 300 milijonov evrov), a naj bi že izpadala iz postopka, je poročal Siol. Avstrijci naj bi Kostića, je še neuradno pisal Siol, ocenili kot neprimernega kupca, saj naj ne bi prestal preverjanja po mednarodnih standardih, s katerimi finančne institucije ugotavljajo tveganja na področju pranja in dokazovanja izvora denarja. Ponovimo, da so za nakup slovenske Hete (dejansko gre za nakup terjatev in zavarovanj iz slabih posojil Hypa, ki jih Avstrijci še niso prodali, ne pa za nakup banke) v igri za nakup še skladi DDM, APS in B2. Spomnimo, da je lani srbska centralna banka AIK Banki za nekaj časa prepovedala širitev, sledile pa so še druge kolobocije.

5. Največja hranilnica, Delavska, in na norveškem prepovedana finančna piramida

Lani poleti smo poročali tudi o spremembah v kapitalu Delavske hranilnice, ki ji lastniki, gre za različne sindikate, niso zagotavljali dovolj kapitala ob eksplozivni rasti in je bila tako kapitalsko prešibka. Družba MyWorld je lani dlje časa kupovala delnice Delavske hranilnice – te ji je prodal tudi nekdanji dolgoletni šef Jože Stegne – in zbrala 5,75 odstotka.

Kaj je MyWorld? Gre za družbo iz avstrijskega Gradca, ki jo je, so nam ob razkrivanju zgodbe povedali viri, v Delavsko hranilnico pripeljal Klemen Hazabent, sin nekoč vplivnega bančnika iz NLB in NKBM Andreja Hazabenta, omenjal se je tudi vpliv Stegneta in Draga Isajlovića.

Družba je prej poslovala pod imenom Lyoness, v javnosti pa je znana tudi kot Lyconet oziroma Cashback World. Ta članom ponuja popuste, ki jih pridobijo z nakupi, nakupovalne točke in tudi prijateljske bonuse, koristi od pritegnitve novih članov. Zaradi očitkov o piramidni shemi delovanja je v več državah v preiskavah pri regulatorjih, norveški igralniški regulator pa je lani že objavil, da mora Lyoness v državi nemudoma nehati delovati. Tudi švicarsko višje sodišče kantona Zug je februarja lani Lyonessov sistem označilo za nepravično piramidno shemo, preiskovalo pa naj bi ga tudi več drugih držav, med drugim v Nemčiji, sodni postopki tudi že tečejo v Avstriji. Več o družbi je pisalo Delo v članku Lyoness – nepravična piramidna shema.

6. V Lon prek Senice Kitajec

Po več letih lastniških preigravanj (najprej je bil poražen tabor dolgoletnega »šefa« Slavka Erzarja) je spomladi lani med vodstvom Hranilnice Lon in blokom manjšinskih lastnikov, na čelu katerega je Sergej Racman, potekala še ena vojna za prevlado. Maja je vodstvo Lona, predsednik uprave je Jaka Vadnjal, zmagalo – 16 odstotkov dokapitalizacijskih delnic je vpisala Odvetniška pisarna Mira Senice. Senica je delnice vpisal za irski sklad Kylin Prime Fund, ki je v lasti Kitajca Kaia Daia. Ta se je po naših neuradnih informacijah že dolgo časa v Sloveniji zanimal za nakup kakšne od bank ali hranilnic – zanima ga bančna licenca za Evropsko unijo.

»Zelo zanimiv mož, podjetnik,« je Daia opisal Jaka Vadnjal, šef hranilnice, ki ima približno odstotek slovenskega trga. Kai Dai je po izobrazbi zdravnik, vendar pa ni niti enega dne preživel v zdravstveni ustanovi. Medicino je namreč študiral na materino željo, »v trenutku, ko je dobil diplomo, pa se je usmeril v finance, ki ga bolj zanimajo«.

Kylin Prime ima zdaj 9,94 odstotka Lona, kot pravi Vadnjal, pa bi rad kranjsko hranilnico prevzel v celoti. Lon je sicer že nekaj časa v postopku preoblikovanja iz hranilnice v banko. Med nadzornike Lona sta po lastniških spremembah prišla tudi nekdanji finančni minister in premier Tone Rop (ta ima z nekdanjim šefom državnih železnic Marjanom Rekarjem in nekdanjim šefom SDV Janezom Zemljaričem nov nepremičninski biznis, smo razkrili) ter nekdanji kratkotrajni šef NLB Janko Medja.

Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira po slovenskih bankah?
Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali
11 ur
Najcenejši apartma je naprodaj za 15 tisočakov.
Na članek...

Do sredine maja se boste lahko na dražbah potegovali za številne apartmaje in hiše na hrvaški obali. Našli smo jih v Umagu, Zambratiji, Červarju, Funtani, na Reki, v okolici Opatije in Zadra, na Pelješcu, pa tudi na otokih Krk, Pag in Mali Lošinj.

Največ apartmajev bo možno kupiti na spletni dražbi hrvaške finančne agencije (Fina). Deset jih boste lahko kupili od Slovenskih železnic, ki spet prodajajo devet apartmajev in počitniških hiš na Malem Lošinju in en apartma v Červarju.

Najcenejši apartmaji so tokrat naprodaj v Biogradu na Moru – naprodaj jih je deset, najcenejši pa so naprodaj po izklicnih cenah od 15 do 25 tisoč evrov. Če bi se ukvarjali z gostinstvom in turizmom, je na prvi dražbi naprodaj hostel z restavracijo na otoku Krk.

Funtana: večja apartmajska hiša za okoli 860 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za okoli 860 tisoč evrov (6,4 milijona hrvaških kun) je naprodaj večja apartmajsko-poslovna stavba v naselju Funtana, ki leži med Porečem in Vrsarjem v hrvaški Istri. Stavba, v kateri je po podatkih na spletu več apartmajev, v pritličju pa so poslovni prostori (prodajalna), bo na prvi spletni dražbi Fine naprodaj 10. aprila, varščino pa je treba plačati do 1. aprila.

Umag: apartma, cenejši za tretjino

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Hrvaška Fina bo 24. aprila začela drugo spletno dražbo apartmaja v večapartmajskem objektu v naselju Monterol v Umagu. Površina apartmaja je 75,7 kvadratnega metra, sestavljajo ga dve spalnici, dnevni prostor s kuhinjo in shrambo, kopalnica in loža. Izklicna cena na prvi dražbi je bila okoli 132 tisoč evrov, tokrat pa bo lahko vaš za dobrih 88 tisoč evrov (654.880 hrvaških kun). Apartma je približno 300 metrov oddaljen od morske plaže. Po podatkih z razpisa je prazen.

Červar: stanovanje za 60 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Vleka in tehnika Slovenskih železnic za 60 tisoč evrov prodaja stanovanje v apartmajskem naselju Červar. Od marine je oddaljeno manj kot 200 metrov. Dvosobno stanovanje z galerijo je v tretjem nadstropju apartmajskega objekta Pinot 3 in ima slabih 52 kvadratnih metrov. Počitniški apartma Pinot 3 je bil zgrajen leta 1978. Javno zbiranje ponudb bo 14. maja.

Lošinj: počitniške hiše in apartmaji

Na Lošinju bo na voljo devet počitniških enot. Hčerinska družba Slovenskih železnic Vleka in tehnika ter Slovenske železnice so objavile vabilo k oddaji ponudb za nakup devetih počitniških enot. Te stojijo v počitniškem naselju Bučanje med Svetim Jakovom in Nerezinami. Gre za naselje s skupno 400 počitniškimi enotami, ki ima urejene plaže, bazen, športne površine, pomol za privez čolnov in svoj otok.

Potegovali se boste lahko za pet počitniških hiš, en apartma in tri garsonjere. Apartma ima 43,1 kvadratnega metra uporabne površine in 23 kvadratnih metrov terase. Cena znaša 58 tisoč evrov. Garsonjere imajo 22,1 kvadratnega metra uporabne površine in še od pet do 9,5 kvadratnega metra terase. Izklicna cena vsake znaša 37 tisoč evrov. Hiše imajo 45,1 kvadratnega metra uporabnih površin in od 20 do 25 kvadratov veliko teraso. Vsaka hiša je naprodaj za 89 tisoč evrov.

Vsak kupec bo moral plačati še dvoodstotni davek na promet nepremičnin. Rok za oddajo ponudb je 14. maj do 13. ure. Kupec bo moral za vsako od nepremičnin plačevati tudi pavšal upravljavcu počitniškega naselja PSK Krško, kar letno stane od dva do tri tisoč evrov.

Zambratija: pritlični apartma za 76 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na prvi spletni dražbi Fine bo 17. aprila naprodaj apartma v naselju Zambratija v okolici Umaga. Od slovenske meje je oddaljen približno 16 kilometrov. Leži v pritličju večapartmajske hiše, ki je od morja oddaljena okoli 250 metrov. Apartma oziroma stanovanje je prazno in meri 51,5 kvadratnega metra. Izklicna cena je približno 76.200 evrov (565.500 hrvaških kun). Draženje se bo začelo 17. aprila in bo trajalo dva tedna. Rok za plačilo varščine je 8. april.

Bližina Opatije: hiša s pogledom na morje za 386 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za okoli 386 tisoč evrov se prodaja dvostanovanjski dvojček v naselju Bregi nad Opatijo s pogledom na Jadransko morje in obalo Istre. Do središča Opatije je približno pet kilometrov. Dvojček je prazen in se prodaja skupaj s pripadajočimi zemljišči. Na delu zemljišča je še en večji (nedokončan) stanovanjski objekt, ki pa je v razpisu dražbe opredeljen kot gozdno zemljišče. Skupna površina zemljišč je 1.700 kvadratnih metrov. Dražba bo 24. aprila, varščino je treba plačati do 15. aprila.

Novalja: apartma za 45 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi 7. maja se boste lahko potegovali za dvosobni apartma v Novalji na otoku Pag. Apartma je v drugem nadstropju večstanovanjskega objekta in je velik slabih 40 kvadratnih metrov. Na prvi dražbi bo naprodaj za okoli 45.200 evrov (335.339 hrvaških kun). Varščino je treba vplačati do 26. aprila.

Novalja: dvosobni apartma za 57 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi Fine, ki bo 24. aprila, se boste lahko potegovali za dvosobni apartma v središču Novalje na otoku Pagu. Apartma je v mansardi večstanovanjskega objekta in ima 55,9 kvadratnega metra površine. Sestavljen je iz dveh sodb, kopalnice, dnevne sobe s kuhinjo, loggie in terase. Izklicna cena je določena pri okoli 57.200 evrih (424 tisoč hrvaških kun). Varščino je treba plačati do 15. aprila.

Center Malega Lošinja: apartma za 55 tisočakov

Za dobrih 55.800 evrov (414 tisoč hrvaških kun) je naprodaj 58 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Malega Lošinja, ob glavni mestni promenadi in marini. Stanovanje je v drugem nadstropju poslovno-stanovanjske stavbe. Stanovanje je naprodaj v izvršilnem postopku na Hrvaškem, dražba bo 15. maja na dražbenem portalu Fine. Varščino je treba vplačati do 3. maja. V stanovanju biva dolžnik, izhaja iz razpisa.

Otok Krk: hostel za pol milijona evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Če bi se na Hrvaškem ukvarjali z gostinstvom in turizmom, se boste lahko na spletni dražbi 24. aprila potegovali za nakup hostla z restavracijo v mestu Krk na istoimenskem hrvaškem otoku. Hostel, ki mu pripada večja terasa za goste, bo na prvi dražbi naprodaj za okoli 491 tisoč evrov (3,6 milijona hrvaških kun). Varščino je treba plačati do 12. aprila.

Pelješac: opremljena hiša ob morju za okoli 190 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi 24. aprila se boste lahko potegovali za stanovanjsko hišo v mestu Orebić na polotoku Pelješac. Površina hiše je sto kvadratnih metrov, pripada ji tudi vrt oziroma zunanji atrij. Hiša se prodaja skupaj z opremo in pohištvom. Od morja in obmorskega sprehajališča je oddaljena nekaj metrov. Izklicna cena je okoli 190 tisoč evrov (1,4 milijona hrvaških kun). Varščino je treba plačati do 15. aprila. Kot je razvidno z razpisa dražbe, je hiša prosta.

Biograd na Moru: deset apartmajev; cene od 15 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi Fine se boste lahko potegovali tudi za deset apartmajev v Biogradu na Moru. Naprodaj sta večja apartmaja velikosti 115 kvadratnih metrov in osem studio apartmajev velikosti od 20 do 34 kvadratnih metrov. Apartmaji se prodajajo ločeno po izklicnih cenah od 15.400 do 98.400 evrov. Dražba bo 24. aprila.

Okolica Zadra: hiša za 292 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na dražbi 9. aprila bo naprodaj hiša v kraju Bibinje, okoli 11 kilometrov od središča Zadra. Hiša stoji v bližini marine Dalmacija, od plaže je oddaljena manj kot sto metrov. Površina zemljišča pod hišo je 193 kvadratnih metrov, parcela pa obsega še 111 kvadratov obdelovalne zemlje in 500 kvadratov dvorišča. Vaša bo lahko za dobrih 292 tisoč evrov (2.169.608 hrvaških kun) oziroma tretjino ocenjene vrednosti.

Malinska: stanovanje cenejše za tretjino

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na otoku Krku se boste lahko potegovali za stanovanje v naselju Sveti Vid-Miholjice pri Malinski. Stanovanje v novejši večstanovanjski stavbi je v prvem nadstropju in meri 129,3 kvadratnega metra. V stanovanju so dnevna soba, tri spalnice, večja kopalnica ter manjši kopalnici s tušem, kuhinja in dve loži, stanovanju pa pripada še parkirno mesto. Od obale je oddaljeno kilometer in pol. Na prvi dražbi je bilo naprodaj za približno 85.730 evrov, tokrat pa je cena nižja za tretjino in znaša dobrih 57 tisoč evrov (424.500 kun). Spletna dražba bo od 15. do 28. maja.

Pag: apartma v Vidalićih za 57 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V izvršilnem postopku bo na spletni dražbi Fine naprodaj trisobno mansardno stanovanje v naselju Vidalići na otoku Pagu. Od Novalje je oddaljeno dobrih šest kilometrov. Hiša je od morja oddaljena dobrih 60 metrov. Stanovanje meri 80,9 kvadratnega metra in mu pripada še parkirno mesto pred hišo. Stanovanje ima teraso in pogled na morje. Vrednost nepremičnine je ocenjena na več kot 95 tisoč evrov, na drugi dražbi pa bo naprodaj za dobrih 57 tisoč evrov. Draženje se začne 8. in traja do 21. maja.

Reka: stanovanje za slabih 86 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V stečajnem postopku na Hrvaškem bo aprila na spletni dražbi naprodaj večje stanovanje na Reki s pogledom na morje. Stanovanje ima 120 kvadratnih metrov, na katerih so štiri spalnice, dve kopalnici, dnevna soba, kuhinja, soba in dve terasi. Od morja je večstanovanjski blok oddaljen dobrih 400 metrov. Gre za drugo dražbo. Naprodaj je za slabih 86 tisoč evrov (636.876 hrvaških kun), kar pomeni polovico ocenjene vrednosti. Spletna dražba se začne 17. aprila in traja do 2. maja.

Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali
Skupina Pošta Slovenije lani z rastjo prihodkov in dobička
12 ur
Pošta Slovenije je lani na ravni skupine po za zdaj še nerevidiranih podatkih ustvarila za 250,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Zaradi rasti
Več ▼

Pošta Slovenije je lani na ravni skupine po za zdaj še nerevidiranih podatkih ustvarila za 250,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Zaradi rasti poslovanja so bili višji tudi odhodki, vseeno pa so leto zaključili z 10,4 milijona evrov čistega dobička, kar je milijon in pol evrov več kot leta 2017.

Kot je za STA povedal generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak, je bil tudi lani opazen trend upadanja poštnih storitev, ki so v strukturi storitev upadle za štiri odstotke, za kar desetino pa so upadle denarne storitve, medtem ko so ostale storitve, ki jih ponujajo na poštnih okencih, zrasle za pet odstotkov. (STA)

Magna začenja s poskusno proizvodnjo v Hočah
12 ur
Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna v torek vendarle začenja s poskusno proizvodnjo v novi
Več ▼

Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna v torek vendarle začenja s poskusno proizvodnjo v novi lakirnici v Hočah, so sporočili iz družbe. Okoli 200 že zaposlenih bo tako lahko začelo z deli, ki so jih zaradi zapletov začasno selili v Gradec. (STA)

Prihaja največji logistični kongres v regiji (OGLAS)
12 ur
Prihaja največji logistični kongres v regiji ter stičišče strokovnjakov in vodilnih s področja industrije, logistike, prevozništva in informacijskih/tehnoloških rešitev. Logistični kongres 2019.
Na članek...

Kaj lahko podjetja naredite sama za večjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost, hitrejšo digitalizacijo? Spoznajte konkretne rešitve, opolnomočite svoja znanja, veščine in krog poslovnih partnerjev ter prijateljev na Logističnem kongresu 2019, ki bo potekal 3. in 4. aprila v Portorožu (z ogledom dobrih praks 5. aprila).

Logistični kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praski, ki ga že sedmo leto zapored pripravlja Slovensko logistično združenje, povezuje znanje, domače in tuje dobre prakse in izkušnje ter uporabnike in ponudnike logističnih storitev in rešitev.

Logistična panoga se pospešeno razvija. Spremembe so nepredvidene. Le-te povzročajo nove tehnologije, digitalizacija, industrija 4.0. Se uspete odzivati na spremembe? Samo sledite, ali imate pogum in stremite k temu, da bi bili kreatorji sprememb?

V prihodnjih nekaj letih še ne bo drugega tira, ne bo tretje razvojne osti, projekt »Single Window« verjetno še ne bo zaživel in 3D-tisk še ne bo pomembno vplival na logistiko. Kaj boste torej naredili sami, da boste ostali konkurenčni in da bo vaša dodana vrednost višja?

V predelovalni panogi je pomembno, da sledite sodobnim trendom, oz. poskušate nove trende narekovati. Poznavanje delujočih rešitev z uporabniškega vidika ter poznavanje prihodnjih trendov vam povečuje konkurenčno prednost. Široka socialna mreža, prenos dobrih praks in sodelovanje pa je ključ do uspeha.

Prevozniki in logisti občutite na lastni koži vse večje pritiske svojih strank. Zato je nujno, da stremite k partnerskim odnosom, prevozniki pa naročnikom ponudite celovitejše storitve z dodano vrednostjo. Sodelovanje in poznavanje potreb je tudi na tem nivoju izrednega pomena.

Brez močne integracije sodobnih informacijskih in tehnoloških rešitev v logistiki ne gre. Poznavanje celotne oskrbne verige, zakonodaje in dejanskih potreb je naloga vseh, ki razvijate in ponujate IKT-storitve in rešitve. Povezovanje in tesno sodelovane z vašimi uporabniki vam prinaša nove poslovne priložnosti. Strankam pa olajšate marsikateri izziv.

Na Logističnem kongresu 2019 boste skozi 5 plenumov slišali konkretne rešitve, novosti in priložnosti, ki so pomembne tako za industrijo, prevoznike, logiste in ponudnike informacijskih storitev in rešitev. Spoznali boste:

  • katere spremembe se napovedujejo v carinskem poslovanju in kako bodo le-te vplivale na vaše poslovanje,
  • kdaj lahko pričakujete eCMR kot obvezni dokument in kako se pripraviti nanj,
  • ali imate logistiko organizirano učinkovito, ali morda kliče po transformaciji,
  • kako pravilno umestiti moderne tehnološke rešitve v procese,
  • zakaj z digitalizacijo v logistiki in transportu ne smete več čakati in kako izpeljati digitalizacijo, da bodo rezultati skladni z vašimi pričakovanji.

Za vas bodo spregovorili in z vami delili svoje izkušnje in prakse priznani domači in mednarodni strokovnjaki in managerji; v goste prihajajo predstavniki podjetij oz. organizacij: WCO, EurTradeNet, International Road Transport Union, Digital Transport & Logistic Forum, TPV, Danfoss Trata, Novartis, IJS, Schenker, Škoda Auto, ZZI, Špica, Studio Moderna, DHL, Slovenske železnice, ORTEC, DeGirolami, Telekom Slovanije, Judež, …

Udeleženci kongresa boste tudi prvi izvedeli, kdo je Logist leta 2018. Do 22. marca 2019 je še odprt razpis za omejeno priznanje, ki ga Slovensko logistično združenje podeli posamezniku in/ali podjetju za najboljši, najbolj inovativen in prodoren logistični projekt v preteklem letu. Vabljeni k prijavi vaših uspešnih projektov ali nominirajte kolege, za katere menite, da bi si zaslužili priznanje.

www.logisticnikongres.si

Prihaja največji logistični kongres v regiji